Na podlagi 21. in 50.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 69/98, 74/98, 12/99, 59/99, 70/00), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00) in 18. in 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj na 21. seji dne 31. 1. 2001 sprejel

Ta odlok ureja inšpekcijski in redarski nadzor v Mestni občini Kranj nad izvajanjem predpisov in drugih aktov Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK).

Nadzorstvo nad tem odlokom opravljajo občinski inšpektorji in občinski redarji na podlagi odlokov ali na podlagi pooblastila iz zakonov in drugih predpisov.
Nadzorstvo po tem odloku obsega:
– varstvo okolja,
– javne snage in urejanja prostora,
– urejanja in izvajanja gospodarskih javnih služb,
– urejanja in vzdrževanja občinskih cest,
– urejanja prometa v občini,
– urejanja javnega reda in miru v občini,
– uporabe zastave in grba,
– drugih zadev določenih z občinskimi in drugimi predpisi.

Občinski inšpektorji in občinski redarji izkazujejo pooblastilo za opravljanje svojega dela s službeno izkaznico, ki jo izda župan. Službeno izkaznico za občinskega inšpektorja se izda ob smiselni uporabi pravilnika o obrazcu službene izkaznice za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ob postopku za njeno izdajo (Uradni list RS, št. 27/95 in 55/95), za občinskega redarja pa je predpisana s pravilnikom o enotni uniformi, oznakah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva (Uradni list RS, št. 2/99).

Občinski redarji nosijo predpisano uniformo, označbe in ustrezno opremo, ki je predpisana v pravilniku o enotni uniformi, oznakah in opremi pooblaščenih delavcev občinskega redarstva (Uradni list RS, št. 2/99).
Akt o načinu nošenja uniforme, številu in času uporabe posameznih delov uniforme in njenih dopolnilnih delov izda župan.

Občinski inšpektorji in redarji so uradne osebe in imajo pooblastila na podlagi tega odloka.
Občinski inšpektorji in redarji morajo varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost s katero se seznanijo pri opravljanju nadzorstva in se ravnati v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dolžnost varovanja poslovne, uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Občinski inšpektorji in redarji so dolžni varovati tajnost prijave, sporočila oziroma pritožbe.

Inšpekcijsko nadzorstvo izvajanja predpisov iz. 1. člena tega odloka neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s tem odlokom.
Občinski inšpektorji lahko, skladno s pridobljenimi pooblastili, opravljajo tudi nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb zakonov.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva imajo občinski inšpektorji pravico pregledati objekte in naprave ter dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pridobiti podatke, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so skladna z namenom inšpekcijskega nadzorstva oziroma imajo enaka pooblastila in odgovornost, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.

Če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače določeno, mora imeti občinski inšpektor visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Občinski inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja.
Občinski inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora;
– izdajati odločbe in sklepe v upravnem postopku;
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma izreči mandatno kazen;
– prelagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
– odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen.
Glavne naloge občinskega inšpektorja so:
– sodelovanje z inšpektoratom za varstvo okolja pri odkrivanju okolju škodljivih pojavov in podatkov o povzročiteljih obremenitev okolja po zakonu o varstvu okolja;
– nadzor nad ravnanjem z odpadki;
– popis divjih odlagališč odpadkov;
– nadzor nad izvajanjem občinskega predpisa o zimski službi;
– nadzor nad izvajanjem plakatiranja in postavljanja transparentov;
– nadzor po zakonu o javnih cestah;
– nadzor nad prometno in neprometno signalizacijo;
– nadzor nad tržnim redom, uporabo javnih površin in prijavo komunalne takse;
– nadzor nad izvajanjem zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč;
– opravljanje drugih zadev, določenih z občinskimi in drugimi predpisi, za katere je pooblaščen.

Občinski inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
– dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva,
– pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno nadzorstvo,
– ugotovljenem stanju,
– ukrepih ter pravni podlagi za izrečene ukrepe.
Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo.

Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima občinski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se zagotovi izvajanje občinskih predpisov.
Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, tudi ustna. Občinski inšpektor, ki je ustno odločil, mora pravni oziroma fizični osebi izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v 24 urah po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu.
Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve.
O pritožbi odloča župan.
Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo, so dolžne občinskemu inšpektorju:
– omogočiti nemoteno opravljanja nadzorstva,
– omogočiti vstop v objekte, prostore, vozila oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.

Občinski inšpektor lahko zaprosi za pomoč pristojne organe za notranje zadeve in druge ustanove, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti.

Občinsko redarstvo opravljajo občinski redarji, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene s tem odlokom.

Občinski redar nadzoruje občinske predpise, ki se nanašajo na mirujoč promet (ustavljanje in parkiranje vozil, zapuščena vozila ipd.) in izvajanje okoljskih občinskih predpisov (varstvo zelenih površin, varstvo zdravja in čistoče, varstvo pred hrupom, plakatiranje in postavljanje transparentov, varstvo ljudi in premoženja, izobešanje in nošenje zastav ipd.), kar se nanaša na zunanji videz občine. Občinski redar lahko opravlja nadzorstvo nad izvajanjem posameznih določb zakonov, ki se nanašajo na ustavljena in parkirana vozila, če je za to pooblaščen.

Občinski redar mora imeti V. stopnjo izobrazbe, najmanj dve leti delovnih izkušenj in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
Občinski redar mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku 6 mesecev od razporeditve na delovno mesto občinskega redarja.

Če pri opravljanju nadzorstva mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– na vozilo namestiti obvestilo o prekršku,
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora,
– dati ustni in pisni nalog za odpravo nepravilnosti,
– izreči mandatno kazen,
– izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog,
– predlagati uvedbo postopka o prekršku,
– odrediti odvoz zapuščenih vozil ali prikolic, če to določa občinski odlok ali zakon,
– odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila, če to določa občinski odlok ali zakon,
– odrediti postavitev naprave, s katero se lastniku ali vozniku prepreči uporaba vozila do plačila stroškov priklenitve, če to določa občinski odlok ali zakon,
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere ni pristojen,
– opravljati druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen.

Če pri opravljanju okoljskega nadzorstva občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost:
– opozarjati na lažje kršitve predpisa,
– ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora,
– dati ustni in pisni nalog za odpravo nepravilnosti,
– izreči mandatno kazen,
– predlagati uvedbo postopka o prekršku,
– obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere ni pristojen,
– opravljati druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen.
V primeru, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa, oziroma ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, lahko občinski redar odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca.

Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja redarsko nadzorstvo, so dolžne občinskemu redarju:
– omogočiti nemoteno opravljanja nadzorstva,
– omogočiti vstop v objekte, prostore, vozila oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira,
– posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva.

Občinski redar lahko zaprosi za pomoč pristojne organe za notranje zadeve in druge ustanove, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
– ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo občinskega inšpektorja ali občinskega redarja (prvi odstavek 10. člena ali tretja alinea 16. ali 17. člena);
– ne omogoči občinskemu inšpektorju ali občinskemu redarju nemotenega opravljanja nadzorstva (prva in druga alinea 11. ali 18. člena).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prve in druge alinee tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetnik), ki stori prekršek iz prve in druge alinee tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prve in druge alinee tega člena.

Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje oseba, ki ne omogoči ugotovitve istovetnosti ali noče dati potrebnih obvestil (11. ali 18. člen) ali če se nedostojno vede do občinskega inšpektorja ali občinskega redarja ob uradnem postopku.

Akt iz 4. člena tega odloka izda župan v 30 dneh od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnem nadzoru v Občini Kranj, št. 332-05/1977-09 z dne 14. 4. 1987 za območje Mestne občine Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.