Na podlagi 67. in 92. člena zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99) in 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic
I. UVOD
1. Vsebina in namen sklepa
Ta sklep podrobneje določa sestavine, omejitve in odbitne postavke pri izračunu kapitala bank in hranilnic (v nadaljevanju: bank), stopnje za tehtanje kreditnega tveganja, konverzijske faktorje v izračunu tveganju prilagojene aktive, način izračuna drugih tveganjem prilagojenih postavk ter izračun kapitalskega količnika kot razmerja med kapitalom in vsoto tveganju prilagojene aktive, povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.
Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter glede na tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.
II. OPREDELITEV KAPITALA (SESTAVINE, OMEJITVE IN ODBITNE POSTAVKE)
2. Izračun kapitala banke
2.1. Bistveni sestavini kapitala banke sta osnovni kapital in rezerve banke, ki tvorita kapital 1. reda ali temeljni kapital (v nadaljevanju: temeljni kapital).
V izračun kapitala banke pod pogoji in v okviru omejitev iz tega sklepa lahko štejejo tudi druge sestavine, to je kapital 2. reda ali dodatni kapital I (v nadaljevanju: dodatni kapital I), banke, ki so zavezane k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, pa še kapital 3. reda ali dodatni kapital II (v nadaljevanju: dodatni kapital II).
Po tem sklepu se kapital banke izračuna kot seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I iz 4.1. točke, zmanjšan za odbitne postavke iz 5. točke tega sklepa. Banke, ki so zavezane k izpolnjevanju kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, k temu seštevku lahko dodajo še znesek uporabljenega ustreznega dodatnega kapitala II. iz 4.2. točke tega sklepa.
2.2. Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj polovico (50%) vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke dodatni kapital I in II upoštevata le do višine temeljnega kapitala.
Posamezne sestavine dodatnega kapitala I, ki so opredeljene v 6.3. točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz točke 1. in 3. v 4.1. točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.
Dodatni kapital II ne sme presegati 250% temeljnega kapitala, ki ni bil porabljen za pokrivanje kreditnega tveganja iz naslova bančnih postavk in je zato na voljo za pokrivanje valutnega in tržnih tveganj (v nadaljevanju: ustrezni dodatni kapital II). Ustrezni dodatni kapital II se izračuna tako, da se razlika med temeljnim kapitalom in kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje iz 16. točke sklepa pomnoži z 2,5.
Ker mora biti del kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja pokrit s temeljnim kapitalom, banka glede na ugotovljeno velikost omenjenih kapitalskih zahtev izračuna znesek dodatnega kapitala II, ki ga lahko porabi za pokritje teh kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: uporabljeni ustrezni dodatni kapital II). Uporabljeni ustrezni dodatni kapital II je tisti del ustreznega dodatnega kapitala II, ki ne presega 71,4% vsote kapitalskih zahtev za valutno in tržna tveganja, izračunanih v skladu z 18., 23., 24., 26., 27., 29., 31. točko sklepa.
3. Temeljni kapital
3.1. Temeljni kapital banke sestavljajo:
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
Upošteva se:
– vpisane navadne delnice in udeležbene (nekumulativne ali participativne) prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
– vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na izdane in vplačane delnice iz prejšnje alinee;
2. rezerve banke;
Upoštevajo se zakonske in statutarne rezerve iz dobička, sklad za lastne delnice in druge rezerve.
3. preneseni dobiček preteklih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini banke v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
4. dobiček tekočega poslovnega leta po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve nadzornega sveta predvideva razporeditev v rezerve in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
Pod enakimi pogoji se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi ustvarjeni dobiček preteklega leta.
Pri izračunu tekočega dobička med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
Od zneska tekočega dobička se odšteje morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
5. rezervacije za splošna bančna tveganja, ki jih banka oblikuje v skladu s prvim in drugim odstavkom 75. člena zakona o bančništvu (v nadaljevanju: zakon);
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. do 3. in 5. te točke.
V druge postavke se vključuje revalorizacijski popravek prej navedenih postavk. Upošteva se revalorizacijski popravek sestavin temeljnega kapitala, vendar brez zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
V primeru, da so zaradi tehnike revalorizacije prihodki iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb vključeni v seštevku gornjih postavk, se odšteje znesek revalorizacije le-teh.
Med revalorizacijskimi prihodki iz naslova revalorizacije kapitalskih naložb iz prejšnjega odstavka se upošteva le revalorizacija kapitalskih naložb v nefinančne organizacije.
