Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 in 70/00), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93 in 35/97), 3. in 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kuzma (Uradni list RS, št. 50/96) in na podlagi 15. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99) je Občinski svet občine Kuzma na 19. redni seji dne 2. 2. 2001 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Kuzma
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanje pokopališč, nadzor nad izvajanjem ter pogoji in postopek za oddajo posameznih del oziroma celotne dejavnosti v upravljanje.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč so komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki med drugim obsegajo pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanjem prostorov za grobove v najem.
3. člen
Pokopališče je komunalno-sanitarni objekt, katerega lastnica je občina in je namenjeno pokopavanju mrtvih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta. Zemljišče, na katerem se predvidi izgradnja pokopališča ne sme biti močvirnato in meteorna oziroma podtalna voda iz tega območja ne sme vplivati na studence, vodnjake, ribnike in podobno.
4. člen
V Občini Kuzma so naslednja pokopališča: Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma in Matjaševci. Vas Trdkova ima skupno pokopališče v Martinju v Občini Gornji Petrovci.
5. člen
Pokopališče ima pokopališki okoliš z območja, v katerem se praviloma pokopavajo umrli in predstavlja območje posameznega naselja ali dela naselja.
6. člen
Na pokopališču se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da žele biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če tako želijo njihovi svojci.
Neidentificirana trupla se pokopljejo na najbližjem pokopališču.
7. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč, odloča Občinski svet občine Kuzma na predlog župana, po predhodnem soglasju pristojnega organa zdravstvene inšpekcije.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
8. člen
Posmrtni ostanki umrlih se praviloma čuvajo v mrliški vežici, razen v primerih, ki jih določa 5. člen zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. (Uradni list SRS, št. 34/84).
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenim vozilom s katerim razpolaga izvajalec ali koncesionar. V težje dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti ali pripeljati na drug, krajevno običajen način.
Prevoz na pokopališče je dovoljen šele potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliško pregledni službi.
9. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa občinska uprava občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
10. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu s katerim se dogovori o vseh pokopaliških storitvah.
11. člen
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
12. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob na pokopališču, kot je to določeno v 31. členu tega odloka. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
Občan oziroma svojci umrlega, lahko izbirajo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
13. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračilo pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
14. člen
Na pokopališčih so pokopi vsak dan v tednu v skladu z dogovorom med izvajalcem ali koncesionarjem, svojci pokojnika in predstavnikom verske skupnosti.
Mesto pokopa določi oskrbnik v skladu s pokopališkim katastrom pokopališča, kolikor ni predhodne zakupne pogodbe.
III. POGREBNE STORITVE IN SVEČANOSTI
15. člen
Izvajalec oziroma koncesionar ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi, oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti, oziroma dokazilo o prijavi smrti.
16. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo poslednjo voljo ali željo njegovih sorodnikov, oziroma naročnikov pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna svečanost se opravi v skladu z določili tega odloka in pravilnika o poteku pogrebnih svečanosti.
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev oziroma sorodnikov, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
17. člen
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu in vsi, ki se udeležijo pogreba kot zastopniki pravnih oseb.
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, mora biti zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo, kot enakopravni udeleženci.
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec pogreba dolžan javnost obvestiti z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
18. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnikove krste ali žare z mrliškega voza ali odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki.
Pogrebne svečanosti se opravijo na krajevno običajen način, z verskim obredom, s sodelovanjem godbe ali pevskega zbora in poslovilnih govorov predstavnikov občine ali društev.
19. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
20. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja: v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato križ, za njim pa prapori, oziroma se upošteva volja pokojnika ali njegovih ožjih svojcev. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, nosilci vencev, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žaro, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen način oziroma tako, kot to želijo najbližji svojci.
21. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi na grob. Ob odprtem grobu se zvrstijo svojci umrlega, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav, odlikovanj in priznanj, državne zastave, praporov in križa ter drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Pri odprtem grobu sledijo še verski obred, če sodeluje predstavnik verske skupnosti, poslovilni govori predstavnika občine, društev in drugih udeležencev, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe in pevcev. Obred se zaključi na krajevno običajen način.
22. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (gasilci, lovci, čebelarji idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, ki izstreli častno salvo ob pozdravu zastav in praporov kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
23. člen
Če se umrlega upepeli, se javna pogrebna svečanost izvede ob smiselni uporabi določb tega odloka.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
24. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče in v mrliško vežico,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom po pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– v času pogrebnih svečanosti opravljati v neposredni bližini pokopališča, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
Pokopališki red mora biti izobešen na vratih mrliške vežice.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občine.
25. člen
Izvajalec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– v dogovoru z naročnikom pogreba, določi datum in uro pokopa,
– organizira in opravi pogreb,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– opravlja pokope in prekope grobov in predlaga razna dela na pokopališčih,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici ter v objektu mrliške vežice,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje pokopališč, mrliških vežic in njenega funkcionalnega zemljišča,
– pri pokopu in prekopu ustrezno zavaruje sosednje grobove,
– pri pokopu in prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan, oziroma ravna v skladu s predpisi.
