Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/93, 20/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99 in 36/00), drugega odstavka 25. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99, 22/00) in 133. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa način opravljanja gospodarske javne službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Republike Slovenije v naslednjem obsegu:
– toplotna obdelava klavničnih odpadkov in odpadkov živalskega izvora z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: toplotna obdelava živalskih odpadkov), ki jih oddaja v toplotno obdelavo neposredno povzročitelj živalskih odpadkov ali izvajalec javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, in
– priprava predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob, ki so pridobljene s toplotno obdelavo klavničnih odpadkov v obratih za predelavo živalskih odpadkov, v obliko, ki je primerna za odstranjevanje s sežiganjem in za začasno skladiščenje pred njihovim odstranjevanjem.
Ta uredba je v delu, kjer so določeni predmet in pogoji za opravljanje javne službe, koncesijski akt.

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla so živalski odpadki, ki spadajo v kategorijo živalskih odpadkov z visokim tveganjem ali so opredeljeni v skupini posebej nevarnih živalskih odpadkov, skladno s predpisi na področju veterinarstva, za katere je določen poseben postopek predelave in neškodljivega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki).
2. Predelane živalske beljakovine so:
– kostna, mesna in mesno-kostna moka,
– krvna moka,
– perna moka in moka iz tkiv perutnine,
– ribja moka,
– vse vrste krmil, pridobljene s predelavo živalskih odpadkov in trupel vseh živalskih vrst in
– vse vrste krmilnih predmešanic in mešanic, ki vsebujejo katerokoli komponento iz prejšnjih alinei.
3. Toplotna obdelava živalskih odpadkov je obdelava živalskih odpadkov v obratu za predelavo odpadkov (v nadaljnjem besedilu: kafilerija), ki obratujejo pod nadzorom veterinarske inšpekcije tako, da je mogoče zagotoviti, da se s toplotno obdelavo pridobljene predelane živalske beljakovine in živalske maščobe ne uporabljajo za prehrano ljudi, niti kot krmilo ali gnojilo.
4. Sežiganje predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob je njihova uporaba v kurilnih napravah, industrijskih pečeh ali sežigalnicah odpadkov. Za sežiganje živalskih maščob se šteje tudi njihova predelava v gorivo za pogon motorjev, če je za to gorivo zagotovljena sledljiva uporaba v motorjih z notranjim izgorevanjem.
5. Javna služba ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla je javna služba, ki se opravlja skladno z določbami uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla (Uradni list RS, št. 13/98 in 31/00; v nadaljnjem besedilu: javna služba ravnanja z živalskimi odpadki).

Ta uredba ne ureja odstranjevanja predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob s sežiganjem in odstranjevanja živalskih odpadkov s sežiganjem brez predhodne toplotne obdelave teh odpadkov.

Javna služba po tej uredbi obsega:
1. toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki prevzema od povzročiteljev živalskih odpadkov z namenom predelave v kafileriji;
2. toplotno obdelavo živalskih odpadkov v kafilerijah tistih povzročiteljev odpadkov, ki imajo dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov, skladno z uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi odpadki;
3. pripravo predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob v obliko, ki je primerna za začasno skladiščenje pred njihovim odstranjevanjem s sežiganjem;
4. oddajanje predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob v začasno skladiščenje ali neposredno v odstranjevanje s sežiganjem, in
5. posredovanje podatkov o toplotni obdelavi živalskih odpadkov skladno s predpisi na področju veterinarstva in varstva okolja.

Uporabnik storitev javne službe je povzročitelj živalskih odpadkov.
Za živalske odpadke, ki jih je povzročitelj živalskih odpadkov oddal izvajalcu javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, prevzame obveznost uporabe storitev javne službe po tej uredbi izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki.
Uporabnik storitev javne službe je tudi:
– povzročitelj živalskih odpadkov, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov s toplotno obdelavo v lastni kafileriji, skladno z uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla (Uradni list RS, št. 13/98 in 31/00) in
– povzročitelj živalskih odpadkov iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe.