Če banka v temeljni kapital ne vključuje dobička tekočega poslovnega leta, ji za tekoče leto revalorizacijskih prihodkov iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb v izračunu temeljnega kapitala ni potrebno odštevati.
3.2. Seštevek postavk iz točke 3.1. se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1. lastne delnice;
Upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), to je revalorizirani nabavni vrednosti ali tržni vrednosti, če je ta nižja.
Kot odkupljene lastne delnice se za namen tega sklepa štejejo tudi odkupljena globalna potrdila o lastništvu delnic.
Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi neposredno in posredno pridobljene lastne delnice v zastavo.
Vse lastne delnice, tako tiste pri banki, kot posredno pridobljene in pridobljene v zastavo, se za namen tega sklepa upoštevajo na podlagi vrednotenja po enakih principih.
2. neopredmetena dolgoročna sredstva banke;
3. preneseno izgubo in izgubo tekočega leta;
Znesku izgube tekočega leta se prišteje tudi morebitni znesek potrebnih predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
Pri izračunu tekoče izgube med letom se upošteva tudi saldo revalorizacijskega izida.
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. do 3. te točke.
Pod druge postavke se upošteva revalorizacijski popravek zgoraj navedenih postavk.
4. Dodatni kapital I in II
4.1. Dodatni kapital I sestavljajo:
1. znesek osnovnega kapitala in presežka kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
Upošteva se:
– vpisane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice ter
– vplačani presežek kapitala v delu, ki se nanaša na delnice iz prejšnje alinee.
Kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
2. podrejeni dolžniški instrumenti;
To so hibridni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti in podrejeni dolg z najmanj petletnim pogodbenim rokom zapadlosti, ki so natančneje določeni v 6.2. in 6.3. točki tega sklepa.
3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1. in 2. te točke;
Pri izračunu se upošteva revalorizacijski popravek postavke pod 1. te točke in 45% zneska revalorizacije osnovnih sredstev in kapitalskih naložb.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko banke, pri katerih je bila opravljena cenitev osnovnih sredstev s strani preizkušenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin in opreme, vključijo v izračun dodatnega kapitala I znesek revalorizacijskih prihodkov iz tega naslova do višine, potrjene s cenitvijo. Revalorizacijske prihodke iz naslova revalorizacije osnovnih sredstev, ki so obračunani za obdobje po datumu opravljene cenitve, je dovoljeno vključiti le v višini 45% njihove vrednosti.
Postavke točke 4.1. se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za odkupljene lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala ali z njimi izenačene delnice v skladu z 244. in 245. členom ZGD.
4.2. Dodatni kapital II sestavlja podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom zapadlosti, katerega lastnosti so natančneje določene v 6.4. točki sklepa.
5. Odbitne postavke pri izračunu kapitala
5.1. Pri izračunu kapitala se seštevek temeljnega kapitala iz 3. točke in dodatnega kapitala I in II iz 4. točke tega sklepa zmanjša za naslednje odbitne postavke:
1. naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala.
Pri tem se za namen ugotavljanja udeležbe upoštevajo v celoti vse neposredne in posredne naložbe banke v kapital drugih bank in finančnih organizacij. Če te presegajo 10% kapitala druge bančne ali finančne institucije, se v izračunu kapitala odštevajo samo neposredne naložbe banke v kapital in podrejeni dolg.
2. naložbe banke v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe navedene pod 1. te točke, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavke pod 1. in 2. te točke.
Pri tem se upoštevajo naložbe banke v kapital bank in drugih finančnih organizacij, ki posamično ne presegajo 10% kapitala drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, torej tistih, ki niso zajete pod 1. te točke. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom banke. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala banke pred odštetjem postavke pod 1., je odbitna postavka pod 2. te točke.
Delnice drugih bank oziroma finančnih organizacij iz prvega odstavka pod 2. te točke, ki jih banka pridobi z namenom trgovanja, se ne štejejo kot naložbe v kapital pod 2. te točke.
Naložbe banke v delnice borze in klirinško depotne družbe se ne štejejo med odbitno postavko pod 2., ker so v skladu z določili zakona zajete pod 3. te točke.
3. nelikvidna sredstva, ki so navedena v drugem odstavku 66. člena zakona, razen tistih naložb banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, ki so že odbitna postavka pod 1. te točke.
