Na podlagi 102. in 107. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 48/98) minister za notranje zadeve izdaja
O D R E D B O
o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev Višje policijske šole
1. člen
S to odredbo se določijo minimalni izobrazbeni pogoji za predavatelje in druge strokovne delavce Višje policijske šole v izobraževalnem programu Višji policist.
2. člen
Na podlagi posebnega dela izobraževalnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe Višji policist, sprejel ga je minister za notranje zadeve 20. novembra 2000, se določijo izobrazbeni pogoji za predavatelje in druge strokovne delavce Višje policijske šole, in sicer:
1. Strokovna terminologija v tujem jeziku
Predavatelj višje šole za predmet strokovna terminologija v tujem jeziku – angleškem, nemškem in italijanskem – je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni visokošolski študij iz ustreznega tujega jezika in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– profesor angleščine,
– univerzitetni diplomirani anglist oziroma
– profesor angleščine in …,
– univerzitetni diplomirani anglist in…,
ali
– profesor nemščine,
– univerzitetni diplomirani nemcist oziroma
– profesor nemščine in …,
– univerzitetni diplomirani nemcist in…,
ali
– profesor italijanščine,
– univerzitetni diplomirani italijanist oziroma
– profesor italijanščine in …,
– univerzitetni diplomirani italijanist in…
2. Vodenje in odločanje
Predavatelj višje šole za predmet vodenje in odločanje je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava, varstvoslovja, organizacije dela, javne uprave ali politologije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani organizator,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Predavatelj višje šole za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je do 25. 6. 1991 končal študij na Vojaški akademiji kopenske vojske.
3. Javna uprava
Predavatelj višje šole za predmet javna uprava je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava, organizacije dela, organizacije in managementa ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani organizator,
– diplomirani organizator – menedžer,
– diplomirani upravni organizator.
4. Upravni postopek
Predavatelj višje šole za predmet upravni postopek je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– diplomirani upravni organizator.
5. Predpisi o prekrških
6. Kazensko pravo
Predavatelj višje šole za predmeta predpisi o prekrških in kazensko pravo je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava in si pridobil strokovni naslov:
– univerzitetni diplomirani pravnik.
7. Poklicna etika
Predavatelj višje šole za predmet poklicna etika je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava, varstvoslovja, javne uprave, sociologije ali politologije in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani sociolog,
– profesor sociologije,
– profesor sociologije in …,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani upravni organizator,
– diplomirani varstvoslovec.
8. Splošne operativne zadeve policije
9. Splošne naloge policije
Predavatelj višje šole za predmet splošne operativne zadeve policije in splošne naloge policije je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava, varstvoslovja, organizacije dela, organizacije in managementa, javne uprave ali politologije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani organizator,
– diplomirani organizator – menedžer,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Predavatelj za predmete iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je do 25. 6. 1991 končal študij na Vojaški akademiji kopenske vojske.
Inštruktor pri vajah iz predmeta splošne operativne zadeve policije in splošne naloge policije je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava, organizacije dela ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec,
– organizator dela.
10. Policijska pooblastila s praktičnim postopkom
Predavatelj višje šole za predmet policijska pooblastila s praktičnim postopkom je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava, varstvoslovja ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Inštruktor pri vajah iz predmeta policijska pooblastila s praktičnim postopkom je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec.
11. Mejna problematika in tujci
12. Mejna problematika in tujci I.
Predavatelj višje šole za predmet mejna problematika in tujci in mejna problematika in tujci I. je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava, varstvoslovja, javne uprave ali politologije in si je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Inštruktor pri vajah iz predmeta mejna problematika in tujci ter mejna problematika in tujci I., je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec.
13. Kriminalistika
14. Kriminalistika I.
Predavatelj višje šole za predmeta kriminalistika in kriminalistika I. je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz prava, varstvoslovja, javne uprave, sociologije, psihologije ali politologije in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani sociolog,
– profesor sociologije,
– profesor sociologije in …,
– univerzitetni diplomirani psiholog,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Inštruktor za predmet kriminalistika in kriminalistika I. je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec.