Javna služba iz 1. člena te uredbe se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncesijo podeljuje za Republiko Slovenijo, ki je koncedent, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Koncesija se lahko podeli več koncesionarjem, in sicer:
– posebej za izvajanje storitev toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja s živalskimi odpadki, in
– posebej za izvajanje storitev toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki nastajajo pri povzročitelju odpadkov, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov po predpisu o javni službi ravnanja z živalskimi odpadki.
Pri podelitvi koncesije se lahko določi, da se lahko izvaja storitev toplotne obdelave živalskih odpadkov iz druge alinee prejšnjega odstavka tudi za drugega povzročitelja živalskih odpadkov:
– če pri njem nastaja v letnem povprečju za več kot 1 tono živalskih odpadkov na delovni dan,
– če sam zagotavlja prevoz živalskih odpadkov v kafilerijo skladno s predpisi o prevozu nevarnega blaga,
– če je s povzročiteljem odpadkov, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov, sklenil pogodbo o toplotni obdelavi svojih odpadkov za obdobje, ki ni krajše od časa trajanja koncesije, in
– če ne gre za odpadke poginulih živali.
Izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki je lahko hkrati tudi koncesionar po tej uredbi za izvajanje storitev toplotne obdelave živalskih odpadkov.

Koncesionar pridobi koncesijo za opravljanje javne službe samo za toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki nastajajo na območju Republike Slovenije.

Izbira koncesionarja za opravljanje toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, se opravi z javnim razpisom, skladno s 133. členom zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, v nadaljnjem besedilu ZJN-1).
Javni razpis za izbiro koncesionarja toplotne obdelave živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka se lahko opravi tudi skupaj z javnim razpisom za izbiro koncesionarja za izvajanje javne službe ravnanja z živalskimi odpadki.
O izbiri koncesionarja odloči vlada.
Koncesijo za opravljanje toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki jih povzročitelj odpadkov neposredno oddaja v toplotno obdelavo, se podeli osebi, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov po predpisu o javni službi ravnanja z živalskimi odpadki, na podlagi njegove vloge.
Poleg dokazil o lastni oskrbi živalskih odpadkov mora povzročitelj odpadkov iz prejšnjega odstavka k vlogi za podelitev koncesije priložiti tudi podatke iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe o povzročiteljih živalskih odpadkov, za katere v svoji kafileriji na podlagi pogodbe toplotno obdeluje živalske odpadke.

Podlaga za vsebino javnega razpisa za izbiro koncesionarja iz prvega odstavka prejšnjega člena je ta uredba. Poleg obveznih elementov, ki jih določa 68. člen ZJN-1, javni razpis vsebuje še:
– navedbo o začetku in času trajanja koncesije,
– opis obveznosti koncesionarja v skladu s to uredbo,
– navedbo o roku za izdajo sklepa o izbiri koncesionarja, in
– način obveščanja kandidatov o poteku postopka.
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

Rok za oddajo ponudbe velja 52 dni od dneva, ko je bilo poslano obvestilo za objavo koncesije Uradnemu listu RS.
Če koncedent pridobi premalo ponudb oziroma nepravilne, nepopolne ali nesprejemljive ponudbe, lahko odda koncesijo po postopku s pogajanji, skladno z 20. členom ZJN-1.

Izbiro koncesionarja opravi vlada na podlagi predloga posebne strokovne komisije, ki jo sama imenuje.
Strokovno komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika komisije.
V strokovno komisijo predlaga dva člana minister, pristojen za veterinarstvo, dva člana minister, pristojen za okolje in enega člana minister, pristojen za finance. Člani komisije ne smejo biti interesno ali družinsko povezani s ponudniki oziroma zaposlenimi pri ponudnikih, kar morajo pisno potrditi. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko ministrstva, pristojnega za veterinarstvo.
Predsednik strokovne komisije koordinira delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.

Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– vzpostavitev javne službe v čim krajšem času po sklenitvi pogodbe, vendar ne daljšem od treh mesecev po sklenitvi pogodbe,
– višina cene za storitve, ki jih ponudi kandidat, veljavne za celotno storitev ter preračunane na enoto mase prevzetih živalskih odpadkov, pri čemer bo koncedent upošteval čim nižjo ponujeno ceno,
– stopnja obremenitve okolja z odvajanjem odpadnih voda, emisij snovi in vonjav v zrak in z nastajanjem odpadkov pri toplotni obdelavi, pri čemer bo koncedent upošteval ponudbe, pri katerih toplotna obdelava ne povzroča čezmernih obremenitev okolja, in
– kakovost storitev, pri čemer bo koncedent upošteval predvsem sposobnost kandidata, da toplotno obdelavo izvaja skladno s predpisi na področju veterinarstva, da sam zagotavlja kapacitete za začasno skladiščenje predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob najmanj za 15 dni toplotne obdelave živalskih odpadkov ter da zagotavlja za čim več predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob uporabo iz 20. člena te uredbe.
Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del razpisne dokumentacije.