5.2. Ne glede na določila 5.1. točke 1., 2. in 3. se kapitalske naložbe, ki jih je banka pridobila začasno namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe, prva tri leta po pridobitvi ne štejejo med odbitne postavke po 5. točki sklepa.
6. Podrejeni dolžniški instrumenti (hibridni instrumenti in podrejeni dolg)
6.1. Skupne lastnosti
V izračun kapitala se lahko vključijo tudi druge sestavine, to so podrejeni dolžniški instrumenti, ki morajo ne glede na pravno obliko ali računovodsko obravnavanje izpolnjevati v tej točki navedene splošne pogoje in posebne lastnosti oziroma značilnosti, ki se zahtevajo posebej za hibridne instrumente in posebej za podrejeni dolg.
V izračun kapitala se šteje le vplačani znesek podrejenih dolžniških instrumentov.
Za hibridne instrumente in podrejeni dolg veljajo določbe o podrejenosti, ki morajo zagotavljati, da v likvidaciji ali v stečaju od banke noben podrejeni upnik ne prejme ali obdrži kakršnegakoli zneska iz naslova hibridnega instrumenta ali podrejenega dolga, vse dokler niso izplačani oziroma ni zagotovljeno plačilo vsem ostalim upnikom.
Vsak pravni posel oziroma vsak akt, ki kakorkoli ureja odnose med upnikom oziroma vlagateljem in banko mora imeti izrecno navedene pogoje, ki zagotavljajo, da so terjatve upnikov iz teh pogodb (podrejeni upniki) v celoti podrejene v odnosu do drugih upnikov in lastnosti posameznih instrumentov, kot so navedene v tem poglavju.
6.2. Hibridni instrumenti
Hibridni instrumenti se zaradi svojih specifičnih lastnosti zaščite, ki jo nudijo vlagateljem, ker imajo lastnosti tako kapitala kot običajnega dolga, uvrščajo najbliže delniškemu kapitalu.
Sem štejejo vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje, lastnosti oziroma značilnosti:
1. so z nedoločenim rokom zapadlosti;
2. niso zavarovani, so vplačani in glede izplačila ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni vsem ostalim dolžniškim instrumentom; to je čistim dolžniškim instrumentom (obveznostim do navadnih upnikov) in podrejenemu dolgu iz 6.3. in 6.4. točke tega sklepa;
3. so na voljo banki, oziroma ima le-ta z njimi pravico prosto razpolagati v primeru kritja izgube v času rednega poslovanja, kakor tudi ob stečaju oziroma likvidaciji;
4. se posebej izkazujejo v knjigovodskih evidencah, njihova višina je potrjena s strani uprave banke in so predhodno predloženi v pregled Banki Slovenije;
5. ne morejo biti vnovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Banke Slovenije;
Banka Slovenije ne bo izdala soglasja za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu in če nima dokazila ali potrditve, da bo banka tudi po tem izplačilu dosegala potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti.
6. banka mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti ali dividend iz naslova teh instrumentov, vendar le v primeru, da banka v tem obdobju ni izkazala dobička in/ali izplačala dividend;
7. Banka Slovenije lahko zahteva tudi spremembo teh instrumentov v navadne ali nekumulativne prednostne delnice, če je ogrožena solventnost banke in če lastniki banke ne zagotovijo vplačila dodatnega kapitala.
6.3. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I
Podrejeni dolg šteje med sestavine dodatnega kapitala zaradi svojih specifičnih lastnosti z vnaprej znanim rokom zapadlosti in sposobnosti pokrivanja izgub v primeru stečaja ali likvidacije banke.
Za vključitev v dodatni kapital I mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1. upošteva se samo polno plačane zneske, ki niso zavarovani;
2. iz pravnega akta oziroma posla mora biti razvidno, da so ti instrumenti ob stečaju oziroma likvidaciji banke podrejeni čistim dolžniškim instrumentom in niso izplačani prej, dokler niso izplačane vse (nepodrejene) obveznosti do navadnih upnikov;
3. je razpoložljiv za kritje izgube banke šele ob stečaju oziroma likvidaciji in ni na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke;
4. pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 5 let in en dan;
Če rok zapadlosti ni določen, je dolg lahko izplačan le v primeru, da je podano 5-letno predhodno obvestilo Banki Slovenije, ali v primeru predhodno pridobljenega soglasja Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko da soglasje, če je zahteva dana na iniciativo izdajatelja in če ni ogrožena solventnost banke ali spoštovanje drugih zahtev in omejitev;
5. sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom;
Ne glede na prejšnji odstavek lahko daje pogodba izdajatelju podrejenega dolga možnost predčasnega izplačila dolga (call-opcija), ki ob neuresničitvi (neizvršitvi call-opcije) pripelje do pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up klavzula). Predčasno izplačilo dolga (izvršitev call-opcije) ne more biti uresničeno prej kot v petih letih od sklenitve pogodbe in je možno le ob pridobitvi predhodnega soglasja Banke Slovenije.