15. Varnost cestnega prometa
16. Policijsko preiskovanje in preprečevanje prometne delinkvence
Predavatelj višje šole za predmet varnost cestnega prometa in policijsko preiskovanje in preprečevanje prometne delinkvence je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava, varstvoslovja ali prometa in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani inženir prometa,
– univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa,
– diplomirani inženir prometa,
– diplomirani inženir tehnologije prometa,
– diplomirani varstvoslovec.
Inštruktor za predmeta varnost cestnega prometa in policijskega preiskovanja in preprečevanja prometne delinkvence je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava, javne uprave ali tehnologije prometa in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec,
– inženir prometa.
17. Informacijski in telekomunikacijski sistem policije
Predavatelj višje šole za predmet informacijski in telekomunikacijski sistem policije je lahko, kdor je končal visokošolski študij iz računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike in si pridobil enega od strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike,
– diplomirani inženir računalništva in informatike,
– profesor matematike ali diplomirani inženir matematike,
– profesor matematike in računalništva,
– univerzitetni diplomirani matematik,
– profesor matematike in tehnike,
– profesor matematike in fizike,
– profesor matematike in…,
– profesor računalništva z matematiko,
– univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike,
– diplomirani inženir elektrotehnike.
Inštruktor pri vajah iz predmeta informacijski in telekomunikacijski sistem policije je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava, matematike, računalništva, telekomunikacij, elektrotehnike, elektronike ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov ali nazivov poklicne izobrazbe:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec,
– predmetni učitelj matematike in fizike,
– inženir matematike,
– inženir tehnične matematike,
– inženir računalništva,
– inženir računalništva in informatike,
– inženir elektrotehnike,
– inženir telekomunikacij,
– inženir elektronike.
18. Oborožitev s streljanjem
Predavatelj višje šole za predmet oborožitev s streljanjem je lahko, kdor je končal visokošolski študij obramboslovja ali varstvoslovja in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec.
Predavatelj za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je do 25. 6. 1991 končal študij na Vojaški akademiji kopenske vojske.
Inštruktor pri vajah iz predmeta oborožitev s streljanjem je lahko, kdor ima tako izobrazbo in strokovni naslov kot predavatelj ali je končal višješolski študij notranjih zadev, prava ali javne uprave in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– pravnik notranjih zadev,
– pravnik,
– višji upravni delavec.
19. Športna vzgoja in samoobramba
Predavatelj višje šole za predmet športna vzgoja in samoobramba je lahko, kdor je končal visokošolski študij na fakulteti za šport in si pridobil strokovni naslov:
– profesor športne vzgoje.
Predavatelj višje šole za predmet športne vzgoje in samoobrambe je lahko tudi, kdor je končal višješolski študij družboslovne ali tehnične smeri in ima naziv trenerja borilnih veščin.
20. Praktično izobraževanje
Predavatelj višje šole – organizator praktičnega izobraževanja je lahko, kdor je končal visokošolski študij prava, varstvoslovja, javne uprave, organizacije dela, organizacije in managementa ali politologije in si pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:
– univerzitetni diplomirani pravnik,
– univerzitetni diplomirani organizator,
– diplomirani organizator – menedžer,
– profesor politologije,
– univerzitetni diplomirani politolog,
– univerzitetni diplomirani… in politolog,
– diplomirani varstvoslovec,
– diplomirani upravni organizator.
Predavatelj za predmet iz prejšnjega odstavka je lahko tudi, kdor je do 25. 6. 1991 končal študij na Vojaški akademiji kopenske vojske.
3. člen
Ne glede na določbe te odredbe je ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti z ustreznega področja.
4. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 1301-2-160-21/99
Ljubljana, dne 21. februarja 2001.
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve