Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o revidiranju (ZRev-1)
Razglašam zakon o revidiranju (ZRev-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. januarja 2001.
Št. 001-22-4/01
Ljubljana, dne 7. februarja 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O REVIDIRANJU (ZRev-1)
1. TEMELJNE DOLOČBE
Pojem revidiranja
1. člen
Revidiranje računovodskih izkazov po tem zakonu je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnejših pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: revidiranje).
Način revidiranja
2. člen
(1) Revidiranje mora potekati na način, določen s tem zakonom, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) ter mednarodnimi standardi revidiranja in mednarodnimi stališči o revidiranju, ki jih pri Mednarodnem združenju računovodij sprejema Mednarodni odbor za pravila revidiranja in drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljnjem besedilu: pravila revidiranja).
(2) Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila pravne osebe.
Nadzor nad revidiranjem
3. člen
Nadzor nad revidiranjem opravlja inštitut.
Opravljanje storitev revidiranja
4. člen
(1) Storitve revidiranja lahko opravljajo samo:
1. gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta (v nadaljnjem besedilu: revizijska družba),
2. pooblaščeni revizor, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot svojo dejavnost, in je za opravljanje teh storitev pridobil dovoljenje inštituta (v nadaljnjem besedilu: samostojni revizor).
(2) Storitve revidiranja zadrug (zadružna revizija) lahko opravlja tudi zadružna zveza, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta.
(3) Naloge revidiranja iz 1. člena tega zakona lahko pri osebah iz prvega in drugega odstavka tega člena v imenu revizijske družbe oziroma kot samostojni revizor opravljajo samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Te osebe smejo izvajanje posameznih postopkov revidiranja poveriti tudi drugim osebam, vendar le v skladu z ravnijo njihove strokovne usposobljenosti in z ustreznimi delovnimi izkušnjami ter pod pogojem, da je njihovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano.
(4) Določbe tega zakona o revizijski družbi se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega revizorja. Za zadružno revizijo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja tega zakona.
Strokovna področja, povezana z revidiranjem
5. člen
Strokovna področja, povezana z revidiranjem so:
1. računovodstvo,
2. poslovne finance,
3. notranje revidiranje,
4. revidiranje informacijskih sistemov,
5. davčno proučevanje in svetovanje,
6. ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.
Domače osebe, osebe držav članic in tuje osebe
6. člen
(1) Domača oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju Republike Slovenije, in fizična oseba, ki ima bivališče na območju Republike Slovenije.
(2) Oseba države članice po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju države članice Evropskih skupnosti, ki deluje v okviru Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) in fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice.
(3) Tuja država po tem zakonu je območje države, ki ni država članica.
(4) Tuja oseba po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež na območju tuje države, in fizična oseba, ki ima bivališče na območju tuje države.
Udeležba, kvalificirani delež in naložbe
7. člen
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali deleže v kapitalu določene pravne osebe.
(3) Naložba v posamezno osebo po tem zakonu je:
1. neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik glasovalne pravice ali deleže v kapitalu te osebe,
2. neposredno imetništvo vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je ta oseba,
3. terjatev do te osebe na podlagi kredita oziroma depozita oziroma drugih pravnih poslov, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu oziroma depozitu.
Povezane osebe
8. člen
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 54/99 – ZFPPod – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5. kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
Posredna pridobitev
9. člen
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
2. INŠTITUT
2.1. Položaj in naloge inštituta
Inštitut
10. člen
(1) Inštitut je pravna oseba.
(2) Za inštitut se uporabljajo določbe zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00 – odločba US – v nadaljnjem besedilu: ZZ), če ni v tem zakonu drugače določeno.
Ustanovitelji inštituta
11. člen
(1) Ustanovitelj inštituta je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
(2) Ustanovitelji inštituta so lahko tudi pooblaščeni revizorji, če statut inštituta tako določa.
Naloge in pristojnosti inštituta
12. člen
(1) Inštitut opravlja naloge in pristojnosti na področju revidiranja in drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
(2) Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti:
1. sprejema in objavlja naslednje strokovne standarde:
– računovodske standarde,
– standarde revidiranja,
– poslovnofinančne standarde,
– standarde notranjega revidiranja,
– standarde revidiranja informacijskih sistemov,
– standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
2. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:
– pooblaščeni revizor in revizor,
– pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij oziroma nepremičnin oziroma strojev in opreme (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec);
3. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 2. točke tega odstavka;
4. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje:
– storitev revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja in revizorja,
– nalog pooblaščenega ocenjevalca;
5. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:
– preizkušeni notranji revizor,
– preizkušeni računovodja,
– preizkušeni poslovni finančnik,
– preizkušeni revizor informacijskih sistemov;
6. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz 5. točke tega odstavka;
7. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
8. vodi registre:
– revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
– pooblaščenih revizorjev in revizorjev,
– pooblaščenih ocenjevalcev,
– oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje inštitut;
9. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev;
10. opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom inštituta.
Statut inštituta ter tarifa in letno poročilo
13. člen
(1) Podrobnejšo organizacijo, poslovanje in naloge inštituta ureja statut inštituta.
(2) Tarifa inštituta prične veljati, ko da nanjo soglasje Vlada Republike Slovenije.
(3) Državni zbor Republike Slovenije obravnava letno poročilo inštituta.
Objava standardov in splošnih aktov
14. člen
Inštitut mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti:
1. standarde, ki jih sprejema,
2. statut in tarifo, ki jo sprejema.
2.2. Organi inštituta
Organi inštituta
15. člen
Organi inštituta so:
1. svet inštituta,
2. direktor inštituta,
3. revizijski svet,
4. strokovni svet.
Svet inštituta
16. člen
(1) Inštitut upravlja svet inštituta.
(2) Svet inštituta:
1. sprejema statut in druge splošne akte, ki jih sprejema inštitut,
2. sprejema programe dela in razvoja inštituta ter spremlja njihovo izvajanje,
3. določa načrt poslovanja in sprejema letno poročilo inštituta,
4. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev,
5. določa tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja inštitut,
6. opravlja druge naloge in pristojnosti, določene s statutom inštituta.
