Na podlagi 26. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na redni 25. seji dne 25. 1. 2001 sprejel
P O S L O V N I K
o delu Občinskega sveta občine Jesenice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom Občinski svet občine Jesenice ureja organizacijo in način svojega dela, postopek odločanja, ter uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani občinskega sveta).
2. člen
Če ni drugače določeno, se določbe tega poslovnika smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Razmerja občinskega sveta do župana, nadzornega odbora, ter drugih organov občine, se urejajo na način, ki ga določajo veljavna zakonodaja, statut Občine Jesenice in ta poslovnik.
4. člen
Delo občinskega sveta je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošne koristi odloči občinski svet ali njegovo delovno telo ali če tako določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona.
5. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah.
Župan sklicuje redne seje občinskega sveta najmanj enkrat v dveh mesecih, razen če se občinski svet zaradi izrednih razmer ne more sestati.
V času rednih zasedanj ima občinski svet praviloma redne seje zadnji četrtek v mesecu. Po sklepu občinskega sveta ali na predlog župana, se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
Občinski svet se ne sestaja v mesecu avgustu.
6. člen
Občinski svet predstavlja in zastopa župan, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
Delovno telo predstavlja in zastopa predsednik delovnega telesa, ki delovno telo tudi sklicuje, vodi njegove seje, in na seji tudi glasuje. Predsednik delovnega telesa mora biti član občinskega sveta.
7. člen
Občinski svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v sredini ima grb Občine Jesenice, na zgornjem obodu ima napis Občina Jesenice, na spodnjem obodu pa napis “Občinski svet “.
Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema občinski svet, ter na vseh aktih poslovanja občinskega sveta. Pečat uporabljajo v okviru svojih pristojnosti in nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.
Za uporabo pečata ter njegovo hrambo skrbi delavec občinske uprave, zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov občinskega sveta. Če seje župan ne skliče v tem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši novoizvoljeni član občinskega sveta nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
Do potrditve mandata novega župana vodi prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta najstarejši član občinskega sveta.
9. člen
Na prvi seji izvolijo člani občinskega sveta izmed sebe – na predlog političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja pregleda, kateri člani občinskega sveta so bili po poročilu občinske volilne komisije izvoljeni in morebitne pritožbe kandidatov, ter predlaga verifikacijo mandatov za člane občinskega sveta in novoizvoljenega župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini. Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata vloženi pri občinskemu svetu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
11. člen
Člani občinskega sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, zakonom, ter statutom občine in s tem poslovnikom. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta, ter uresničevati sprejete odločitve sveta.
Članom občinskega sveta in drugim članom delovnih teles pripada nagrada za njihovo delo, v skladu s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.
12. člen
Občinski svet v največ 60. dneh po konstituiranju imenuje člane v stalna delovna telesa občinskega sveta.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej delovnih teles, katerih člani so, ter uresničevati sprejete odločitve delovnih teles.
13. člen
Član občinskega sveta ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali poslovnikom delovnega telesa drugače določeno.
Če se član občinskega sveta udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
14. člen
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od organov občine obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo in odločanje v občinskem svetu.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
15. člen
Na redni seji občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov občinskega sveta.
Vprašanje in pobuda morata biti kratka in postavljena tako, da je njuna vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta člana občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ali pobudo ustrezno dopolni.
Vprašanje in pobuda morata biti ustrezno utemeljena.
16. člen
Pisno postavljeno vprašanje ali pobudo član občinskega sveta predloži predsedujočemu občinskega sveta, ta pa z njo takoj seznani druge člane občinskega sveta. Tako postavljeno vprašanje ali pobudo mora predsedujoči v najkrajšem času posredovati tistemu, na katerega se nanaša.
Odgovor na pobudo ali vprašanje mora ustrezna služba občine posredovati članom občinskega sveta v pisni obliki praviloma na prvi naslednji seji. Če to ni mogoče, je pristojni organ občinske uprave dolžan o tem obvestiti občinski svet z ustrezno obrazložitvijo.
Potem ko je član občinskega sveta dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno.
17. člen
Na ustno vprašanje ali pobudo mora pristojni organ občinske uprave odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje ali pobudo odgovoriti pisno praviloma najkasneje na prvi naslednji seji. Če to ni mogoče, je pristojni organ občinske uprave dolžan o tem obvestiti občinski svet z ustrezno obrazložitvijo.
Potem ko je član občinskega sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno.
Če član občinskega sveta, ki je dal vprašanje ali pobudo, z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, naj vprašanja ali pobudo in odgovor nanju obravnava pristojno delovno telo.
18. člen
Če se vprašanje ali pobuda nanašata na delo občinskega sveta, ju mora predsedujoči takoj obravnavati skupaj s statutarno komisijo, ter podati odgovor na to vprašanje ali pobudo.
Če član občinskega sveta z odgovorom predsedujočega ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji občinskega sveta. O tem odloči občinski svet z glasovanjem.
3. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles
19. člen
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsedujočega občinskega sveta, oziroma predsedujočega delovnega telesa najpozneje do začetka seje. O morebitni odsotnosti član občinskega sveta lahko obvesti tudi delavca občinske uprave, zadolženega na področju delovanja sveta.
Če član občinskega sveta o svoji odsotnosti iz opravičenih razlogov ne more pravočasno obvestiti predsedujočega, lahko odsotnost opraviči tudi kasneje, vendar najkasneje v roku 10 dni.
20. člen
Če predsedujoči oceni, da je to potrebno, lahko na seji občinskega sveta na lastno pobudo ali na pobudo predsednika delovnega telesa posebej poroča o tem, kateri svetniki so na zadnji seji sveta ali na zadnji seji delovnega telesa, katerega člani so, izostali neopravičeno.
Če se član občinskega sveta oziroma delovnega telesa trikrat zapored ali štirikrat v zadnjih šestih mesecih ne udeleži seje, mora predsedujoči občinskega sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je neopravičeno odsotni član občinskega sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE OBČINSKEGA SVETA
21. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V tem okviru občinski svet opravlja naloge, ki so kot naloge občinskega sveta določene z zakonom ter statutom Občine Jesenice.
22. člen
Program dela za posamezno leto pripravi župan, ki ga predlaga v sprejem občinskemu svetu, po predhodnem posvetovanju s podžupanom, predsedniki delovnih teles ter direktorjem občinske uprave. Program dela upošteva razvojni program občine za tekoče leto, predloge delovnih teles in druge predloge za razpravo, ter opredeljuje prednostne naloge.
Program dela mora biti sprejet najkasneje do konca meseca februarja za tekoče leto.
V. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej
1.1. Redna seja
23. člen
Seje občinskega sveta praviloma sklicuje župan, v skladu z določbami zakona, statuta in tega poslovnika, ter v skladu s programom dela občinskega sveta.
Župan lahko prestavi datum že sklicane seje le s tehtnim razlogom, ki je enak razlogu za sklic izredne seje.
24. člen
Vabilo za sklic seje občinskega sveta se pošlje članom občinskega sveta najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Vabilu mora biti priložen predvideni dnevni red seje, ter gradivo, ki je bilo pripravljeno kot strokovna podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
Občinski svet ne more veljavno odločati, če se ugotovi, da na sejo niso bili pravilno vabljeni vsi člani sveta.
Vabilo za sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi načelniku Upravne enote Jesenice. Prav tako se vabilo za sklic seje in gradivo za sejo pošlje tudi poslancem Državnega zbora in članu Državnega sveta, izvoljenem v Občini Jesenice, ter vsem političnim strankam, ki so zastopane v občinskem svetu.
Vabilo za sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi drugim fizičnim in pravnim osebam, po posebnem seznamu, ki ga vodi delavec občinske uprave, zadolžen za svetovanje na področju dela sveta.
25. člen
Gradivo za seje občinskega sveta pripravi župan v skladu s programom dela sveta, v skladu s sklepi občinskega sveta, oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje, kot to določa zakon. V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
26. člen
Občinski svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo pravočasno izročeno gradivo, ali je bilo gradivo pomanjkljivo ali nepopolno pripravljeno.
Občinski svet praviloma ne more odločati o zadevah, o katerih ni podalo svojega mnenja matično delovno telo pri občinskem svetu.
27. člen
Župan in direktor občinske uprave imata pravico razpravljati na sejah sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
1.2. Izredna seja
28. člen
Izredna seja se skliče zunaj rednih zasedanj občinskega sveta in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Na zahtevo ene četrtine članov sveta mora biti seja sklicana v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priložen dnevni red, ter gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če župan na pisno zahtevo ne skliče izredne seje sveta v roku 7 dni od prejema zahteve za sklic, mora o razlogih za takšno odločitev obvestiti predlagatelje sklica izredne seje.
Če se predlagatelji sklica izredne seje z odločitvijo župana iz prejšnjega odstavka ne strinjajo, sejo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali in hkrati predložijo predvideni dnevni red.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži članom občinskega sveta tudi na sami seji.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
29. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi tisti od podžupanov, ki ga določi župan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
30. člen
Seje občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsedujoči. Druge osebe so lahko navzoče na sejah občinskega sveta in njegovih delovnih teles v okviru prostorskih možnosti.
31. člen
Če občinski svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi kdo je lahko poleg članov občinskega sveta, župana in direktorja občinske uprave, ter poročevalca, navzoč na seji.
3. Potek seje
32. člen
O udeležbi članov občinskega sveta na seji se vodi evidenca na začetku seje, pred vsakim glasovanjem, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Za vodenje evidence o udeležbi članov občinskega sveta na seji skrbi delavec občinske uprave zadolžen za svetovanje na področju dela sveta.
33. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči obvesti občinski svet, tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Če je občinski svet po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še enkrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi šele po preteku petnajstih minut od prvega ugotavljanja sklepčnosti. Če občinski svet tudi po drugem ugotavljanju sklepčnosti ne more veljavno odločati, predsedujoči sejo zaključi.
34. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča:
– o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda,
– o predlogih, da se dnevni red razširi, ter v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki, določeni s tem poslovnikom,
– o predlogih, da se posamezni akti obravnavajo po dvofaznem postopku,
– o predlogih za hitri postopek,
– o spremembi vrstnega reda obravnavanih zadev.
Predlog za razširitev dnevnega reda mora biti obrazložen, razprava članov občinskega sveta o vsebini predloga pa v tej fazi postopka ni mogoča. O predlogu za razširitev dnevnega reda pa lahko vedno poda mnenje predsedujoči, čeprav ni sam predlagatelj nove točke.
Po sprejetih odločitvah iz tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Potem, ko je dnevni red izglasovan, ga med sejo ni več mogoče spreminjati.
35. člen
Prva točka dnevnega reda je vedno razprava in potrditev zapisnika prejšnje seje občinskega sveta. Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev odloča občinski svet z glasovanjem brez razprave.
Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj ni bilo pripomb, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
36. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma od predlagatelja določeni poročevalec dopolnilno obrazložitev. Obrazložitev praviloma ne sme trajati več kot 10 minut.
Predlagatelj oziroma poročevalec morata vedno podati dopolnilno obrazložitev, če tako zahteva občinski svet.
Za predlagateljem oziroma poročevalcem dobijo najprej besedo poročevalci matičnih delovnih teles.
Zatem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočem priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana občinskega sveta praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut.
Občinski svet lahko sklene, da posamezen član občinskega sveta iz utemeljenih razlogov razpravlja dlje, vendar ne več kot 15 minut. O tem odloči občinski svet z glasovanjem, brez razprave.
Član občinskega sveta ima pravico do replike na razpravo. Replika ne sme trajati več kot 3 minute.
37. člen
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni.
Če se razpravljavec po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede član občinskega sveta lahko ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet z glasovanjem brez razprave in brez obrazložitve.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda na seji ipd. se smiselno uporabljajo tudi za druge osebe, ki sodelujejo in razpravljajo na seji sveta.
38. člen
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega člana občinskega sveta ne sme trajati več ko 5 minut.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če je potrebno predsedujoči o tem vprašanju predhodno pridobi mnenje statutarne komisije. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet, na predlog statutarne komisije o tem vprašanju brez razprave.
Če član občinskega sveta zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več ko 5 minut.
39. člen
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi razpravljati še kateri od članov občinskega sveta. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
40. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala. Predsedujoči vedno prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če je treba pridobiti mnenja delovnih teles in kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
41. člen
Če občinski svet v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na datum, ki se praviloma ujema z datumom prve naslednje seje, če pa za to ni pogojev pa na datum, ki se ujema z datumom ene od naslednjih sej.
V tem primeru se šteje, da se prekinjena seja nadaljuje. Najprej se po določbah tega poslovnika konča razprava in odločanje o točkah dnevnega reda, o katerih člani občinskega sveta niso razpravljali in določali pred prekinitvijo seje, nato pa se po določbah tega poslovnika prične nova seja.
Predsedujoči, najmanj ena četrtina članov občinskega sveta, predlagatelj ali župan, kadar ni sam predlagatelj, lahko med razpravo predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu, ki mora biti obrazložen, odloči občinski svet z glasovanjem, brez razprave.
4. Vzdrževanje reda na seji
42. člen
Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
43. člen
Za kršitev reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin, – odvzem besede, – odstranitev s seje ali z dela seje.
44. člen
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta.
45. člen
Član občinskega sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Član občinskega sveta, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
46. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red in mir na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
5. Odločanje na seji
47. člen
Občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh članov občinskega sveta, občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v prostoru, kjer teče seja.
48. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
49. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu sklepa, o katerem se odloča. O posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat.
Občinski svet lahko pred glasovanjem o sklepu odloči, da se predlagani sklep umakne. Takšen predlog sklepa se nadomesti z novim predlaganim sklepom. O novem predlaganem sklepu glasuje občinski svet po postopku določenem v tem poslovniku.
50. člen
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Občinski svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma pred obravnavanjem posameznega vprašanja.
O tem, ali bo o posamezni zadevi ali vprašanju odločeno na podlagi tajnega glasovanja, odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
51. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
Z vzdigovanjem rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava pokvarjena ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine članov občinskega sveta.
52. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je »ZA« predlog, in nato, kdo je »PROTI« predlogu. Člani občinskega sveta se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave ali vzdignejo roko.
53. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči kliče člane občinskega sveta po seznamu, vsak član občinskega sveta pa se izreče z besedo »ZA« ali »PROTI« ali z besedo »NE GLASUJEM«. Predsedujoči ponovi ime in priimek člana občinskega sveta in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Nato zapiše izjavo člana občinskega sveta ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju javno ugotovi in objavi izid glasovanja. To stori tako, tako, da najprej navede število prisotnih članov občinskega sveta na seji, nato število tistih, ki so glasovali »ZA« predlog, nato število tistih, ki so glasovali »PROTI« predlogu, število tistih, ki niso glasovali, ter ugotovi »SKLEP JE SPREJET« ali »SKLEP NI SPREJET«.
54. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov občinskega sveta. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “ZA” in “PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na levi strani. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
55. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo dveh članov občinskega sveta, ki ju izvoli občinski svet na predlog predsedujočega. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja delavec občinske uprave, zadolžen za svetovanje na področju dela sveta.
Članom občinskega sveta se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega. Predsedujoči ali član občinskega sveta, ki predsedujočemu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči članu občinskega sveta, ki glasuje glasovnico, ter označi pri imenu in priimku člana občinskega sveta v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Član občinskega sveta nato odide v prostor določen za glasovanje.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
56. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in člana občinskega sveta, ki sta mu pomagala pri izvedbi glasovanja umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo glasovnice, ki so ostale nerazdeljene in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z določili tega poslovnika, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
1. število razdeljenih glasovnic,
2. število oddanih glasovnic,
3. število neveljavnih glasovnic,
4. število veljavnih glasovnic,
5. število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
6. ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj objavi izid glasovanja na seji občinskega sveta.
6. Zapisnik seje
57. člen
O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik. Za zapisnik, njegovo pripravo in izdelavo, skrbi delavec občinske uprave, zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izdih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original gradiva, ki je bilo predloženo, oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in delavec občinske uprave, zadolžen za svetovanje na področju dela občinskega sveta.
58. člen
O delu na javni seji občinskega sveta, kot tudi na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti zapisi so na zahtevo na vpogled članom občinskega sveta. O delu na seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
59. člen
Izvirniki gradiva, ki jih je oblikoval ali obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi predsedujoči občinskega sveta in predsedujoči posameznega delovnega telesa.
60. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico do vpogleda v spise, ki so bili podlaga za pripravo gradiva, ki je bilo obravnavano na seji. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave je dopusten le članom občinskega sveta, na katere se ti podatki nanašajo.
Ravnanje z akti in z drugim gradivom zaupne narave je dopustno le v mejah in na način, kot to določa zakon.
7. Župan
61. člen
Naloge župana pri delovanju občinskega sveta so predvsem:
– župan sklicuje in vodi seje občinskega sveta,
– predstavlja občinski svet,
– skrbi za nemoteno delo sveta,
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela občinskega sveta z občinsko upravo,
– odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi občinskega sveta,
– obvešča javnost o delu sveta in njegovih delovnih teles,
– skrbi za uresničevanje z ustavo, z odlokom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z občinskimi sveti drugih občin, ter institucijami in organizacijami, ki delujejo na ravni občine,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom občine in s poslovnikom občinskega sveta.
VI. DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
62. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali začasna delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. V tem primeru imenuje občinski svet izmed svojih članov več kot polovico članov. Članstvo v občinskem svetu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi.
Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Član občinskega sveta je lahko predsednik največ enega delovnega telesa.
Občinski svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov aktov, ki jih sprejema občinski svet.
63. člen
Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa določa župan, v skladu s tem poslovnikom, glede na naravo zadeve. Župan odloča tudi o sporu o tem, katero delovno telo se šteje za matično.
2. Komisije in odbori pri občinskem svetu
64. člen
Komisija, ustanovljena po zakonu o lokalni samoupravi pri občinskem svetu je:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisijo sestavljajo člani vseh političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. V komisijo imenuje vsaka stranka po enega člana.
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge organe, ki jih voli in imenuje svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– obravnava in določa plače in druge prejemke, ter nagrade in povračila za opravljanje funkcij,
– daje predloge za imenovanje članov delovnih teles in za zasedbo vodilnih funkcij,
– opravlja naloge komisije, ki ugotavlja nezdružljivost funkcij s pridobitno dejavnostjo,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določa statut Občine Jesenice, ta poslovnik, oziroma ki jih komisiji v obravnavo dodeli občinski svet.
65. člen
Druge komisije in odbori pri občinskem svetu so:
Statutarna komisija
Komisija šteje sedem članov.
Komisija opravlja naslednje naloge:
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika občinskega sveta,
– obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet in akte, ki jih sprejemajo njegova delovna telesa glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi predpisi.
Odbori pri občinskem svetu so:
– odbor za proračun in finance (sedemčlanski)
– odbor za šolstvo, kulturo in šport (sedemčlanski)
– odbor za delo, družino, socialne zadeve in zdravstvo (sedemčlanski)
– odbor za urejanje prostora in varstvo okolja, ter gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (devetčlanski)
– odbor za gospodarstvo (devetčlanski)
– odbor za stanovanjske zadeve in komunalno infrastrukturo, ter energetiko (sedemčlanski).
Odbori štejejo največ devet članov, od tega morajo biti najmanj polovica članov sveta.
