Na podlagi 6. člena zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa vrsto in obseg storitev, pogoje za njihovo zagotavljanje, način oblikovanja prevoznih cen in kakovost storitev javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu.

V tej uredbi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
– prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu so prevozne storitve na tistih prevoznih poteh, na katerih sta odhodna in namembna postaja potnika na območju Slovenije, prevoz pa se opravlja po javni železniški infrastrukturi, kot ga določa vozni red. Prevozne storitve v notranjem prometu vključujejo mestne, primestne in regionalne prevoze, pri čemer lahko potniki za navedene vrste prevozov uporabljajo vlake v notranjem in vlake v mednarodnem prometu;
– mestni prevozi so prevozi iz mestnega središča do mestnega obrobja ali mestnega območja in prevozi med postajami v mestu oziroma v mestnem območju;
– primestni prevozi so prevozi na krajših razdaljah med mestom oziroma mestnimi središči in okoliškimi območji;
– regionalni prevozi so:
– prevozi na daljših razdaljah med regijo in mestnimi središči,
– lokalni prevozi na krajših oziroma daljših razdaljah med manjšimi kraji;
– vlaki v notranjem prometu so vlaki, ki vozijo na prevozni poti, na kateri sta začetna in končna postaja na območju Slovenije;
– vlaki v mednarodnem prometu so vlaki, ki vozijo na prevozni poti, na kateri je začetna ali končna oziroma začetna in končna postaja na območju zunaj Slovenije;
– uporabniki so vsi potniki, ki potujejo v notranjem železniškem prometu (prevoz na delo, v šole, naključni potniki ipd.);
– vozni red je akt upravljavca javne železniške infrastrukture, ki določa čas odhoda vlaka s postaje oziroma postajališča ter prihoda na postajo oziroma postajališče, čas postankov ter vmesni čas, potreben za varno odvijanje železniškega prometa;
– potniška tarifa je akt prevoznika, ki določa prevozne pogoje, popuste, imenik železniških postaj in daljinar ter cene prevozov, prevozne stavke oziroma prevoznine, dodatke in nadomestila za prevoz potnikov;
– tarifna obveznost je obveznost, da se za prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu uporablja potniška tarifa, ki jo določi prevoznik v soglasju z Vlado Republike Slovenije, čeprav je v nasprotju s poslovnimi interesi prevoznika, saj ne pokriva v celoti stroškov prevoza;
– potniški kilometer je prevoz enega potnika na razdalji enega kilometra.

Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu na območju Slovenije zagotavlja država z obvezno gospodarsko javno službo ob upoštevanju načrtovanja mest in razvoja podeželja, socialnih in okoljevarstvenih dejavnikov ter ohranjanja kulturne dediščine.
Obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu mora prevoznik izvajati nepretrgano ves čas v skladu z voznim redom, ki ga potrdi Direkcija Republike Slovenije za železniški promet.
Prevoznik v notranjem železniškem prometu mora izvajati obvezno javno gospodarsko službo pod pogoji, ki jih določa ta uredba, in pod pogoji, določenimi v pogodbi, s katero so urejena razmerja med državo in prevoznikom.
Obvezna gospodarska javna služba prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu obsega poleg neposrednega prevoza tudi vse tiste dejavnosti, ki omogočajo nemoten, učinkovit in racionalen prevoz na kakovostni ravni, določeni v tej uredbi in v pogodbi iz prejšnjega odstavka.

S pogodbo iz tretjega odstavka prejšnjega člena te uredbe država in prevoznik uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa:
– predmet pogodbe;
– obseg storitev;
– natančne parametre posameznih meril sodobnega potniškega prometa iz 8. člena te uredbe, ki jih bo zagotavljal prevoznik;
– posebne pogoje, pod katerimi prevoznik uporablja javno železniško infrastrukturo;
– način in roke izpolnjevanja medsebojnih pogodbenih obveznosti;
– dolžnost prevoznika poročati Direkciji Republike Slovenije za železniški promet o vseh dejavnikih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe, ki je predmet te uredbe;
– način finančnega in strokovnega nadzora Direkcije Republike Slovenije za železniški promet nad izvajanjem javne gospodarske službe, ki je predmet te uredbe;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne gospodarske službe, ki je predmet te uredbe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne gospodarske službe, ki je predmet te uredbe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja pogodbe;
– čas trajanja pogodbe, prenehanje pogodbe in njeno morebitno podaljšanje.