(3) Svet inštituta ima trinajst članov, od katerih imenujejo:
– štiri člane ustanovitelji,
– šest članov osebe, ki so vpisane v register pri inštitutu,
– dva člana minister, pristojen za finance,
– enega člana delavci inštituta.
(4) Člani sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Direktor
17. člen
(1) Direktor inštituta vodi poslovanje inštituta in ga zastopa.
(2) Za direktorja inštituta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
2. da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje inštituta,
3. da je državljan Republike Slovenije,
4. da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(3) Direktorja inštituta imenuje svet inštituta.
(4) Direktor inštituta se imenuje za dobo štirih let in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan.
Revizijski svet
18. člen
(1) Revizijski svet:
1. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje:
– dejavnosti revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
2. opravlja nadzor nad revidiranjem;
3. sprejema standarde revidiranja in druga pravila revizijske stroke;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
5. opravlja druge strokovne naloge, povezane z razvojem revizijske stroke.
(2) Revizijski svet ima devet članov. Direktor inštituta je po funkciji član revizijskega sveta, pet članov revizijskega sveta mora imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, ostali trije člani – predstavniki zainteresiranih javnosti pa morajo imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.
(3) Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.
(4) Člane – tri predstavnike zainteresiranih javnosti imenuje minister, pristojen za finance, od tega dva na predlog Gospodarske zbornice Slovenije.
(5) Člani revizijskega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Strokovni svet
19. člen
(1) Strokovni svet:
1. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
2. opravlja nadzor nad opravljanjem nalog iz 1. točke tega odstavka;
3. sprejema naslednje strokovne standarde:
– računovodske standarde,
– poslovnofinančne standarde,
– standarde notranjega revidiranja,
– standarde revidiranja informacijskih sistemov,
– standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
5. opravlja druge naloge in pristojnosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen tistih, za katere je na podlagi prvega odstavka 18. člena tega zakona pristojen revizijski svet.
(2) Strokovni svet ima enajst članov, od katerih jih devet imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, ki jih podeljuje inštitut, dva člana pa iz vrst univerzitetnih delavcev imenujejo visokošolske ustanove.
(3) Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.
Strokovne sekcije in druga delovna telesa
20. člen
Inštitut lahko svoje strokovno delo organizira v sekcijah oziroma drugih delovnih telesih za posamezna strokovna področja delovanja inštituta.
3. REVIDIRANJE
3.1. Potek revidiranja
Dolžnosti pravne osebe, v kateri se opravlja revidiranje
21. člen
(1) Uprava pravne osebe, pri kateri poteka revidiranje, mora pooblaščenim osebam revizijske družbe posredovati vso potrebno dokumentacijo in jim omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Pooblaščenim osebam revizijske družbe mora pravna oseba v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih prostorov.
(2) Za izvajanje revizije mora pravna oseba dati pooblaščenim osebam revizijske družbe na razpolago ustrezne prostore in pripomočke. Če so bili opravljeni vnosi podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora pravna oseba na lastne stroške v primernem roku pooblaščenim osebam revizijske družbe dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.
(3) Kadar je za preizkus in oceno posameznih postavk v računovodskih izkazih potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga pooblaščeni revizor, mora pravna oseba na zahtevo revizijske družbe pridobiti strokovno mnenje oziroma cenitev strokovnjaka ustrezne stroke.
(4) Če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanje revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, mora pooblaščeni revizor to napisati v revizijskem poročilu.
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
22. člen
(1) Revizijska družba mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.
(2) Uprava revizijske družbe, družbeniki, delničarji oziroma člani revizijske družbe, pooblaščeni revizorji, revizorji in drugi delavci revizijske družbe oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v revizijski družbi oziroma opravljanju storitev za revizijsko družbo na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne smejo sporočati tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
1. če nadzorni organ, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad banko, zavarovalnico, borzno posredniško družbo, družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo, v skladu z zakonom, ki ureja ta nadzor, od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila,
2. če je revizijska družba na podlagi zakona iz 1. točke tega odstavka o določenih okoliščinah dolžna poročati nadzornemu organu,
3. če pravna oseba izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
4. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
5. če iz podatkov, dejstev in okoliščin, ki jih je revizijska družba izvedela pri opravljanju revidiranja, izhaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v zvezi s katerim obstoji dolžnost podati ovadbo,
6. če so ti podatki potrebni za opravljanje nalog nadzora nad revizijsko družbo in predložitev teh podatkov oziroma revizijske dokumentacije pisno zahteva inštitut.
Opravljanje revidiranja
23. člen
(1) Revizijska družba mora revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja.
(2) Revizijska družba mora revizijsko dokumentacijo pripravljati in voditi v slovenskem jeziku.
(3) Revizijska družba mora hraniti revizijsko dokumentacijo pet let po opravljenem revidiranju. Način hranjenja revizijske dokumentacije določi inštitut.
Poročilo o revidiranju
24. člen
(1) Poročilo o dokončanem revidiranju s strokovnim mnenjem (v nadaljnjem besedilu: poročilo o revidiranju) mora sestaviti in podpisati pooblaščeni revizor.
(2) Poročilo o revidiranju mora obsegati:
1. pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se navedejo računovodski izkazi, ki so bili predmet preizkušanja in prikažejo uporabljeni revizijski standardi oziroma navedejo razlogi, zaradi katerih ti standardi niso bili uporabljeni,
2. pojasnilo o podlagi, na kateri so sestavljeni računovodski izkazi (računovodska načela in računovodski standardi),
3. mnenje pooblaščenega revizorja o tem, ali računovodski izkazi prikazujejo resnično finančno stanje in poslovni izid ter spremembe v finančnem položaju pravne osebe.
(3) Poročilo o revidiranju banke, zavarovalnice, borzno posredniške družbe, družbe za upravljanje, zavarovalnice oziroma druge finančne organizacije mora vsebovati tudi podatke, določene z zakonom, ki ureja revidiranje teh oseb.
(4) Poročilo o revidiranju se označi z datumom, ko je bilo pri pravni osebi končano revidiranje.
(5) Poročilo o revidiranju domače pravne osebe oziroma podružnice osebe države članice ali tuje osebe na območju Republike Slovenije mora biti sestavljeno v slovenskem jeziku.