Za Republiko Slovenijo, kot koncedenta, podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu Vlade Republike Slovenije minister, pristojen za veterinarstvo.
S sklenitvijo koncesijske pogodbe se koncesionar zaveže, da bo spoštoval obveznosti iz te uredbe.
Z odvzemom koncesije koncesijska pogodba preneha veljati.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej ob izteku tega roka.

Koncesija za opravljanje javne službe se podeli za dobo petih let.
Koncesija se po poteku časa iz prejšnjega odstavka lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v 27. členu te uredbe, razpisni dokumentaciji iz 9. člena te uredbe in koncesijski pogodbi.
Koncesija začne veljati z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba, kar je določeno v koncesijski pogodbi.

V koncesijski pogodbi se določijo način in pogoji:
– prevzema živalskih odpadkov, ki jih v toplotno obdelavo oddaja izvajalec javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla ali povzročitelj živalskih odpadkov iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe, in
– oddaje predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob v začasno skladiščenje ali neposredno odstranjevalcem v sežiganje.
Koncesionar, ki opravlja toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, mora zagotavljati kapacitete za toplotno obdelavo najmanj 180 ton živalskih odpadkov za vsak delovni dan.
Koncesionar iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti povečanje kapacitet za toplotno obdelavo živalskih odpadkov, če se količina živalskih odpadkov, ki jih zbere izvajalec javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, poveča. Način, rok ter druge pogoje za povečanje kapacitet za toplotno obdelavo živalskih odpadkov koncedent in koncesionar uredita v koncesijski pogodbi.
Koncesionar, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov, mora zagotavljati kapacitete za toplotno obdelavo, ki so zadostne za predelavo vseh lastnih živalskih odpadkov in vseh živalskih odpadkov, ki nastajajo pri tistih povzročiteljev živalskih odpadkov iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe, s katerimi ima pogodbo o toplotni obdelavi živalskih odpadkov.

Opravljanje javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnika storitev stalno in pravočasno ter za zdravje ljudi in okolje varno:
– prevzemanje živalskih odpadkov v toplotno obdelavo v kafileriji,
– toplotna obdelava živalskih odpadkov, in
– oddajanje predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob v začasno skladiščenje ali odstranjevalcem v sežiganje.
Opravljanje javne službe mora potekati v skladu s predpisi na področju varstva okolja in veterinarstva.

Koncesionar mora v kafileriji pripraviti predelane živalske beljakovine in živalske maščobe v skladu s predpisanimi pogoji.
Dodatne pogoje in tehnične podrobnosti pri predelavi živalskih beljakovin in živalskih maščob v obliko, ki je primerna za sežiganje, ter kraj in način oddaje živalskih beljakovin in živalskih maščob v začasno skladiščenje ali odstranjevalcu v sežiganje določita podrobneje koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
Koncesionar, ki opravlja toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, in izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki morata za izvajanje storitev javne službe skleniti pogodbo, v kateri določita predvsem način ugotavljanja količine in kakovosti živalskih odpadkov, ki se jih v kafileriji prevzema v toplotno predelavo.
Koncesionar, ki opravlja toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, mora zagotavljati prevzem živalskih odpadkov vsak delovni dan, s koncesijsko pogodbo pa se določi tudi pogoje za prevzem živalskih odpadkov v primeru množičnih poginov živali, lahko pa tudi pogoje za prevzem živalskih odpadkov, če so zaradi praznikov več kot trije dnevi dela prosti.

Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
Če koncesionar ne more zagotovi opravljanja javne službe v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte in naprave ter vozila za opravljanje javne službe, ki so opredeljeni v koncesijski pogodbi.

Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.

Koncesionarju ni treba oddati predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob v začasno skladiščenje ali neposredno odstranjevalcem v sežiganje v skladu z določbami te uredbe in drugimi predpisanimi pogoji uporabe predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob, če sam zagotovi uporabo predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob:
– v proizvodnji farmacevtskih sredstev in zdravil,
– v proizvodnji izdelkov, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, za izdelavo krme za živali ali za rastlinska gnojila, ali
– v razvojni, raziskovalni ali izobraževalni dejavnosti.
Podrobnosti o načinu uporabe predelanih živalskih beljakovin in živalskih maščob za namene iz prejšnjega odstavka uredita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.