26. člen
Upravljalec je dolžan zagotoviti:
– redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališče smeti in odpadkov,
– ograje, poti in parkirišče v območju pokopališča,
– zadrževalnik vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališč,
– oddaja grobne prostore v najem ali zakup in vodi register sklenjenih pogodb,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališč in mrliških vežic.
27. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in sproti odstranjevati posušene vence, dogorele sveče in cvetje.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in celotnega pokopališča, se smatra da je zapuščen.
V takem primeru se najemnika opozori in določi rok za ureditev groba, najkasneje v roku enega meseca.
V. UREJANJE POKOPALIŠČ
28. člen
Urejanje pokopališč obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne vrste grobov, prekope grobov in opustitev pokopališča.
Pod urejanje pokopališča spadajo naslednja opravila:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– košnja zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
29. člen
Pokopališče mora biti ustrezno ograjeno (zid, ograja ali živa meja, višine do 1,5 m). Imeti mora mrliško vežico, prostor za hrambo orodja, sanitarije, urejeno mesto za odlaganje odpadkov, oskrbo s pitno vodo, električno energijo in omogočen dostop z motornim vozilom, katerega je mogoče pustiti v bližini pokopališča, na urejenem parkirnem prostoru.
30. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu posebni izvajalec.
31. člen
Mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Globina žarnega groba je najmanj 0,80 m, širina do 1 m in dolžine do 1,20 m.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena, tako, da znaša plast zemlje na krsto najmanj 1,50 m.
32. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena še površina (dolžina, širina in višina), kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– enojni grob 1,20 m širine; dolžine 2,60 m,
– dvojni grob 1,80 m širine; dolžine 2,60 m,
– trojni grob 2,80 m širine; dolžine 2,60 m,
– otroški grobovi do 1 m širine; dolžine do 2,60 m,
– žarni grobovi do 1 m širine; dolžine do 2,60 m,
– prostor za anonimne pokope in
– skupna grobišča.
Medvrstna razdalja grobov mora biti 0,5 m, med vsako drugo vrsto pa 1,80 m (kjer so predvidene poti).
V vrsti je razdalja od enega do drugega groba 0,3 m.
Spomeniki in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ 1,2 m.
Nagrobne ograje ni dovoljeno postavljati.
Izdelava spomenikov na pokopališču je dovoljena s predhodnim pisnim soglasjem občine, v velikosti, kot je določeno v tem členu.
Izven meje določenega grobnega prostora ni dovoljeno nobenih posegov najemnikov (cvetlične grede, trajnice in podobno).
Soglasje za postavitev spomenika lahko zaprosi najemnik groba ali izvajalec. Brez takšnega soglasja izvajalec ne sme začeti s postavitvijo spomenika.
Trajnice posajene na grobove ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1 m.
33. člen
Kot grobišča označujemo prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni ali v izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo tudi posmrtni ostanki iz grobov, za katere se je razdrla najemna pogodba. Za skupna grobišča skrbi občina.
34. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
Površino, mesto in obliko žarnega groba določi oskrbnik pokopališča v skladu z načrtom pokopališča in v skladu z 32. členom tega odloka.
35. člen
Prekop pokojnikov na isto ali drugo pokopališče se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oziroma pravnih oseb in se vrši ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Prekopi v takih primerih se opravljajo v pozno jesenskem in zimskem času (od srede oktobra do srede marca), ko zunanje temperature ne presežejo +5 C. Izjeme so le izkopi na zahtevo sodnih organov in z dovoljenjem organa, pristojnega za začetek in vodenje kazenskega postopka.
36. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen, kadar gre za pokop žar, pokop v dvojne, trojne grobove in po predhodnem zakupu.
Ponoven pokop ali prekop groba v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let.
Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
V klasični grob se lahko shranjujejo tudi žar s pepelom umrlih. V času pokopa se pokopana žara shrani v mrliški vežici in nato ponovno shrani v grob, nad nazadnje pokopano krsto.
Pokopavanje v tuj grob, brez poprejšnjega soglasja najemnika prostora, ni dovoljeno.
37. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve Občinskega sveta občine Kuzma.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča, morata dati svoje mnenje pristojni organ zdravstvene inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
– kdo upravlja opuščeno pokopališče,
– pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
– pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov,
– plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega organa za varstvo naravne in kulturne dediščine, občinski svet občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občina pred izdajo odločitve, pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
38. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, v druge namene pa šele po tridesetih letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
VI. ODDAJANJE GROBNEGA PROSTORA V NAJEM
39. člen
Prostore za grobove daje v najem občina ali po njenem pooblastilu izvajalec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti pogodbe.
40. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za 10 let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe.
Najmanj dva meseca pred pretekom najemne pogodbe, mora izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku pogodbe ali razveljaviti najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to občina ali po njenem pooblastilu izvajalec, na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času odstranitve opreme groba, do preteka mirovalne dobe in ponovne oddaje drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba, po pooblastilu, izvajalec pokopališke dejavnosti.
41. člen
Posamezniki, ki si želijo predhodno zagotoviti svoj prostor za grob, ga lahko predčasno vzamejo v zakup.