Mnenje pooblaščenega revizorja
25. člen
(1) Mnenje pooblaščenega revizorja mora obsegati oceno o stopnji resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov, in je lahko pritrdilno, s pridržkom ali odklonilno.
(2) S pritrdilnim mnenjem se oceni, da računovodskih izkazi resnično in pošteno prikazujejo finančno stanje in poslovni izid.
(3) Z mnenjem s pridržkom se izrazi pridržek glede resničnosti in poštenosti prikazovanja posameznih kategorij v računovodskih izkazih.
(4) Z odklonilnim mnenjem se oceni, da računovodski izkazi niso resnični in pošteni.
(5) Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanje revizije v skladu s prvim do tretjim odstavkom 21. člena tega zakona oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
(6) V primerih iz tretjega do petega odstavka tega člena mora revizor v poročilu o revidiranju utemeljiti razloge za takšno mnenje oziroma za to, da je zavrnil izdelavo mnenja.
3.2. Pogoji revidiranja
Neodvisnost revidiranja
26. člen
Revizijska družba mora revidiranje v pravni osebi opravljati neodvisno, nepristransko ter v skladu s pravili revidiranja.
Prepoved revidiranja v posamezni pravni osebi
27. člen
(1) Revizijska družba ne sme opravljati revidiranja v posamezni pravni osebi:
1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
2. če ima ta pravna oseba naložbe v revizijski družbi,
3. če so osebe, ki so povezane s pravno osebo na način iz 5. točke drugega odstavka 8. člena tega zakona:
– ožji družinski člani članov uprave, nadzornega sveta oziroma pooblaščenih revizorjev v revizijski družbi,
– skupaj posredno ali neposredno imetniki kvalificiranega deleža v revizijski družbi,
4. če je povezana s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranost revidiranja.
(2) Pooblaščeni revizor oziroma revizor ne sme opravljati nalog revidiranja v posamezni pravni osebi:
1. če ima naložbe v tej pravni osebi,
2. če je povezan s pravno osebo na drug način in bi zaradi te povezave lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranost revidiranja.
Pogodba o revidiranju
28. člen
(1) Medsebojne pravice in obveznosti revizijske družbe in pravne osebe, pri kateri se opravlja revidiranje, uredita stranki s pogodbo o revidiranju.
(2) Pogodba o revidiranju mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) S pogodbo o revidiranju ni mogoče izključiti obveznosti revizijske družbe, določene v 21. do 25. členu tega zakona.
(4) Določbe pogodbe o revidiranju, ki so v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, so nične.
(5) Cena za storitve revidiranja mora biti določena v skladu s smernicami za oblikovanje cen revizijskih storitev.
4. POOBLAŠČENI REVIZOR IN REVIZOR
Pooblaščeni revizor in revizor
29. člen
(1) Pooblaščeni revizor je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
(2) Revizor je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog revizorja.
Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja
30. člen
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno izobrazbo,
2. da ima najmanj petletne delovne izkušnje, od tega najmanj triletne delovne izkušnje pri opravljanju revidiranja, šteto po pridobitvi dovoljenja za opravljanje nalog revizorja,
3. da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja,
4. da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo,
5. da obvlada slovenski jezik.
(2) Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja velja dve leti od izdaje. Veljavnost dovoljenja se podaljša vsakič za dve leti, če imetnik dovoljenja opravi program dodatnega strokovnega izobraževanja po programu, ki ga določi inštitut.
Dovoljenje za opravljanje nalog revizorja
31. člen
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog revizorja, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno izobrazbo,
2. da ima najmanj dvoletne delovne izkušnje na področju revidiranja oziroma notranjega revidiranja,
3. da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog revizorja,
4. da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo,
5. da obvlada slovenski jezik.
(2) Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja določba drugega odstavka 30. člena tega zakona.
Poročanje
32. člen
(1) Pooblaščeni revizor in revizor mora revizijski družbi poročati o naložbah, na podlagi katerih je posredno oziroma neposredno pridobil kvalificirani delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo.
(2) Pooblaščeni revizor in revizor mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o naložbah v pravni osebi, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, oziroma o okoliščinah iz 2. točke drugega odstavka 27. člena tega zakona.
Nadzor
33. člen
(1) Nadzor nad pooblaščenimi revizorji in revizorji opravlja inštitut.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 51., 52., 54., 56. in 58. člena tega zakona.
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja
34. člen
(1) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo.
(2) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja, če pooblaščeni revizor oziroma revizor pri izvajanju nalog revizije:
1. krši prepoved iz drugega odstavka 27. člena tega zakona,
2. krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju pomanjkljivo oziroma zavajajoče,
3. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
4. ponavljajoče krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma pravila revidiranja.
Pogojni odvzem dovoljenja
35. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko inštitut hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni revizor oziroma revizor v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
(2) Inštitut prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni revizor oziroma revizor v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
Opomin
36. člen
Inštitut izreče pooblaščenemu revizorju oziroma revizorju opomin, če pooblaščeni revizor oziroma revizor krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
5. REVIZIJSKA DRUŽBA IN SAMOSTOJNI REVIZOR
5.1. Statusne določbe
Uporaba določb
37. člen
Za revizijsko družbo oziroma samostojnega revizorja se uporabljajo določbe ZGD o gospodarskih družbah oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Pravno organizacijska oblika
38. člen
(1) Revizijska družba je lahko organizirana samo kot gospodarska družba po ZGD.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za poslovodje revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe, oziroma za samostojnega revizorja.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delničarje revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbenike revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(4) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na statut revizijske družbe, se smiselno uporabljajo za družbeno pogodbo revizijske družbe, ki je organizirana v obliki družbe z omejeno odgovornostjo oziroma osebne družbe.
(5) Kadar se samostojni revizor po ZGD ne vpiše v sodni register, se določbe tega zakona o vpisu v sodni register smiselno uporabljajo za vpis v ustrezen drug register samostojnih podjetnikov.
Dejavnost revizijske družbe
39. člen
(1) Revizijska družba lahko opravlja samo storitve revidiranja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko revizijska družba opravlja tudi storitve na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
Delnice revizijske družbe
40. člen
Če je revizijska družba organizirana kot delniška družba, mora izdati imenske delnice.