Javno gospodarsko službo prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu izvaja javno podjetje Slovenske železnice, d. d., ki mora zagotavljati predvsem:
– vozni park;
– materialne možnosti, ki so potrebne za opravljanje prevoza (objekti in naprave);
– materialne možnosti, ki so potrebne za opravljanje dodatnih storitev, ki so v neposredni zvezi s prevozom (prodajna mesta, informacijski sistem ipd.);
– strokovno usposobljene kadre.

Prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu opravlja prevoznik kot mestne, primestne in regionalne storitve z:
– vlaki ICS (InterCity Slovenija),
– vlaki IC (InterCity),
– vlaki RG (regionalnimi vlaki),
– lokalnimi vlaki,
– primestnimi vlaki, in
– mednarodnimi vlaki.
Zaradi ohranjanja kulturne dediščine na področju železniškega prometa v Sloveniji prevoznik poleg storitev iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi prevoze z muzejskimi železniškimi prevoznimi sredstvi.

Prevoznik mora v notranjem potniškem prometu zagotoviti obseg storitev v skladu z veljavnim voznim redom in tarifno obveznostjo ter v skladu s pogodbo iz 4. člena te uredbe.

Storitve, ki jih opravlja prevoznik v notranjem železniškem potniškem prometu, morajo izpolnjevati merila sodobnega potniškega prometa, kot so varnost, udobnost, hitrost, pogostnost skladno s potrebami dnevne in tedenske migracije, rednost, prevozna sposobnost in ustrezne higienske razmere. Natančnejši parametri posameznih meril so določeni v pogodbi iz 4. člena te uredbe.

Država zagotavlja uporabnikom prevozne storitve v notranjem železniškem potniškem prometu pod pogoji, ki jih določa ta uredba.
Določenim skupinam potnikov lahko država z zakonom ali podzakonskim aktom, sprejetim na njegovi podlagi, zagotovi uporabo storitev iz prejšnjega odstavka tega člena pod ugodnejšimi pogoji.

Za izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu zagotavlja država prevozniku uporabo javne železniške infrastrukture v delu, ki je potreben za njeno nemoteno izvajanje.
Objekte in naprave javne železniške infrastrukture ter pogoje za njihovo uporabo in s tem povezana razmerja med lastnikom javne železniške infrastrukture in prevoznikom določa pogodba iz 4. člena te uredbe.

Prevoznik, ki izvaja javno službo prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, oblikuje ceno prevoza, tako da pokriva stroške materiala, stroške storitev, stroške dela, amortizacijo, odhodke financiranja in druge upravičene izredne odhodke ter glede na tržne možnosti ustvari pozitiven donos.
Prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu mora prevoznik opravljati po tarifni obveznosti, zato je upravičen do nadomestila, ki pokriva razliko med tržno ceno oziroma ekonomsko ceno, kolikor je ta nižja od tržne cene, in ceno, ki jo je prevoznik dosegel na podlagi tarifne obveznosti.
Razlika med zmnožkom števila opravljenih potniških kilometrov in tržne cene za potniški kilometer ter zmnožkom števila opravljenih potniških kilometrov in cene za potniški kilometer, dosežene na podlagi tarifne obveznosti za zadevno obdobje, je znesek nadomestila.
Nadomestilo se ne plačuje za tiste skupine potnikov, ki jim prevoznik, ki izvaja javno službo prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, podeljuje brezplačne vozovnice kot boniteto.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena skupni obseg nadomestil v poslovnem letu ne more preseči zneska, kot je za ta namen predviden v državnem proračunu.

Za prevoz potnikov v notranjem železniškem prometu velja tarifna obveznost, zato se javna gospodarska služba prevoza potnikov v notranjem železniškem potniškem prometu financira iz naslednjih virov:
– prihodkov od prodaje prevoznih storitev,
– proračunskih sredstev.

Država in prevoznik, ki izvaja javno službo prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, morata najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe skleniti pogodbo iz 4. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.