3. Naloge delovnih teles in način dela
66. člen
V dnevni red sej matičnega delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki mu jih župan v skladu s tem poslovnikom in poslovnikom delovnega telesa, v okviru predlaganega dnevnega reda seje dodeli v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom dela občinskega sveta.
O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo občinskemu svetu. Poročilo delovnega telesa mora vsebovati stališča in predloge, o katerih je mogoče glasovati v občinskem svetu.
67. člen
Če delovno telo, ki ni matično, presodi, da je glede posameznega predloga gradiva zainteresirano podati mnenje, ga poda matičnemu delovnemu telesu. Do tega mnenja se matično delovno telo mora opredeliti in o tem obvestiti župana in zainteresirano delovno telo.
Župan odloči, ali bo predlog gradiva poleg matičnega delovnega telesa obravnavalo tudi zainteresirano delovno telo, ter na kakšen način bo le-to podalo svoje mnenje.
Predsednik matičnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
68. člen
Predsednik delovnega telesa organizira delo delovnega telesa, ter sklicuje in vodi seje. Seje delovnega telesa sklicuje predsednik na lastno pobudo, na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta ali župana.
Na sejo delovnega telesa morajo obvezno biti vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi. Besedo da predlagateljem predsedujoči delovnega telesa.
Delovno telo sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov.
69. člen
Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo občinskega sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar občinski svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
70. člen
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost. Po koncu seje, ki je bila zaprta za javnost, predsednik delovnega telesa lahko informira javnost o tej seji.
VII. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe o aktih
71. člen
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot svoje splošne akte. Občinski svet sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun in zaključni račun, kot posebne vrste splošnih aktov. Kot posamične akte občinski svet sprejema tudi odločbe in sklepe.
2. Postopek za sprejem odloka
2.1. Predlog odloka – splošne določbe
72. člen
Odlok lahko predlaga v sprejem občinskemu svetu župan ali vsak član občinskega sveta. Odlok lahko predlaga tudi delovno telo občinskega sveta, ter najmanj 5% volivcev v občini.
Če predlagatelj odloka ni župan, pošlje predlagatelj predlog odloka županu, da ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta. Predlog odloka je župan dolžan uvrstiti na sejo občinskega sveta najkasneje v roku 3 mesecev po prejemu predloga odloka.
Župan zadrži uvrstitev predloga odloka na dnevni red, če še ni končan postopek o predlogu odloka z enako ali podobno vsebino, in o tem obvesti predlagatelja.
73. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Naslov odloka mora odražati vsebino odloka.
Uvod obsega oceno stanja, razloge za sprejem odloka, cilje in načela odloka, oceno potrebnih finančnih sredstev iz proračuna in druge posledice, ki jih bo imel sprejem odloka.
Kadar se predlaga sprememba odloka, mora predlagatelj predlogu priložiti tudi besedilo tistih določb odloka, za katere se predlaga sprememba.
74. člen
Pred obravnavo na seji občinskega sveta mora predlog odloka obravnavati matično delovno telo.
Kadar predlagani odlok vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz proračuna, dodeli župan tak odlok v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za finančna vprašanja. Poročilo o finančnih posledicah odloka oziroma amandmaja to delovno telo poda neposredno občinskemu svetu.
75. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka v dveh obravnavah.
Občinski svet lahko sprejme sklep o prekinitvi obravnave, da bi matično delovno telo podalo mnenje o predlogu odloka.
76. člen
Predlagatelj predloga odloka lahko predlaga umik odloka do konca druge obravnave. O predlogu za umik odloči občinski svet. Če občinski svet zavrne predlog za umik predloga odloka, se predlog odloka obravnava naprej po rednem postopku.
Ko predsedujoči občinskega sveta zaključi drugo obravnavo predloga odloka, le-tega ni več mogoče umakniti.
2.2. Prva obravnava predloga odloka
77. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se opravi predstavitev predloga odloka v občinskem svetu in razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o načelih in ciljih predloga (splošna razprava). V prvi obravnavi matično delovno telo predstavi svoje mnenje oziroma stališče o predlogu odloka.
V prvi obravnavi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam predloga odloka.
78. člen
K predlogu odloka lahko člani občinskega sveta, predlagatelj predloga odloka in župan, tudi kadar ni predlagatelj odloka, vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave.
Tako dana stališča, dopolnjevalne in spreminjevalne predloge je dolžna strokovna služba do naslednje obravnave odloka strokovno preučiti, o njih podati svoje strokovno mnenje. V skladu z zakonom jih lahko vključi v predlog odloka za drugo obravnavo.
Na predlog predsedujočega ali na ustno zahtevo najmanj 1/4 vseh članov občinskega sveta, občinski svet lahko sklepa o dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogih tudi v prvi obravnavi.