Delničarji revizijske družbe
41. člen
(1) Imetniki delnic, na podlagi katerih so skupno udeleženi v kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe z najmanj 75%, morajo biti pooblaščeni revizorji, revizijske družbe, revizijske družbe držav članic in tuje revizijske družbe.
(2) Če inštitut oziroma pristojni nadzorni organ osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, oseba iz delnic, katerih imetnik je, nima nobenih pravic.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena odtuji delnice tretji osebi, ki ni oseba iz prvega odstavka tega člena, tako, da zaradi tega osebe iz prvega odstavka tega člena v kapitalu oziroma pri upravljanju niso več udeležene z najmanj 75%, imetnik iz delnic, s pridobitvijo katerih je kršena določba prvega odstavka tega člena, nima nobenih pravic.
(4) V primeru iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izda inštitut odločbo, s katero ugotovi, da imetnik delnic nima nobenih pravic.
(5) Pred izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena mora dati inštitut imetniku delnic rok, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni, da se izjasni o razlogih.
(6) Tuja revizijska družba je po prvem odstavku tega člena lahko imetnik delnic samo, če so po pravu države sedeža tuje revizijske družbe, slovenske revizijske družbe lahko imetniki delnic revizijske družbe v državi sedeža tuje revizijske družbe.
Obveznosti delničarja
42. člen
(1) Delničar revizijske družbe mora revizijski družbi poročati:
1. o naložbah, na podlagi katerih je posredno ali neposredno pridobil delež v posamezni pravni osebi in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,
2. če je delničar pravna oseba:
– o spremembah imetnikov kvalificiranih deležev v tej pravni osebi,
– o imenovanju in razrešitvi članov uprave in nadzornega sveta.
(2) Imetnik kvalificiranega deleža v revizijski družbi mora revizijsko družbo nemudoma obvestiti o povezanosti s pravno osebo, s katero je revizijska družba sklenila pogodbo o revidiranju, zaradi katerih bi revizijska družba kršila prepoved iz 27. člena tega zakona.
(3) Če delničar krši obveznosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora revizijska družba nemudoma obvestiti inštitut.
Prepoved izvrševanja pravic iz delnic
43. člen
(1) Inštitut izda odločbo, s katero delničarju prepove izvrševanje pravic iz delnic:
1. če delničar ponavljajoče krši obveznost iz prvega oziroma drugega odstavka 42. člena tega zakona oziroma kako drugače ponavljajoče ovira opravljanje nadzora nad revizijsko družbo,
2. če je delničar tuja revizijska družba oziroma druga tuja oseba in nastopijo oziroma obstajajo okoliščine iz drugega odstavka 50. člena tega zakona,
3. če delničar krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz drugega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena delničar iz delnic, katerih imetnik je, nima nobenih pravic.
Statut revizijske družbe
44. člen
(1) Poleg določb, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, mora statut revizijske družbe urejati tudi vsebino poročil oziroma obvestil iz prvega in drugega odstavka 42. člena tega zakona ter način in roke za poročanje oziroma obveščanje.
(2) Statut revizijske družbe mora tudi določati, da ima revizijska družba pravico izključiti:
1. delničarja, ki mu inštitut izda odločbo iz četrtega odstavka 41. člena oziroma prvega odstavka 43. člena tega zakona, in ki v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od pravnomočnosti te odločbe, delnic ne odsvoji,
2. pravnega naslednika delničarja, ki s pridobitvijo delnic krši prvi odstavek 41. člena tega zakona.
Uprava revizijske družbe
45. člen
(1) Uprava revizijske družbe ima lahko enega ali več članov.
(2) Za člana uprave revizijske družbe ne more biti imenovana oseba, ki je bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(3) Najmanj en član uprave revizijske družbe mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave revizijske družbe mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4) Večina članov uprave morajo biti pooblaščeni revizorji. Če ima uprava samo dva člana, mora biti pooblaščeni revizor najmanj eden od obeh.
(5) V revizijski družbi mora biti za poln delovni čas zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor. Če je zaposlen le en pooblaščeni revizor, mora biti hkrati imenovan za člana uprave.
Posebna določba za samostojnega revizorja
46. člen
Samostojni revizor ne more opravljati revidiranja:
1. delniških družb, ki so velike družbe po ZGD,
2. delniških družb, s katerih delnicami se trguje na organiziranem trgu,
3. bank, zavarovalnic, borzno posredniških družb, družb za upravljanje oziroma drugih pravnih oseb, ki opravljajo finančne storitve, in za katere zakon, ki ureja opravljanje teh storitev, določa dodaten obseg revidiranja,
4. konsolidiranih izkazov.
Zavarovanje odgovornosti
47. člen
(1) Revizijska družba mora zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzroči pravni osebi, pri kateri je opravila revidiranje, oziroma tretji osebi, s kršitvijo pogodbe o revidiranju oziroma pravil revidiranja.
(2) Zavarovalna vsota zavarovanja odgovornosti iz prvega odstavka tega člena za posamezen zavarovalni primer mora biti za posamezno poslovno leto najmanj enaka tistemu od naslednjih rezultatov, ki je višji:
– od najvišje cene za storitve revidiranja na podlagi posamezne pogodbe o revidiranju, pomnoženi s 15,
– od seštevka cen za storitve revidiranja na podlagi vseh pogodb o revidiranju, pomnoženemu z 2,5.
(3) Posamezen zavarovalni primer iz drugega odstavka tega člena je škoda, nastala v zvezi s posameznim poročilom o revidiranju.
5.2. Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja
Dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja
48. člen
Revizijska družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma pred vpisom ustrezne spremembe dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje inštituta za opravljanje storitev revidiranja.
Zahteva za izdajo dovoljenja
49. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja je treba priložiti:
1. statut revizijske družbe,
2. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu in pri upravljanju revizijske družbe,
3. za delničarje – pravne osebe:
– izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
– če je delničar delniška družba tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini; za delničarje, ki so tuje pravne osebe je treba listine predložiti v overjenem prevodu,
4. za delničarje – revizijske družbe držav članic oziroma tujih držav: mnenje pristojnega nadzornega organa države članice oziroma tuje države, ki obsega:
– vsebino predpisov države članice oziroma tuje države, ki urejajo pogoje za opravljanje storitev revidiranja in nadzor nad opravljanjem teh storitev,
– izjavo pristojnega nadzornega organa, da je revizijska družba v državi članici oziroma tuji državi upravičena opravljati storitve revidiranja in morebitne omejitve revizijske družbe pri opravljanju teh storitev,
– izjavo pristojnega nadzornega organa, da bo inštitut obveščal o vseh ukrepih nadzora, izrečenih revizijski družbi države članice oziroma tuje države,
5. seznam oseb, ki so povezane z delničarji z opisom načina povezav,
6. drugo dokumentacijo, ki jo določi inštitut, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja.
Odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev revidiranja
50. člen
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja, če bodoča revizijska družba izpolnjuje pogoje, določene v 39. do 45. členu tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena inštitut zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe oseba, ki je bila posredno ali neposredno obvladujoča oseba revizijske družbe, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje revizijskih storitev.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena inštitut zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če je imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe tuja revizijska oziroma druga tuja oseba oziroma če so te osebe skupaj imetnik kvalificiranega ali večjega deleža revizijske družbe, in je ob upoštevanju predpisov države oziroma držav teh oseb oziroma ob upoštevanju prakse države oziroma držav teh oseb pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) Pred odločitvijo o zavrnitvi dovoljenja mora dati inštitut bodoči revizijski družbi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
5.3. Nadzor nad revizijskimi družbami
5.3.1. Splošne določbe
Nadzor nad revizijskimi družbami
51. člen
(1) Inštitut opravlja nadzor nad revizijskimi družbami z namenom preverjanja, če revizijska družba pri opravljanju revidiranja ravna v skladu s pravili revidiranja.
(2) Inštitut opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z revizijsko družbo, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem revizijske družbe v skladu s 27. členom tega zakona.
(3) Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi inštitut pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.
Način opravljanja nadzora
52. člen
Inštitut opravlja nadzor nad revizijskimi družbami s:
1. spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih družb in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
2. opravljanjem pregledov poslovanja revizijskih družb;
3. izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
53. člen
(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke 52. člena tega zakona plačujejo revizijske družbe inštitutu nadomestilo za nadzor, ki ga določa tarifa inštituta.
(2) Tarifa inštituta lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse revizijske družbe za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 52. člena tega zakona v tem letu.
(3) Če revizijska družba ne plača nadomestila, v rokih, ki jih določa tarifa iz prvega odstavka tega člena, inštitut revizijski družbi z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
Stroški nadzora
54. člen
(1) Kadar je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, mora inštitutu plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa inštituta.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči inštitut z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora postopek sodnega varstva ni dopusten.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
5.3.2. Poročanje
Redno poročanje in poročanje na zahtevo inštituta
55. člen
(1) Revizijska družba mora poročati inštitutu o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic revizijske družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev,
4. naložbah, na podlagi katerih je revizijska družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo,
5. pogodbah o revidiranju, ki jih je sklenila za posamezno poslovno leto.
(2) Revizijska družba mora na zahtevo inštituta posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog inštituta.
(3) inštitut določi podrobnejšo vsebino poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena.
5.3.3. Ukrepi nadzora
Ukrepi nadzora
56. člen
Ukrepi nadzora nad revizijsko družbo po tem zakonu so:
1. odreditev odprave kršitev;
2. odreditev dodatnih ukrepov;
3. odvzem dovoljenja.
Odredba o odpravi kršitev
57. člen
(1) Inštitut izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad revizijsko družbo ugotovi:
1. da revizijska družba krši prepoved iz prvega odstavka 27. člena tega zakona za opravljanje revidiranja v pravnih osebah, s katerimi je za posamezno poslovno leto sklenila pogodbo o revidiranju;
2. da revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
3. da revizijska družba krši določbo 40. člena tega zakona;
4. da revizijska družba krši obveznosti poročanja in obveščanja;
5. da revizijska družba krši druga pravila o revidiranju.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi inštitut rok za odpravo kršitev.
Poročilo o odpravi kršitev
58. člen
(1) Revizijska družba mora v roku iz drugega odstavka 57. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in inštitutu dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda inštitut odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Inštitut lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.
(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, inštitut revizijski družbi z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.
(4) Inštitut mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v 30 dneh po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
Dodatni ukrepi
59. člen
(1) Če inštitut pri izvajanju nadzora ugotovi, da revizijska družba huje krši pravila o revidiranju, lahko z odredbo o odpravi kršitev kot dodatni ukrep upravi revizijske družbe naloži, da sprejme in opravi ukrepe za:
1. izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad revidiranjem,
2. izboljšanje postopkov notranjega nadzora nad pretokom zaupnih podatkov,
3. spremembo notranje organizacije revizijske družbe,
4. druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o revidiranju.
(2) Šteje se, da revizijska družba huje krši pravila o revidiranju:
1. če revizijska družba opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati,
2. če je bil nad delničarjem revizijske družbe – imetnikom kvalificiranega deleža začet postopek za izrek prepovedi izvrševanja pravic iz delnic zaradi razloga iz 3. točke 43. člena tega zakona,
3. če je bil nad pooblaščenim revizorjem oziroma revizorjem, ki pri revizijski družbi opravlja naloge revidiranja, začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja.
(3) Inštitut naloži pristojnemu organu revizijske družbe, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave:
1. če revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev oziroma,
2. če uprava revizijske družbe ne opravi dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, ki jih je odredil, oziroma
3. če revizijska družba ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja inštituta ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
60. člen
Inštitut odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja v naslednjih primerih:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če je revizijski družbi odredil dodatni ukrep iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona in pristojni organ revizijske družbe v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso odpravili kršitev oziroma opravili dodatnih ukrepov, ki so bili razlog za dodatni ukrep iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona.