42. člen
Višino zakupa iz prejšnjega in tega člena določi občinski svet občine.
43. člen
Izvajalec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu, ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča ali groba,
– kadar to zahteva načrt razdelitve pokopališča.
44. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti določenih v pogodbi, ga upravljalec pokopališča opozori, da jih izpolni.
Če po določenem roku, najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljalec prenese posmrtne ostanke v skupno grobišče in grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
45. člen
Grobovi morajo biti redno vzdrževani in urejeni.
Spomeniki in druga znamenja in naprave ne smejo segati preko meja grobnega prostora.
Tehnični normativi spomenikov, nagrobnikov in grobov morajo biti v skladu s 32. členom tega odloka z ureditvenim načrtom pokopališča in pravilnikom o pokopališkem redu. Postavljajo se lahko le s soglasjem občine.
Znamenja na nagrobnih kamnih in spomenikih ne smejo žaliti nacionalnega čuta ter spoštovanja do pokojnih ali vzbujati zgražanja državljanov.
46. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov ali če kvari izgled sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. V takem primeru se ukrepa v skladu s 44. členom tega odloka.
47. člen
Najemnino za grobni prostor se plačuje letno.
Višino najemnine določi s posebnim sklepom občinski svet.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in objekta mrliške vežice.
VII. DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA IN NAJEMNIKA
48. člen
Občina ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– deluje v skladu z veljavnimi pravilniki,
– vodi finančno poslovanje pokopališča,
– določa ceno za najem grobov in za vzdrževanje pokopališča in mrliške vežice,
– določa mesto pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom in oskrbnikom,
– oddaja prostore za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– daje soglasje za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
– opravlja redno vzdrževanje pokopališč in spremljajočih objektov v skladu z določili tega odloka in pravilnika o pokopališkem redu,
– opravlja investicijska dela,
– skrbi za red in čistočo,
– sklepa pogodbe in izdaja splošni akt, v katerem se ureja opravljanje pogodbenih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom.
49. člen
Najemnik je dolžan:
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– dostaviti izvajalcu ustrezne mrliške dokumente,
– prijaviti izvajalcu pokop po ugotovljeni smrti najkasneje 30 ur pred nameravanim pokopom,
– urejevati, skrbeti in vzdrževati najeti grob,
– odlaganje odpadkov v smislu določil tega odloka,
– skrbeti za urejenost mrliške vežice v času uporabe in po uporabi.
VIII. UPRAVLJANJE
50. člen
Za izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti lahko upravljalec pokopališča z ustreznim izvajalcem sklene pogodbo o izvajanju pogrebne dejavnosti.
51. člen
Izvajalec lahko določena dela iz pogrebne dejavnosti, ki se nanašajo na pokopališče in pogrebne dejavnosti, na podlagi podizvajalske pogodbe, odda ustreznemu podizvajalcu, vendar s soglasjem upravljalca.
52. člen
Izvajanje del, ki se urejajo na podlagi pogodb o izvajanju iz koncesijskih pogodb se predvsem nanaša na urejanje pokopališč, pokopališke storitve na pokopališču in pogrebno dejavnost izven pokopališča.
53. člen
Urejanje pokopališč se predvsem nanaša na:
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb,
– čiščenje in odstranjevanje snega,
– košnjo zelenic in urejanje cvetličnih gred,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– vzdrževanje poti, manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
54. člen
Pokopališke storitve so predvsem:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– druge pokopališke storitve.
55. člen
Pogrebne dejavnosti, ki se izvajajo praviloma izven pokopališča:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih in zakupnih pogodb.
56. člen
Izvajalec, ki je prevzemnik pogodbenih del, je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana in izpolnjuje vse pogoje za opravljanje zgoraj navedenih del.
57. člen
Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko lastnik pokopališča podeli koncesijo vsaki pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje vse pogoje iz tega odloka.
Koncesionarji so izbrani na podlagi javnega razpisa, ki temelji na posebnem koncesijskem aktu, v katerem so določeni pogoji za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti.
Pristojen organ izbere koncesionarja, s katerim sklene župan občine koncesijsko pogodbo.
58. člen
Izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti po tem odloku se financira iz:
– najemnin za grobne prostore,
– prihodkov od plačanih prispevkov koncesionarja,
– sredstev za urejanje objektov kolektivne komunalne rabe,
– drugih sredstev.
IX. DRUGI DOLOČBI
59. člen
Upravljalec pokopališča in najemnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
60. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe po tem odloku opravlja Občinska uprava občine Kuzma, inšpekcijski nadzor pa pristojna inšpekcija.
X. KAZENSKA DOLOČBA
61. člen
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje izvajalec ali koncesionar pokopališča, če opusti predpisano ravnanje po tem odloku.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca ali koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 24. in 25. člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje izvajalec za postavitev spomenikov in s 15.000 SIT odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 25. člena tega odloka.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
62. člen
Z dnem sprejetja tega odloka, preneha za Občino Kuzma veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/87).
63. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 186/2001
Kuzma, dne 2. februarja 2001.
Župan
Občine Kuzma
Jožef Škalič l. r.