6. obseg vključevanja v kapital se postopoma znižuje z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njihovega dospetja.
Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je več kot pet let pred dnevom prvega ali celotnega izplačila dolžniškega instrumenta, se upošteva celotni znesek vplačanega dolžniškega instrumenta. Pri izračunu kapitala po stanju na dan, ki je pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, pa se za ta del zneska upošteva 20% diskont, v primeru manj kot štiri leta in več kot 3 leta se upošteva 40% diskont. Če pa preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, pa se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun kapitala.
Pri instrumentih iz drugega odstavka pete alinee te točke, ki vključujejo možnost predčasnega izplačila dolga in porasta obrestne mere ob neuresničitvi možnosti predčasnega izplačila, je obseg njihovega vključevanja v dodatni kapital I odvisen od višine pogodbeno določenega porasta obrestne mere (step-up). Če porast obrestne mere ne presega 1,50 odstotne točke, se 20% kumulativni diskont uporablja za zadnjih pet let, ki preostajajo do pogodbenega dospetja. V primeru, ko je v pogodbi predvideni porast obrestne mere večji od 1,50 odstotne točke, je potrebno 20% kumulativni diskont uporabljati že za zadnjih pet let do datuma možnega predčasnega izplačila dolga oziroma izvršitve call-opcije.
6.4. Podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital II
Za vključitev v dodatni kapital II mora podrejeni dolg izpolnjevati naslednje pogoje oziroma kriterije:
1. upošteva se samo polno plačane zneske;
2. pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj 2 leti in en dan;
3. sporazum oziroma pogodba ne sme vsebovati določila, s katerim bi bil v kakršnihkoli posebnih okoliščinah, razen v primeru likvidacije in stečaja, dolg izplačljiv s strani banke pred pogodbeno določenim datumom, če izplačila ne odobri Banka Slovenije;
4. niti glavnica niti obresti iz naslova teh instrumentov ne morejo biti izplačane, če bi tovrstno izplačilo povzročilo zmanjšanje kapitala banke pod višino njenih predpisanih kapitalskih zahtev.
Banka mora nemudoma obvestiti Banko Slovenije o vseh izplačilih iz naslova podrejenih dolžniških instrumentov iz 6.4. točke, če kapital banke pade pod 120% njenih kapitalskih zahtev.
III. BANČNE POSTAVKE IN POSTAVKE TRGOVANJA
7. Razmejevanje postavk trgovanja od drugih postavk
7.1. Banka mora za namen ugotavljanja kapitalskih zahtev za kreditno, valutno in tržna tveganja razmejiti postavke trgovanja od bančnih postavk glede na njihovo naravo in namen pridobitve oziroma posedovanja. Namen pridobitve finančnega instrumenta mora biti znan pred njegovo dejansko pridobitvijo.
7.2. Postavke trgovanja po tem sklepu vključujejo:
1. pozicije banke v finančnih instrumentih, katerih imetnik je banka in jih je pridobila z namenom ponovne prodaje zaradi uresničitve dejanske ali pričakovane pozitivne razlike med ceno prodaje in ceno nakupa na kratek rok ali zaradi drugih sprememb v obrestnih merah in ostalih cenah;
2. bilančne izpostavljenosti banke v finančnih instrumentih iz prve alinee te točke, ki izvirajo iz poslov v svojem imenu za tuj račun;
3. izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa;
4. izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja (brezplačne izročitve, predujmi, OTC izvedeni finančni instrumenti), sklenjenih tako za svoj kot za tuj račun;
5. izpostavljenosti banke, ki izvirajo iz sklenjenih pogodb o prodaji in povratnem odkupu ter o posoji finančnih instrumentov in iz sklenjenih pogodb o odkupu in povratni prodaji ter o izposoji finančnih instrumentov;
6. pozicije banke, nastale zaradi zaščite pred tveganji v zvezi s postavkami iz tržne knjige;
7. druge izpostavljenosti, ki izvirajo iz postavk od prve do šeste alinee te točke, zlasti pa provizije, kritja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, obresti in dividende.