Pogojni odvzem dovoljenja
61. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko inštitut hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če revizijska družba v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar inštitut izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če revizijska družba v določenem roku ne odpravi kršitev oziroma opravi dodatnih ukrepov, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi inštitut v mejah preizkusne dobe.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
62. člen
Inštitut prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če revizijska družba v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 61. člena tega zakona.
6. POOBLAŠČENI OCENJEVALEC
Pooblaščeni ocenjevalec
63. člen
(1) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
(2) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme.
(3) Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.
Dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca
64. člen
(1) Inštitut izda dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno izobrazbo,
2. da ima najmanj petletne delovne izkušnje na področju, ki zahteva znanje, potrebno za opravljanje nalog ocenjevanja vrednosti premoženja iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 63. člena tega zakona,
3. da je opravila preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 63. člena tega zakona,
4. da ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo,
5. da obvlada slovenski jezik.
(2) Za dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se uporablja določba drugega odstavka 30. člena tega zakona.
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
65. člen
(1) Pooblaščeni ocenjevalec mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju ocenjevanja premoženja.
(2) Določbe 1. in 3. do 6. točke tretjega odstavka 22. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za pooblaščenega ocenjevalca.
Nadzor
66. člen
(1) Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci opravlja inštitut.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 51., 52., 54., 56. in 58. člena tega zakona.
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca
67. člen
(1) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo.
(2) Inštitut odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če pooblaščeni ocenjevalec pri izvajanju ocenjevanja premoženja:
1. krši standarde ocenjevanja in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča,
2. krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov,
3. ponavljajoče krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja in mu je bil zaradi teh kršitev že izrečen opomin oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
Pogojni odvzem dovoljenja
68. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko inštitut hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
(2) Inštitut prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če pooblaščeni ocenjevalec v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin.
Opomin
69. člen
Inštitut izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe tega zakona oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje premoženja oziroma standarde ocenjevanja, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
7. POSTOPEK ODLOČANJA INŠTITUTA V POSAMIČNIH ZADEVAH
7.1. Skupne določbe
7.1.1. Uporaba določb o postopku
Uporaba določb o postopku
70. člen
(1) Inštitut odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, če ni v drugih poglavjih tega zakona ali drugem zakonu drugače določeno.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja inštituta uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00 – v nadaljnjem besedilu: ZUP).
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v postopku odločanja inštituta ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Inštitut mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedel pri opravljanju nadzora po tem zakonu oziroma odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka 22. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za inštitut, člane njegovih organov, zaposlene pri inštitutu oziroma druge osebe, ki so jim pri njihovem delu v inštitutu dostopni zaupni podatki.
7.1.2. Postopek do izdaje odločbe in odločanje
Izjave strank
71. člen
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 73. člena tega zakona lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
Možnost izjave
72. člen
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora inštitut stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev, kolikor zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od osem dni;
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje, in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona o nepopolnih vlogah, temveč inštitut pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Odločanje
73. člen
(1) Inštitut odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko inštitut razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.
7.1.3. Odločbe
Vrste odločb inštituta
74. člen
(1) Inštitut izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam inštituta ni pritožbe.
Odločba
75. člen
(1) Z odločbo inštitut odloča o izdaji oziroma odvzemu dovoljenja in o drugih zadevah, za katere zakon ne določa, da o njih odloča s sklepom oziroma odredbo.
(2) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni posebnega postopka sodnega varstva.
Sklep
76. člen
(1) S sklepom odloča inštitut o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
7.2. Postopek sodnega varstva
7.2.1. Skupne določbe
Postopek sodnega varstva
77. člen
(1) Sodno varstvo proti odločbam inštituta se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 – popravek in 70/00 – v nadaljnjem besedilu: ZUS), če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pravica do sodnega varstva
78. člen
(1) Proti odločbam inštituta je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero inštitut odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
2. proti odločbi, s katero inštitut začne postopek za odvzem dovoljenja oziroma za izrek opomina oziroma prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je inštitut izdal, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo inštituta.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina oziroma prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
Pristojnost in sestava sodišča
79. člen
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
Tožba in odgovor na tožbo
80. člen
(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku osmih dni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.
Nova dejstva in dokazi
81. člen
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa
82. člen
Sodišče preizkusi odločbo inštituta v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
Seja
83. člen
Sodišče odloča brez obravnave.
Pravna sredstva
84. člen
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
7.3. Postopek nadzora
7.3.1. Splošne določbe
Uporaba določb
85. člen
(1) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja inštitut na podlagi določb tega zakona, kolikor zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
(2) Določbe podrazdelka o odvzemu dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za postopek izreka opomina in postopek izreka prepovedi izvrševanja pravic iz delnic.
(3) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku nadzora skupne določbe poglavja o postopku odločanja inštituta.
Stranka postopka nadzora
86. člen
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero inštitut opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad revizijsko družbo so tudi člani uprave revizijske družbe.
Vročanje
87. člen
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma podjetnik posameznik, vroči tako, da se spis izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se nahaja v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave pravne osebe se opravljajo z vročanjem pravni osebi. Šteje se, da je z vročitvijo pravni osebi opravljena tudi vročitev članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
Nadomestna osebna vročitev
88. člen
(1) Če se vročitev spisa, ki ga je potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 87. členu tega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten, ga izroči vročevalec inštitutu. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pisno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok osem dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika, oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.
(2) Če naslovnik spisa ne dvigne v roku osem dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.
Posredna vročitev
89. člen
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 87. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
7.3.2. Opravljanje nadzora
Opravljanje nadzora
90. člen
Inštitut opravlja nadzor:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov nadzora in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
2. z opravljanjem pregledov poslovanja subjektov nadzora.
Pooblaščene osebe
91. člen
(1) Pregled poslovanja subjekta nadzora opravi strokovni delavec inštituta, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti direktor inštituta.
(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko direktor inštituta pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.
(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil direktor inštituta, enake pristojnosti kot inštitut na podlagi 92. do 97. člena tega zakona.
Obseg pregleda
92. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi omogočiti pregled vseh evidenc, spisov in druge dokumentacije v skladu z namenom nadzora.
(2) Subjekt nadzora mora na zahtevo inštituta izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc, spisov oziroma druge dokumentacije.