Koncesionar mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa 41. člen ZJN-1, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da ima zagotovljeno uporabo kafilerije za toplotno obdelavo živalskih odpadkov,
– da kafilerija, v kateri ima zagotovljeno toplotno obdelavo živalskih odpadkov, obratuje v skladu s predpisi na področju varstva okolja.

Koncesionar mora opravljati javno službo v celotnem obdobju koncesije s svojimi ali najetimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi trajno, redno in nemoteno v vsej dobi trajanja koncesije.
V svoji ponudbi v postopku izbire koncesionarja mora ponudnik natančno navesti zmogljivost kafilerije, navesti lokacijo kafilerije ter predložiti dokazilo o lastništvu ali pravici do uporabe teh zmogljivosti vsaj za čas trajanja koncesije, če bo sklenil koncesijsko pogodbo, oziroma ali bo imel te zmogljivosti proste, če bo sklenil koncesijsko pogodbo.
Če gre za ponudbo koncesionarja, ki ima dovoljenje za lastno oskrbo živalskih odpadkov, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti tudi naslove in količine živalskih odpadkov tistih povzročiteljev živalskih odpadkov, za katere bo po pogodbi izvajal toplotno obdelavo živalskih odpadkov.

Koncesionar pridobi s koncesijo izključno pravico za opravljanje javne službe v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.
Koncesionar lahko za opravljanje določenih del javne službe najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec).
V postopku izbire koncesionarja mora ponudnik navesti ime podizvajalca že v svoji ponudbi, če pa ga bo vključil po podpisu koncesijske pogodbe, mora pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za veterinarstvo.

Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Za opravljanje koncesionirane javne službe mora voditi posebno ločeno računovodstvo in druge evidence, ki bodo omogočale finančni in drugi nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesije.
Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom opravljanja javne službe.
Podrobnejši pogoji za opravljanje javne službe in način njenega opravljanja se lahko določijo tudi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je dolžan izdati informacijo o načinu opravljanja storitev javne službe in z njo na svoje stroške seznaniti vse uporabnike najkasneje en mesec po podpisu koncesijske pogodbe. Informacijo mora posredovati v pisni obliki ali na željo uporabnikov tudi po elektronskem mediju.
Koncesionar mora prav tako na svoje stroške obveščati uporabnike o tehničnih spremembah izvajanja koncesije.
Koncesionar mora pred izdajo informacije glede njene vsebine pridobiti soglasje ministra, pristojnega za veterinarstvo.

Za višjo silo, za katero se v koncesijski pogodbi določijo pogoji in način opravljanja javne službe, se štejejo naravne nesreče ali kadar se količina prevzetih živalskih odpadkov v toplotno obdelavo v kafileriji znatno poveča zaradi ukrepov pristojnih veterinarskih služb pri zatiranju kužnih bolezni.
V primeru višje sile iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan sprejeti vse živalske odpadke, ki zaradi takšne višje sile nastanejo in jih toplotno obdelati v skladu s predpisi.
V primeru nastanka višje sile se v koncesijski pogodbi določijo zlasti:
– povračilo stroškov, ki so nastali zaradi povečanega obsega dejavnosti ali težjih pogojev izvajanja dejavnosti,
– prepoved uveljavljanja zahtevkov zaradi kršitev pogodbenih strank, če so kršitve nastale zaradi višje sile, in
– podaljšanje rokov za izvršitev koncesijske obveznosti, če je njihovo izpolnjevanje onemogočeno zaradi višje sile.

Koncedent lahko podaljša koncesijo za pet let, če koncesionar v roku 8 mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe, pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe. Koncedent mora pisno v roku 90 dni po sprejemu vloge sporočiti postopek za podaljšanje koncesijske pogodbe. Če koncedent koncesijske pogodbe ne podaljša ali pa ni pravočasno dosežen sporazum o podaljšanju, velja pogodba na pisno zahtevo koncedenta do prevzema opravil javne službe s strani novega koncesionarja, vendar največ še za 12 mesecev.
Koncedent sme v primeru predloga za podaljšanje koncesijske pogodbe ponovno preveriti izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev. Merila mora v tem primeru primerjati s konkurenčnimi cenami, roki in drugimi parametri izvajanja storitev koncesije, ki veljajo za te dejavnosti na drugih tržiščih v podobnih okoliščinah.