Pozicija banke je obseg njenih terjatev ali obveznosti v zvezi s trgovanjem s finančnimi instrumenti. Dolga pozicija je imetniška oziroma nakupna pozicija, kratka pozicija pa dolgovana oziroma prodajna pozicija v zvezi s trgovanjem s finančnimi instrumenti.
Finančni instrumenti po tem sklepu so vrednostni papirji iz 3. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljevanju: ZTVP-1), izvedeni finančni instrumenti iz 6. člena ZTVP-1 in drugi finančni instrumenti.
Pogodbe o prodaji in povratnem odkupu so pogodbe, pri katerih banka proda finančne instrumente z obveznostjo odkupiti iste finančne instrumente ali finančne instrumente z enakimi lastnostmi po dogovorjeni ceni na dogovorjeni dan v prihodnosti.
Pogodbe o odkupu in povratni prodaji so pogodbe, pri katerih banka kupi finančne instrumente z obveznostjo prodati nazaj iste finančne instrumente ali finančne instrumente z enakimi lastnostmi po dogovorjeni ceni na dogovorjeni dan v prihodnosti.
Pri posoji finančnih instrumentov gre za transakcije, kjer banka posodi finančne instrumente ob pridobitvi ustreznega zavarovanja in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne finančne instrumente na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo banke.
Pri izposoji finančnih instrumentov gre za transakcije, pri katerih si banka izposodi finančne instrumente ob izročitvi ustreznega zavarovanja in kjer se banka zaveže vrniti enakovredne finančne instrumente na dogovorjeni dan v prihodnosti ali na zahtevo posojevalca.
7.3. Banka uvrsti vse svoje knjigovodske postavke med bančne postavke in postavke trgovanja na podlagi računovodskih standardov oziroma drugih objektivnih kriterijev, ki jih mora dosledno uporabljati.
Vse postavke, ki jih banka ne more uvrstiti med postavke trgovanja v skladu s prvim odstavkom te točke, se štejejo kot bančne postavke.
7.4. Pozicije v finančnih instrumentih se za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja vrednotijo dnevno po tekočih tržnih cenah (marking to market). Če obstaja uradni enotni tečaj borze, se kot tekoča tržna cena upošteva enotni tečaj, sicer pa cena zapiranja pozicije oziroma izpostavljenosti. Kratke (prodajne) pozicije oziroma izpostavljenosti se vrednotijo po zadnji ponujeni prodajni ceni, dolge (imetniške, nakupne) pozicije oziroma izpostavljenosti pa po zadnji ponujeni nakupni ceni. Če tržna cena ne obstaja, lahko banka za vrednotenje pozicij uporablja ustrezne cenovne modele (marking to model), sicer pa mora vrednotiti postavko v skladu z računovodskimi standardi oziroma priporočili računovodske stroke in predpisi Banke Slovenije.
IV. KAPITALSKE ZAHTEVE IN KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI BANKE
8. Minimalni kapital banke
Kapital vsake banke mora vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in druga tveganja ter kapitalskih zahtev za prekoračena stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.
Kot druga tveganja se po tem sklepu štejejo tržna tveganja in valutna tveganja.
Tržna tveganja vključujejo:
1. posebno in splošno tveganje spremembe cen finančnih instrumentov,
2. tveganje neizpolnitve nasprotne stranke,
3. tveganje spremembe cen blaga,
4. tveganje preseganja velikih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovanja.
9. Kapitalske zahteve za kreditno, valutno in tržna tveganja
9.1. Banke morajo izračunavati in izpolnjevati kapitalske zahteve za kreditno tveganje iz naslova bančnih postavk, za valutno tveganje iz naslova bančnih postavk in postavk trgovanja ter za tržna tveganja iz naslova postavk trgovanja.
9.2. Bankam, katerih skupna neto pozicija v tuji valuti ne dosega 2% kapitala, ni potrebno zagotavljati posebej kapitala za valutno tveganje.
9.3. Bankam ni potrebno izračunavati in izpolnjevati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, kadar sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
a) posli trgovanja banke ne presegajo običajno 5% in nikoli 6% njenega celotnega poslovanja;
b) skupna pozicija iz postavk trgovanja banke ne presega običajno EUR 15 mio in nikoli EUR 20 mio;
Pri izračunu deleža, ki ga posli trgovanja predstavljajo v celotnem poslovanju banke, celotno poslovanje pomeni vsoto bilančnega in tveganega zunajbilančnega poslovanja. Dolge in kratke pozicije se seštevajo ne glede na njihov predznak.