79. člen
Občinski svet po končani prvi obravnavi predloga odloka lahko odloči:
– da se na naslednji seji opravi druga obravnava predloga odloka v besedilu, ki je bilo predloženo za prvo obravnavo
– da predlagatelj odloka v določenem roku pripravi besedilo predloga odloka za drugo obravnavo v skladu s stališči oziroma dopolnjevalnimi in spreminjevalnimi predlogi članov občinskega sveta, vloženimi v prvi obravnavi, oziroma v skladu s sprejetimi sklepi, ki jih sprejme občinski svet po postopku, ki ga določa ta poslovnik
– da se predlog odloka vrne v prvo obravnavo, za katero se ponovno pripravi v skladu s stališči občinskega sveta
– da predloga odloka ne sprejme.
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave. Če občinski svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek sprejema odloka končan.
Druga obravnava predloga odloka
80. člen
Besedilu predloga odloka, pripravljenemu za drugo obravnavo, mora biti priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in kako so bila upoštevana stališča občinskega sveta iz prve obravnave.
81. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta, matično delovno telo, zainteresirano delovno telo in predlagatelj odloka in župan, tudi kadar ni sam predlagatelj, z amandmaji.
Amandma, ki ga vloži en član občinskega sveta, mora biti vložen najmanj 3 delovne dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu se predlaga amandma. Tako vloženi amandma mora biti posredovan članom občinskega sveta pred začetkom seje sveta.
Na sami seji lahko prelagajo amandma najmanj trije člani sveta ali predlagatelj, ter župan, tudi če ni sam predlagatelj, dokler traja razprava.
Župan lahko vedno predlaga amandma, tudi kadar sam ni predlagatelj odloka.
82. člen
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko na seji amandma tudi ustno obrazloži.
K posameznem vloženem amandmaju je dovoljena razprava. Besedo dobijo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočem priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana občinskega sveta o amandmaju praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut. Pravico do replike na razpravo člana občinskega sveta k posameznemu amandmaju imata samo predlagatelj amandmaja in predlagatelj odloka. Replika ne sme trajati več kot 3 minute. Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev k amandmaju izčrpan, predsedujoči sklene razpravo k posameznemu amandmaju.
Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o tem amandmaju. Amandmaja k amandmaju ni mogoče vložiti.
83. člen
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu posebej o vsakem členu predloga odloka in nato še o naslovu odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, na katerega so bili dani amandmaji, člani občinskega sveta glasujejo o amandmajih. O vsakem amandmaju k predlogu odloka glasujejo člani občinskega sveta posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, člani občinskega sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Vrstni red glasovanja določi predlagatelj odloka.
Glasovanje o odloku
84. člen
Ko je končana razprava o predlogu odloka, ter glasovanje o amandmajih, občinski svet glasuje o predlogu odloka v celoti. O predlogu odloka se glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka, s sprejetimi amandmaji.
Če predlagatelj ali statutarna komisija ugotovita, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost določb odloka, opozorita na to župana, ta pa člane občinskega sveta. V takem primeru predlagatelj odloka, župan, kadar ni sam predlagatelj odloka, ali matično delovno telo predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb odloka še pred glasovanjem o predlogu odloka v celoti.
Zaradi priprave takega amandmaja predlagatelj lahko predlaga, da se odločanje o predlogu odloka prekine in nadaljuje po prekinitvi na isti seji, ali preloži na naslednjo sejo občinskega sveta.
Odlok je sprejet, če je število glasov navzočih članov sveta, opredeljenih “ZA”, večje od števila glasov navzočih članov sveta, opredeljenih “PROTI”, kadar ni z zakonom, oziroma s podzakonskim aktom predpisana drugačna večina za sprejem.
Hitri postopek za sprejem odloka
85. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine (npr. v primeru naravnih nesreč), je mogoče sprejeti odlok po hitrem postopku.
Izjemoma je mogoče sprejeti spremembe in dopolnitve že sprejetih odlokov po hitrem postopku, tudi če tega ne zahtevajo izredne potrebe občine, če gre pri spremembi oziroma dopolnitvi odloka za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb
– manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Če občinski svet ne sprejme predloga, da se odlok sprejme po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
86. člen
Če občinski svet sklene, da bo odločal o odloku po hitrem postopku, združi obe obravnavi predloga odloka na isti seji, tako da se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava, razprava o posameznih členih in nato glasovanje o predlogu odloka v celoti.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji, po postopku, kot je določen za vložitev amandmajev v drugi obravnavi.
Sprejem odloka o proračunu in odloka o zaključnem računu občine
87. člen
V postopku priprave proračuna občine se osnutek odloka o proračunu skupno z osnutkom proračuna javno razgrne najmanj za 7 dni. Javna razgrnitev poteka v prostorih Občine Jesenice in v prostorih krajevnih skupnosti.
V sporočilu o javni razgrnitvi, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja, ter na oglasni deski Občine Jesenice in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti, se pozove občane, da podajo svoja stališča k osnutku proračuna, v pisni obliki, v roku določenem za razgrnitev.