(3) Člani uprave in zaposleni pri subjektu nadzora morajo pooblaščeni osebi na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.
Poročila in informacije
93. člen
(1) Pri opravljanju nadzora lahko inštitut od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so glede na namen posameznega nadzora pomembne za presojo, ali subjekt nadzora spoštuje določbe zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko inštitut zahteva tudi od članov uprave subjekta nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora.
(3) Inštitut lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
Pregled poslovanja
94. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi inštituta na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in naloge, v zvezi s katerimi inštitut opravlja nadzor.
(2) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi inštituta na njegovo zahtevo omogočiti pregled dokumentacije ter evidenc, v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora, oziroma v obsegu, določenem z zakonom, ki ureja posamezen nadzor.
(3) Subjekt nadzora mora inštitutu na njegovo zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije dokumentacije ter evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja inštitut ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko inštitut opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med nedelavnimi dnevi.
(5) Inštitut mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje subjekta nadzora samo v takšni meri, kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.
Zahteva za pregled poslovanja
95. člen
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko pooblaščena oseba zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka 94. člena tega zakona mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo dokumentacije ter evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma inštitutu ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 94. členu tega zakona.
(6) Inštitut lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
Pogoji za opravljanje pregleda
96. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščenim osebam inštituta zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščene osebe inštituta opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb inštituta podajo pojasnila v zvezi z dokumentacijo ter evidencami, ki so predmet pregleda.
Pogoji za pregled računalniško vodene dokumentacije in evidenc
97. člen
(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo pooblaščene osebe inštituta zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled dokumentacije in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Inštitutu mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev;
2. postopke v okviru računalniške rešitve;
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
Izrekanje ukrepov nadzora
98. člen
(1) Ukrepe nadzora po tem zakonu izreka inštitut po uradni dolžnosti.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko inštitut izreče ukrep revizijski družbi oziroma pooblaščenemu revizorju tudi na predlog:
1. člana uprave ali nadzornega sveta revizijske družbe,
2. delničarjev revizijske družbe, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev,
3. pravne osebe, pri kateri je pooblaščeni revizor oziroma revizijska družba opravljala revidiranje.
7.3.3. Odprava kršitev
Odredba
99. člen
Kadar inštitut pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona oziroma pravil revidiranja, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev).
Vsebina odredbe
100. člen
(1) Izrek odredbe mora obsegati:
1. določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
2. rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitve, kadar inštitut subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
4. listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar inštitut subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odredba mora biti obrazložena.
Ugovor proti odredbi
101. člen
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora pravico vložiti ugovor v roku osem dni od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko inštitut z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
Razlogi za ugovor
102. člen
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
2. če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
3. če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve;
4. če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo;
5. če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi;
6. če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero inštitut ni pristojen opravljati nadzora;
7. če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Vsebina ugovora
103. člen
(1) Ugovor mora obsegati:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
3. razloge za ugovor;
4. druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe ZUP o nepopolnih vlogah, temveč inštitut pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa odredbe
104. člen
Inštitut preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
Odločanje o ugovoru
105. člen
(1) O ugovoru odloča inštitut z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko inštitut ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.
(3) Inštitut ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če inštitut ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 102. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če inštitut ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5. ali 7. točke 102. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Inštitut pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
Poročilo o odpravi kršitev
106. člen
(1) Subjekt nadzora mora v roku, določenem z odredbo, odpraviti ugotovljene kršitve in inštitutu predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so kršitve odpravljene, izda inštitut odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.
7.3.4. Odvzem dovoljenja
Začetek postopka za odvzem dovoljenja
107. člen
(1) Inštitut začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdal, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja odloči inštitut z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je inštitut zaključil, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja inštitut določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
108. člen
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe ZUP o nepopolnih vlogah, temveč inštitut pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Odločanje o odvzemu dovoljenja
109. člen
(1) Inštitut mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za takšno izjavo.
(2) Inštitut sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdal odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
Ustavitev postopka
110. člen
Inštitut ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
1. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 109. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdal odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
2. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 109. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da niso podane okoliščine, zaradi katerih je izdal odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
Odločba o odvzemu dovoljenja
111. člen
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1. odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
112. člen
Za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega podrazdelka o postopku odvzema dovoljenja.
7.4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij
Uporaba določb
113. člen
(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, o katerih odloča inštitut, kolikor zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja oziroma soglasja ne določa drugače.
(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij skupne določbe poglavja o postopku odločanja inštituta.
Taksa za odločanje
114. člen
Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo inštituta.
Stranka v postopku
115. člen
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo inštituta prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Začetek postopka
116. člen
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne inštitut postopek samo, kadar tako določa zakon.
Vsebina zahteve
117. člen
(1) Zahteva mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
2. določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3. druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
Procesne predpostavke za odločanje
118. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve inštitut preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo inštituta,
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če inštitut ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če inštitut ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot 15 dni.
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, inštitut z odločbo zavrže zahtevo.
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega postopka sodnega varstva.
(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev mora inštitut izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v vseh ostalih primerih pa v 30 dneh od prejema vloge.
Rok za odločitev
119. člen
(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev mora inštitut odločiti v roku šestih mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih zahtevah pa v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.
(2) Če je inštitut izdal sklep iz šestega odstavka 118. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.
7.5. Izvršitev odločb inštituta
Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
120. člen
Pravnomočne odločbe inštituta, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog inštituta.
Odredba o odpravi kršitev
121. člen
Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.
Odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina
122. člen
(1) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev oziroma nalog pooblaščenega revizorja, revizorja oziroma ocenjevalca vrednosti premoženja subjekt nadzora ne sme več opravljati storitev oziroma nalog, za katere mu je bilo dovoljenje odvzeto.
(2) Pravnomočnost odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje revizijskih storitev se vpiše v sodni register.
(3) Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma izreku opomina inštitut javno objavi povzetek odločbe v strokovni reviji, ki jo izdaja.
8. REGISTRI
Vrste registrov
123. člen
(1) Inštitut vodi naslednje registre:
1. register revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
2. register pooblaščenih revizorjev in revizorjev,
3. register pooblaščenih ocenjevalcev,
4. register oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje inštitut.