9.4. Banke, ki so v skladu z 9.3. točko oproščene izpolnjevanja kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunavajo kapitalsko zahtevo za kreditno in valutno tveganje za vse postavke, tako bančne postavke, kot postavke trgovanja. Zagotoviti morajo stalno kontrolo nad obsegom svojih poslov trgovanja in o morebitnem preseganju pragov iz 9.3. točke takoj obvestiti Banko Slovenije. Če preseganje ni zgolj začasne narave, banke izračunavajo kapitalsko zahtevo za tržna tveganja od datuma, ki ga določi Banka Slovenije.
10. Količnik kapitalske ustreznosti
Količnik kapitalske ustreznosti banke je razmerje med kapitalom iz II. poglavja tega sklepa, to je seštevkom temeljnega, dodatnega I in uporabljenega ustreznega dodatnega kapitala II, zmanjšanim za odbitne postavke iz 5. točke sklepa in prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij po 72. členu zakona, in vsoto tveganju prilagojene aktive iz 11. točke tega sklepa ter drugim tveganjem prilagojenih postavk iz naslednjega odstavka te točke.
Drugim tveganjem prilagojene postavke so enake seštevku kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz 18. točke in tržna tveganja iz 23., 24., 26., 27., 29. in 31. točke tega sklepa, pomnoženem z 12,5 (recipročna vrednost od 8%).
V. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA KREDITNO TVEGANJE
11. Tveganju prilagojena aktiva
11.1. Banka mora za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje ugotoviti višino tveganju prilagojene aktive, ki je seštevek posameznih bančnih postavk, tehtanih s stopnjo kreditnega tveganja iz 12. točke tega sklepa.
Po tem sklepu se kot bančne postavke štejejo neto knjigovodske vrednosti aktivnih bilančnih postavk in kreditne nadomestitvene vrednosti za neto vrednost zunajbilančnih postavk, ki jih ni mogoče uvrstiti med postavke trgovanja v skladu s 7.3. točko tega sklepa.
11.2. Če banki v skladu z 9.3. točko ni potrebno izračunavati kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračuna kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje tudi za postavke trgovanja z uporabo ustreznih stopenj kreditnega tveganja iz 12. točke, konverzijskih faktorjev iz 13. točke, če gre za zunajbilančne postavke ter metod za preračun v kreditno nadomestitveno vrednost iz 14. točke, če gre za posebne zunajbilančne postavke.
11.3. Neto knjigovodska vrednost po tem sklepu pomeni, da je knjigovodska vrednost bilančne postavke zmanjšana za znesek oblikovanih posebnih rezervacij, za znesek amortizacije pri postavkah osnovnih sredstev, diskonta ali tudi za znesek izključenih prihodkov posamezne postavke.
Neto vrednost zunajbilančnih postavk pomeni znižano knjigovodsko vrednost za znesek oblikovanih posebnih rezervacij za zunajbilančne postavke.
Kreditna nadomestitvena vrednost klasičnih zunajbilančnih postavk se izračuna tako, da se neto vrednost zunajbilančnih postavk pomnoži z ustreznim konverzijskim faktorjem iz 13. točke tega sklepa.
Kreditna nadomestitvena vrednost za posebne zunajbilančne postavke se izračuna po eni od metod iz 14. točke tega sklepa.
12. Stopnje za tehtanje kreditnega tveganja bančnih postavk
Za izračun tveganju prilagojene aktive se posamezne bančne postavke tehtajo z odstotki, ki izražajo stopnjo kreditnega tveganja kot sledi:
Stopnja kreditnega tveganja 0%
1. bankovci, kovanci v domači in tuji valuti in plemenite kovine;
2. terjatve do Banke Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
3. terjatve do Republike Slovenije in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji ali nepreklicno brezpogojno garancijo Republike Slovenije na prvi poziv;
4. terjatve do centralnih bank in vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD in terjatve pokrite z nepreklicno, brezpogojno garancijo na prvi poziv ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
5. terjatve do Evropskih Skupnosti ali terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske Skupnosti;
6. terjatve zavarovane z bančnimi vlogami ali s potrdili o vlogah ali drugimi podobnimi instrumenti, ki jih je izdala in so v posesti pri banki kreditodajalki;
Štejejo le terjatve ali del terjatve, ki je v celoti pokrit z bančno vlogo, katere rok dospelosti je enak ali daljši od dospelosti terjatve. Uporaba bančne vloge za zavarovanje terjatve mora biti določena v temeljnem kreditnem poslu in v pravnem poslu o bančni vlogi.
