Na podlagi 43. in 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 in 41/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 6. člena pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98 in 19/99) in 12. člena statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 110/00) je Občinski svet občine Litija na 20. redni seji dne 29. 1. 2001 sprejel

S tem odlokom se ureja organizacija, načini in oblike izvajanja javne službe, upravičence do socialne oskrbe ter višino in način plačila storitev pomoči na domu.

Pomoč na domu obsega socialno oskrbo upravičencev, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, a se zaradi starosti, hude invalidnosti in v drugih primerih sami ne morejo oskrbovati ali negovati, pri čemer različne oblike organizirane pomoči in uslug na domu lahko nadomestijo vsaj za določen čas institucionalno varstvo v zavodu

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe s stalnim prebivališčem v Občini Litija, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega lahko ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in funkcionirajo v znanem bivalnem okolju. Ti upravičenci so:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti in pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statutom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki so po oceni pristojne komisije nesposobni za samostojno življenje, pomoč na domu pa jim nadomešča institucionalno varstvo,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajno okvaro zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo, brez občasne pomoči nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva,
– drugi upravičenci v socialno ogroženih družinah v izjemnih primerih.

Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
a) gospodinjska pomoč,
ki obsega: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil ali priprava enega obroka hrane; pomivanje uporabljene posode; osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov; odnašanje smeti in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
b) pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
ki obsega: pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri umivanju, pomoč pri hranjenju, pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov,
c) pomoč pri ohranjevanju socialnih stikov,
ki obsega: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom; spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca in njegove družine na institucionalno varstvo.

Postopek za uveljavitev pravice do socialne oskrbe na domu se prične izvajati na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika pri izvajalcu storitve in vsebuje dva dela:
– prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve in sklenitev pisnega dogovora o medsebojnih obveznostih, o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino,
– drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Normativi storitev so določeni v pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.

Center za socialno delo začne postopek za pridobitev pravice po tem odloku po pooblastilu upravičenca, če ve za utemeljen razlog, zaradi katerega je določeni osebi potrebno nuditi pomoč na domu.

Na območju Občine Litija organizirajo in izvajajo pomoč na domu kot javno službo pod enakimi pogoji socialnovarstveni zavodi ali druge pravne ali fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.

Pomoč v obliki socialne oskrbe izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Prvi del storitve vodijo strokovni delavci z višjo ali visoko šolo ustrezne smeri, kot opredeljuje 69. člen ZSV.
Drugi del storitve oziroma neposredno izvajanje storitev na domu upravičenca izvajajo strokovni delavci, opredeljeni v 70. členu ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno šolo ali srednje strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego. Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo socialno oskrbo na domu upravičenca v skladu z ZSV tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu.

Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika storitve, ki obsega osebne podatke o upravičencu, vzpostavljene in vodene v skladu z določili ZSV, evidence dogovorov, delovnih nalog za laične delavce s podatki o tem, kdo storitev izvaja, o vsebini pomoči, tedenskem obsegu in trajanju izvajanja pomoči ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
Izvajalec vodi tudi evidenco opravljenih poti, ki se navezujejo na opravljanje storitev.
Laični delavci vodijo dnevnik dela, v katerega vpisujejo podatke o upravičencu, datum obiska, opis storitve, porabljeni čas idr. Pravilnost navedbe v dnevniku s podpisom potrdi upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik.

Izvajalec mora na zahtevo pristojnega občinskega organa posredovati podatke za potrebe spremljanja in načrtovanja stanja izvajanja javne službe pomoč družini na domu, neodvisno od tega pa mora sam izdelati tudi končno letno poročilo, ki obsega opis in finančno poročilo o opravljenem delu ter vsebinski in finančni načrt del za naslednje proračunsko leto.
Izvajalec socialne oskrbe mora hraniti osnovno dokumentacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena v skladu z veljavno zakonodajo iz pristojnega področja.

Spremembe in dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec stroritve ali upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik.

Za izvajanje javne službe pomoči na domu se sredstva zagotovijo iz:
– občinskega proračuna in
– plačil storitev upravičencev.

Vrednost urne postavke storitve pomoči na domu znaša 1.354 SIT (bruto) in se usklajuje z rastjo vrednosti koeficienta za izračun plač v negospodarstvu.

Upravičenci in drugi zavezanci do storitve socialne oskrbe na domu so na podlagi veljavne cene storitev dolžni sami plačati celotne stroške neposrednega izvajanja socialne oskrbe na domu v dogovorjeni višini.
Zavezanci za plačilo storitev po tem pravilniku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz samega zakona ali pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.

Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev pomoči na domu, nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili po zakonu ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Litija zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.

O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča Center za socialno delo Litija po postopku in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.

V celoti so vsi upravičenci oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitev v obliki analize primera, priprave dogovora in kontakta z udeleženci, kot to določa obseg prvega dela storitve iz 8. člena tega odloka.
V celoti so oproščeni plačila storitev pomoči na domu tudi:
– upravičenci, ki so prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja,
– upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih,
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.

Višina delne oprostitve plačila pomoči na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev ter od zdravstvenega stanja upravičenca in zavezancev.
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja v odstotku preseganja cenzusa za denarni dodatek (26. člen zakona o socialnem varstvu), in sicer:

------------------------------------------------------------------------------
% preseganja mesečnega          % prisp. k ceni           % prisp. k ceni
dohodka na druž. člana            storitev za               storitev za
od cenzusa                        enega člana               dva ali več članov
na denarni dodatek                gospodinjstva             gospodinjstva
------------------------------------------------------------------------------
do 30%                                 –                         10%
nad 30 do 100%                        10%                        20%
nad 100 do 200%                       20%                        30%
nad 200 do 300%                       30%                        50%
nad 300 do 400%                       50%                        80%
nad 400 do 500%                       80%                       100%
nad 500%                             100%                       100%
------------------------------------------------------------------------------

Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki štejejo po ZSV (27 in 28. člen) in dodatek za tujo nego in pomoč.
Za družinske člane se upoštevajo osebe, ki jih določa 30. člen ZSV.

Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je oproščen plačila storitev le, če dovoli zaznambo prepovedi in bremenitve nepremičnin. Postopek zemljiškoknjižnega zavarovanja opravi občina na podlagi predloga Centra za socialno delo Litija.

Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev.

Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu:
– če gre v institucionalno varstvo,
– če je pridobil pravico do doplačila oziroma plačila, ne da bi predhodno izrabil vse pravne možnosti za določitev in izterjavo preživninske upravičenosti, če je do nje upravičen,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen.

Upravičenec ali zavezanec je dolžan Center za socialno delo obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev pomoči na domu, v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.

Izvajalec je dolžan izvajati javno službo socialne oskrbe na domu strokovno in racionalno v skladu z veljavno zakonodajo ter veljavnimi standardi in normativi ter najmanj enkrat letno poročati o svojem delu občinskemu svetu.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.