V postopku sprejemanja odloka o proračunu so člani občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles dolžni razpravljati o pravočasno prejetih stališčih občanov.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v postopku obravnave osnutka odloka o rebalansu proračuna, ter osnutka odloka o zaključnem računu proračuna.
88. člen
Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru.
Župan predloži občinskemu svetu:
1. predlog občinskega proračuna z obrazložitvijo
2. program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je potrebna za zagotavljanje prejemkov proračuna z obrazložitvami
3. predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanoviteljica je občina
4. predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna.
Poleg gradiva iz prejšnjega odstavka tega člena predloži župan občinskemu svetu tudi vse pripombe občanov, ki so bile dane v javni razpravi na osnutek odloka o proračunu.
89. člen
Ob predložitvi predloga občinskega proračuna na seji sveta predstavi župan predlog proračuna. Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna, lahko poročevalci, ki jih določi župan, dodatno obrazložijo predlog proračuna občine.
90. člen
Za županom in poročevalci podajo poročilo delovna telesa občinskega sveta. Kot prvi poroča odbor za finance, naprej pa po vrstnem redu, kot ga določi župan.
91. člen
Občinski svet v prvi obravnavi opravi splošno razpravo o predlogu proračuna.
K predlogu proračuna lahko člani občinskega sveta in župan vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave.
Če predlagatelj poda predlog, da naj se določena proračunska postavka poveča, je dolžan predlagati, iz katere postavke predloga proračuna naj se predlagana sredstva odvzamejo, ter pri tem upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna v skladu s tem poslovnikom, ali da predloga proračuna ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna.
92. člen
Župan se ob pripravi predloga za drugo obravnavo opredeli do vseh predlogov danih v prvi obravnavi, in na podlagi opredelitve ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije občinskega proračuna za tekoče leto pripravi dopolnjen predlog.
93. člen
V drugi obravnavi predloga proračuna se pisni in obrazloženi amandmaji k predlogu proračuna lahko vlagajo na način pod pogoji, določenimi v tem poslovniku, ki veljajo za vlaganje amandmajev k besedilu odloka v drugi obravnavi.
Vsak predlagatelj amandmaja, ki poda amandma, da naj se določena proračunska postavka poveča, je dolžan predlagati, iz katere postavke predloga proračuna v drugi obravnavi naj se sredstva odvzamejo, ter pri tem upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
94. člen
O amandmajih k predlogu proračuna odloča občinski svet na koncu razprave o posamezni postavki proračuna, h kateri je bil vložen amandma.
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan, in šele nato o drugih amandmajih.
95. člen
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. V dvomu predsedujoči zahteva o tem mnenje matičnega delovnega telesa in občinske uprave.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.
96. člen
Če predsedujoči ugotovi, da proračun ni usklajen, župan pripravi predlog za uskladitev proračuna, in sicer na isti seji občinskega sveta.
Župan pojasni predlog za uskladitev občinskega proračuna. Svoje mnenje poda tudi matično delovno telo.
Občinski svet nato glasuje o predlogu župana za uskladitev proračuna. Če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.
97. člen
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika ki opredeljujejo redni postopek za sprejem proračuna.
98. člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna. Rebalans proračuna sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po rednem postopku.
Župan pošlje predlog rebalansa proračuna, po opravljeni javni razgrnitvi osnutka rebalansa, skupaj z vabilom za sklic seje, vsem članom občinskega sveta, ter vsem članom delovnih teles.
Delovna telesa dajo svoja poročila z mnenji in stališči o rebalansu, matičnemu delovnemu telesu. Matično delovno telo pripravi na podlagi poročil drugih delovnih teles ter svojih stališč in predlogov skupno poročilo rebalansu proračuna.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
99. člen
Zaključni račun proračuna iz prejšnjega leta mora župan predložiti najkasneje na aprilsko sejo občinskega sveta.
Župan pošlje predlog zaključnega računa proračuna, po opravljeni javni razgrnitvi, osnutka zaključnega računa, skupaj z vabilom za sklic seje, vsem članom občinskega sveta, ter vsem članom delovnih teles.
Delovna telesa dajo svoja poročila z mnenji in stališči o zaključnem računu proračuna matičnemu delovnemu telesu. Matično delovno telo pripravi na podlagi poročil drugih delovnih teles ter svojih stališč in predlogov skupno poročilo k zaključnemu računu proračuna.
100. člen
Pred začetkom razprave o zaključnem računu proračuna poda najprej obrazložitev župan, potem poda poročilo predstavnik matičnega delovnega telesa.
Razprava o zaključnem računu občinskega proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo po delih.
Zaključni račun proračuna sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.
Sprejem drugih aktov občinskega sveta
101. člen
O drugih aktih, razen o statutu, poslovniku, proračunu in zaključnem računu, ter o prostorskih aktih občine, odloča občinski svet praviloma na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava o delih akta, ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Občinski svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. V tem primeru se za postopek smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za sprejem odlokov občine po rednem postopku.