7. vse postavke v aktivi bilance stanja banke (razen morebitni negativni saldo razreda 6 med letom ali negativni revalorizacijski izid), ki v skladu z določili tega sklepa o izračunu kapitala zmanjšujejo kapital (odbitne postavke) in znesek udeležb v kapitalu nefinančnih organizacij v delu, ki je v celoti pokrit s kapitalom.
Stopnja kreditnega tveganja 20%
1. terjatve, zavarovane z drugimi jamstvi Republike Slovenije;
2. terjatve do Evropske Investicijske banke in terjatve, zavarovane z nepreklicno, brezpogojno garancijo ali vrednostnimi papirji te banke;
3. terjatve do multilateralnih razvojnih bank iz priloge 2 tega sklepa in terjatve zavarovane z nepreklicnimi, brezpogojnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh izdajateljev;
4. terjatve do domačih bank ali terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank, razen naložb v kapital in drugih naložb z lastnostjo kapitala;
Kot domače banke se štejejo banke in hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
5. terjatve do prvovrstnih bank držav članic ali prvovrstnih tujih bank in terjatve zavarovane z jamstvi ali vrednostnimi papirji teh bank; razen naložb v delnice in drugih naložb z lastnostjo kapitala;
6. kratkoročne terjatve do drugih bank in kratkoročne terjatve zavarovane z jamstvi oziroma bančnimi garancijami ali vrednostnimi papirji teh bank;
7. postavke za denar na poti.
Stopnja kreditnega tveganja 50%
1. terjatve, ki so v celoti in polno zavarovane z zastavo nepremičnin, ki ustreza pogojem, določenim v veljavnem sklepu o razvrstitvi terjatev.
Stopnja kreditnega tveganja 100%
1. naložbe v osnovna sredstva in zaloge materiala;
2. naložbe v delnice drugih bank in oseb in druge naložbe z lastnostjo kapitala, ki se ne odštevajo od kapitala banke;
3. dolgoročne terjatve do bank, ki niso domače banke ali prvovrstne banke
4. vse druge terjatve in druga bilančna aktiva.
13. Konverzijski faktorji za klasične zunajbilančne postavke in preračun v kreditne nadomestitvene vrednosti
13.1. Posamezne zunajbilančne postavke, ki predstavljajo klasične potencialne in prevzete obveznosti banke, se preračunajo v kreditno nadomestitveno vrednost z uporabo konverzijskih faktorjev 0%, 20%, 50% in 100% za naslednje skupine zunajbilančnih instrumentov oziroma transakcij:
Skupina z zelo nizkim tveganjem – 0%
1. neizkoriščeni okvirni krediti z rokom originalne zapadlosti do vključno enega leta in brezpogojno preklicni okvirni krediti (ali okvirni krediti, ki jih lahko banka kadarkoli prekliče brez najave);
2. drugi posli, za katere obstaja nizko tveganje kot:
– izdane garancije pokrite z nepreklicnimi garancijami Republike Slovenije;
– garancije ali drugi instrumenti, ki so pokriti z denarnimi vlogami;
– preklicni akreditivi.
Skupina z nizkim tveganjem – 20%
1. odprti dokumentarni akreditivi, za katere obstoji možnost samoporavnave oziroma blago, na katero se nanaša, služi kot zastava, ali akreditivi, potrjeni s strani izplačilne banke z zapadlostjo do enega leta.
Skupina s srednjim tveganjem – 50%
1. neizkoriščeni okvirni krediti (za posojila, za nakup vrednostnih papirjev, izpolnitev garancije...) s pogodbeno zapadlostjo daljšo od enega leta in pogojno preklicni (ali ostali preklicni) okvirni krediti;
2. nepreklicna nefinančna garancija (vsaka garancija ali jamstvo izdano s strani banke, ki poroča in po kateri ima banka obveznost plačati koristniku garancije, če tretja stranka ne izpolni pogojev navedenih v pogodbi). Vključene so storitvene in druge podobne garancije.
3. odprti dokumentarni neblagovni akreditivi ali akreditivi potrjeni s strani banke, z zapadlostjo daljšo od enega leta.
Skupina z visokim tveganjem – 100%
1. druge nepreklicne garancije, jamstva, poroštva itd. (direktni kreditni substituti);
2. obveznosti nakupa in povratnega odkupa, pri katerem kreditno tveganje ostane na banki;
3. druge postavke morebitnih in prevzetih obveznosti banke.