(2) V register revizijskih družb in samostojnih revizorjev se vpisujejo podatki o revizijskih družbah in samostojnih revizorjih, ki so pridobili dovoljenje inštituta za opravljanje storitev revidiranja.
(3) V register pooblaščenih revizorjev in revizorjev se vpisujejo podatki o pooblaščenih revizorjih in revizorjih, ki so pridobili dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja.
(4) V register pooblaščenih ocenjevalcev se vpisujejo podatki o pooblaščenih ocenjevalcih, ki so pridobili dovoljenje inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
(5) Način vodenja registrov iz prvega odstavka tega člena in način javnega dostopa do podatkov iz registrov določi inštitut.
Javnost registrov
124. člen
(1) Registri so javni.
(2) Vsakdo ima pravico do vpogleda v registre.
(3) Inštitut mora vsaki osebi na njeno zahtevo izročiti izpis podatkov o posamezni osebi, vpisani v registru.
Podatki, ki se vpisujejo v registre
125. člen
V registre se vpisujejo podatki o:
1. imenu in priimku ter rojstnem datumu oziroma firmi, sedežu in matični številki, imetnika dovoljenja oziroma strokovnega naziva,
2. datumu izdaje dovoljenja,
3. izrečenih ukrepih nadzora.
9. KAZENSKE DOLOČBE
Težje kršitve revizijske družbe
126. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizijska družba:
1. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (prvi odstavek 22. člena),
2. če pri revizijski družbi opravljajo naloge revidiranja osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom (tretji odstavek 4. člena),
3. če izdela poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju s 24. členom oziroma 25. členom tega zakona,
4. če opravi revidiranje v pravni osebi iz 27. člena tega zakona,
5. če opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (39. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni revizor:
1. če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena,
2. če opravi revidiranje v pravni osebi iz 46. člena tega zakona.
Lažje kršitve revizijske družbe
127. člen
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizijska družba:
1. če ne obvesti inštituta o okoliščinah iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona,
2. če ne poroča inštitutu v skladu s 55. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni revizor, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve pooblaščenega revizorja in revizorja
128. člen
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor, ki je sestavil in podpisal poročilo o revidiranju:
1. če izdela poročilo o revidiranju, katerega vsebina je v nasprotju s 24. oziroma 25. členom tega zakona,
2. če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi revizijske postopke na pomembnem področju revidiranja,
3. če izdela pomanjkljivo oziroma zavajajoče mnenje o računovodskih izkazih, ki so bili predmet revidiranja,
4. če krši druge standarde revidiranja in je zaradi te kršitve mnenje o računovodskih izkazih oziroma obrazložitev tega mnenja napačna.
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor oziroma revizor, če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (22. člen).
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pooblaščeni revizor oziroma revizor, če ne poroča inštitutu v skladu z 32. členom tega zakona.
Kršitve pooblaščenega ocenjevalca
129. člen
Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pooblaščeni ocenjevalec:
1. če opusti oziroma v nezadostnem obsegu opravi ocenjevalske postopke na pomembnem področju ocenjevanja,
2. če krši druge standarde ocenjevanja in je zaradi te kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev tega mnenja napačna oziroma zavajajoča,
3. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
Kršitve drugih oseb
130. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta (4. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba:
1. ki kot dejavnost samostojno opravlja storitve revidiranja, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje inštituta (4. člen),
2. iz drugega odstavka 22. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Inštitut
131. člen
(1) Slovenski inštitut za revizijo, ustanovljen na podlagi zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), nadaljuje z delom kot inštitut po tem zakonu.
(2) Inštitut uskladi svoj statut in druge splošne akte s tem zakonom v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
(3) Člani organov inštituta nadaljujejo z opravljanjem funkcij do izteka mandata.
(4) Do izvolitve članov revizijskega sveta opravlja pristojnosti in naloge revizijskega sveta po tem zakonu strokovni svet.
(5) Inštitut mora v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti standarde in splošne akte iz 14. člena tega zakona, ki jih je sprejel do uveljavitve tega zakona.
Uskladitev revizijskih družb
132. člen
(1) Revizijske družbe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v register družb pri inštitutu v skladu s 15. členom zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), nadaljujejo s poslovanjem kot revizijske družbe po tem zakonu.
(2) Revizijske družbe iz prvega odstavka tega člena morajo svojo organizacijo in poslovanje uskladiti s tem zakonom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(3) Revizijske družbe morajo inštitutu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Poročilu morajo priložiti listine iz 49. člena tega zakona.
(4) Če revizijska družba ravna v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, izgubi položaj revizijske družbe po tem zakonu. V takšnem primeru izda inštitut odločbo, s katero ugotovi, da je družba izgubila položaj revizijske družbe po tem zakonu in da ni več upravičena opravljati storitev revidiranja. Pravnomočna odločba iz prejšnjega stavka se vpiše v sodni register na predlog inštituta.
(5) Če iz poročila iz tretjega odstavka tega člena in poročilu priloženih dokazov izhaja, da se je revizijska družba uskladila z določbami tega zakona, izda inštitut revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja.
Pooblaščeni revizorji in revizorji
133. člen
Za pooblaščene revizorje in revizorje, ki so pridobili pooblastilo za delo (licenco) v skladu z zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93), se šteje, da so z dnem uveljavitve tega zakona pridobili dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja.
Pooblaščeni ocenjevalci
134. člen
Za ocenjevalce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register inštituta, se šteje, da so z dnem uveljavitve tega zakona pridobili dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij oziroma vrednosti strojev in opreme oziroma vrednosti nepremičnin.
Razveljavitev predpisov
135. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93).
Pričetek uporabe posameznih določb
136. člen
(1) Določbe tega zakona začnejo v delu, v katerem se nanašajo na revizijske družbe in druge osebe držav članic, veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.
(2) Do uveljavitve določb iz prvega odstavka tega člena se za revizijske družbe in druge osebe držav članic uporabljajo določbe o tujih revizijskih družbah in tujih osebah.
Uveljavitev zakona
137. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-02/92-7/44
Ljubljana, dne 30. januarja 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