Predlog za dvofazno obravnavo zadeve mora biti obrazložen. O načinu obravnave odloči občinski svet že ob sprejemu dnevnega reda seje, z glasovanjem, brez razprave.
VIII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
102. člen
Volitve in imenovanja oseb, ki jih v skladu z zakonom voli ali imenuje občinski svet, se opravijo po določbah zakona, statuta in tega poslovnika.
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
Občinski svet pred glasovanjem odloči, ali bo glasovanje javno ali tajno, če to že ni določeno s statutom občine ali tem poslovnikom. Če svet glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki določajo način in postopek tajnega glasovanja.
103. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina navzočih opredeljenih članov občinskega sveta, ki so javno glasovali, oziroma oddali veljavne glasovnice, če zakon, statut občine ali ta poslovnik glede posameznih volitev ne določajo drugače.
Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. V tem primeru se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega član občinskega sveta glasuje. Če se glasuje »ZA« ali »PROTI« kandidatu ali listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
Če nobeden od predlaganih kandidatov ne dobi potrebne večine, se opravi drugo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov. Izvoljen je tisti, ki je dobil več glasov.
2. Imenovanje podžupanov občine
104. člen
Občina Jesenice ima lahko največ tri podžupane. Podžupane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana. Kandidate za podžupane občine predlaga župan izmed članov občinskega sveta. Predlog župana mora biti obrazložen.
O tem, ali se imenovanje ali razrešitev podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči občinski svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, za katerega se s svojimi glasovi izreče večina opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana tistega podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
3. Imenovanje članov delovnih teles
105. člen
Člane delovnih teles imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidati morajo k svoji kandidaturi podati pisno soglasje.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani delovnega telesa posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja hkrati z listo kandidatov predlaga tudi kandidata za predsednika delovnega telesa, ki ga izvoli občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
4. Postopek za razrešitev
106. člen
Občinski svet razrešuje osebe, ki jih voli ali imenuje na podlagi zakona, statuta ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot tista, s katero je bila ta oseba voljena ali imenovana.
5. Odstop funkcionarjev občine, ter drugih oseb, ki jih voli in imenuje občinski svet
107. člen
Vsak član občinskega sveta in župan, ima pravico odstopiti. Svoj odstop lahko obrazloži na seji sveta. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki. Župan mora občinski svet o odstopu člana občinskega sveta ali o svojem odstopu obvestiti na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Šteje se, da članu občinskega sveta oziroma županu predčasno preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, in sprejme o tem ustrezen sklep.
Drugim osebam, ki jih je izvolil ali imenoval občinski svet, preneha mandat z dnem, ko preteče čas, za katerega so bile te osebe voljene ali imenovane. Tem osebam predčasno preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, in sprejme o tem ustrezen sklep. Občinski svet o predčasnem prenehanju mandata obvesti tudi občinsko volilno komisijo.
IX. RAZMERJE OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA
108. člen
Župan in občinski svet sodelujeta pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujeta programe dela in njihovo izvrševanje, skrbita za medsebojno poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki, ter si prizadevata za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
109. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
110. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti občinski svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora občinski svet zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
111. člen
Župan ima pravico razpravljati na seji o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izraziti svoje stališče ali mnenja.
112. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan sproti, najmanj trimesečno poroča o izvrševanju sklepov občinskega sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej navesti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za ne-izvršitev sklepov. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
113. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan občinski svet sproti opozarjati na posledice morebitnih nezakonitih odločitev, ter v primeru kršitev ukrepati v skladu z zakonom.
X. JAVNOST DELA
114. člen
Delo občinskega sveta je javno.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik.
Javnost dela je zagotovljena tudi, če je novinarjem omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja sveta oziroma njegovih delovnih teles, ali če jim je spremljanje seje omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, obvestila in poročila o delu sveta, ter druge informacije o delu organov občine.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. V tem primeru se po končani seji izda posebno obvestilo za javnost. Besedilo uradnega obvestila izda župan.
115. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave. Član občinskega sveta javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
XI. DELO OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
116. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika. V tem primeru so dopustna odstopanja od določb tega poslovnika predvsem:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov,
– glede obravnavanja predlogov odlokov in drugih aktov v delovnih telesih,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu zbora.
117. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju občinski svet ne more sestati in zato župan sprejema odločitve iz 33. in 34. člena statuta, občinski svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se lahko sestane.
XII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
118. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejema občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, po postopku, ki velja za sprejem odlokov.
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči. Če se predsedujoči ne more opredeliti do vprašanja, prekine sejo in naloži statutarni komisiji, da pripravi razlago posamezne določbe.
Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarna komisija, ki po potrebi pridobi mnenje ustrezne službe. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija odloči občinski svet.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
119. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu Občinskega sveta občine Jesenice, (Uradni list RS, št. 52/95, 37/96, 25/97, 32/97, 38/99).
120. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 064-1/00
Jesenice, dne 1. februarja 2001.
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str. l. r.