Koncedent lahko pred iztekom časa trajanja koncesijo odkupi, skladno s predpisi na področju gospodarskih javnih služb. Način odkupa, obseg in pogoji se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent lahko koncesijo odvzame, če:
– koncesionar ni podal vseh podatkov, zahtevanih v razpisu, ali je podal netočne podatke,
– koncesionar ni upošteval določb zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– koncesionar ni vodil posebnega računovodstva in drugih evidenc zaradi izvajanja nadzora, skladno s 24. členom te uredbe, ali ni dal predpisanih podatkov državnim organom,
– koncesionar ne izpolnjuje več splošnih ali posebnih pogojev, ki so bili določeni za pridobitev koncesije,
– pride do stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– koncesionar ne začne z opravljanjem javne službe v roku iz 14. člena te uredbe, ali
– ne obvešča uporabnikov skladno s 25. členom te uredbe.
Pogoji in medsebojne pravice ter obveznosti zaradi odvzema koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Koncedent lahko pred iztekom časa koncesijo odvzame tudi, če se javna služba preneha opravljati kot koncesionirana javna služba ali kot gospodarska javna služba.
V primeru, da se javna služba preneha opravljati kot koncesionirana javna služba, lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v režijo ali pa za njeno opravljanje ustanovi javno podjetje ali javni gospodarski zavod.

Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo, če:
– koncesionar bistveno krši predpise s področja veterinarstva in varstva okolja, pri čemer pride do ogrožanja zdravja ljudi ali živali ter okolja,
– koncesionar ne izvrši odločbe pristojnega organa, s katerim mu je bila naložena izvršitev določene obveznosti v skladu s predpisi,
– pride do prisilnega poplačila terjatev, zavarovanih s hipoteko ali zastavno pravico na objektih, napravah, opremi ali vozilih koncesionarja, zaradi česar koncesionar deloma ali v celoti ne more več opravljati javne službe.
Podrobnejši pogoji in način prevzema se določijo s koncesijsko pogodbo.

V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake kakovosti storitev, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na celotnem koncesijskem območju,
– pravico do s tarifo zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na vrsto in količino živalskih odpadkov.
Ceno storitev koncesionirane javne službe toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, določi vlada v obliki tarife za opravljanje storitve javne službe na podlagi predlagane najnižje cene.
Koncesionar, ki opravlja toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih od povzročiteljev odpadkov prevzame in zbere izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife in cene storitve javne službe.

Uporabniki storitev javne službe so dolžni ravnati v skladu s predpisi o ravnanju z živalskimi odpadki in predpisi o ravnanju z odpadki, zlasti pa:
– izpolniti zahteve koncesionarja v zadevah, za katere ima koncesionar pravice oziroma pooblastila,
– omogočati nadzor veterinarskemu inšpektoratu, inšpektoratu za varstvo okolja ter pooblaščenim osebam koncesionarja,
– plačati koncesionarju opravljeno storitev javne službe v roku, ki je določen v koncesijski pogodbi.

Viri financiranja koncesionirane javne službe po tej uredbi so:
– plačilo uporabnikov za storitve koncesionarja in
– sredstva državnega proračuna za toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki nastanejo v primerih množičnega pogina.

Stroški koncesionarja obsegajo predvsem:
– stroške poslovanja,
– stroške dela in
– stroške varstva okolja.

Stroške storitev koncesionirane javne službe toplotne obdelave živalskih odpadkov, ki jih je v toplotno obdelavo oddal izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, plača povzročitelj živalskih odpadkov, ki oddaja odpadke izvajalcu javne službe ravnanja z živalskimi odpadki.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja veterinarska inšpekcija.

Koncesionar, ki opravlja toplotno obdelavo živalskih odpadkov, ki jih je v toplotno obdelavo oddal izvajalec javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, mora najkasneje 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo s trajanjem enega leta. Višino bančne garancije, ki ne sme biti manjša od stroškov opravljanja storitev toplotne obdelave za obdobje treh tednov, določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi. Najkasneje 15 dni pred potekom garancije mora predložiti koncedentu novo garancijo. Če tega ne stori, sme koncedent vnovčiti bančno garancijo.
Bančno garancijo sme koncedent vnovčiti v primeru, da koncesionar ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v dogovorjenih rokih, kakovosti in količini, pa zato nima utemeljenega razloga.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.