13.2. V primeru, da je zunajbilančna postavka zavarovana z nepreklicno garancijo enega od izdajateljev navedenih v 12. točki tega sklepa, se zavarovani del tehta, kakor da obstaja izpostavljenost do izdajatelja garancije. Prav tako se pri izpostavljenosti pri zunajbilančni postavki, ki je zavarovana z drugimi zavarovanji navedenimi pri stopnjah tveganja za bilančne postavke v 12. točki tega sklepa, uporabi ustrezna stopnja tveganja, ki velja za bilančne postavke z navedenim zavarovanjem.
14. Konverzijski faktorji in preračun v kreditno nadomestitveno vrednost za posebne zunajbilančne postavke – izvedene finančne instrumente
14.1. Pri posebnih zunajbilančnih postavkah, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC izvedeni finančni instrumenti) iz priloge 1, ki je sestavni del tega sklepa, banka ni izpostavljena kreditnemu tveganju za celotno vrednost, določeno v pogodbi, temveč le za morebitne stroške za nadomestitev denarnega toka odprte pozicije v primerih neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani druge pogodbene stranke. Izvedeni finančni instrumenti na tujo valuto (FX contracts) z zapadlostjo do 14 dni in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na organiziranem borznem trgu, so izključeni iz izračuna kreditnih nadomestitvenih vrednosti za posebne zunajbilančne postavke.
14.2. Kreditna nadomestitvena vrednost je odvisna od roka zapadlosti pogodbe, kakor tudi od spremenljivosti obrestnih mer in cen, na katerih temelji določena vrsta instrumenta.
14.3. Za izračun nadomestitvenih vrednosti banke lahko izberejo eno od v nadaljevanju navedenih metod, ki jo potem uporabljajo. Dovoljen je le prehod iz metode originalne zapadlosti na metodo tekoče izpostavljenosti. Metoda tekoče izpostavljenosti je obvezna za izračunavanje kreditne nadomestitvene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, navedenih v 3. točki Priloge 1 k temu sklepu.
Metoda originalne zapadlosti
V odvisnosti od vrste instrumenta in roka zapadlosti se kreditna nadomestitvena vrednost izračuna tako, da se osnovne nominalne vrednosti instrumentov oziroma pogodb pomnožijo s konverzijskimi faktorji kot sledi:
------------------------------------------------------------------------------
Pogodbena Izvedeni finančni Izvedeni finančni
zapadlost instrumenti na instrumenti na tujo
obrestno mero valuto in zlato
------------------------------------------------------------------------------
do enega leta ali manj 0,5% 2,0%
od enega leta do dveh let 1,0% 5,0% (t.j. 2% + 3%)
za vsako dodatno leto 1,0% 3,0%
------------------------------------------------------------------------------
Metoda tekoče izpostavljenosti
Izračuna se:
a) trenutno izpostavljenost oziroma nadomestitvene stroške iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, tako da se vse pogodbe s pozitivno vrednostjo prevrednotijo z uporabo tekočih cen na trenutne tržne vrednosti. Za pogodbe z negativno vrednostjo je trenutna izpostavljenost enaka nič.
b) potencialno izpostavljenost za preostali čas do zapadlosti pogodbe, tako da se osnovne (nominalne) vrednosti vseh pogodb pomnožijo s spodaj navedenimi odstotki v odvisnosti od njihove preostale zapadlosti.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Preostala zapadlost Izvedeni fin. Izvedeni fin. Izvedeni fin. Izvedeni fin. Izvedeni fin.
instrumenti instrumenti instrumenti instrumenti instrumenti
na obrestno merona tujo valuto in zlato na lastniške VPna dragocene kovinena drugo blago
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
eno leto ali manj 0% 1,0% 6,0% 7% 10%
eno do pet let 0,5% 5,0% 8,0% 7% 12%
daljša kot pet let 1,5% 7,5% 10,0% 8% 15%
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
c) seštevek trenutne in potencialne izpostavljenosti predstavlja kreditno nadomestitveno vrednost za posebne zunajbilančne postavke.
14.4. Kreditno tveganje iz naslova posebnih zunajbilančnih postavk je mogoče zmanjšati s pogodbenim pobotanjem, to je pobotanjem terjatev in obveznosti iz naslova transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti z isto pogodbeno stranko. Vrste pobotanja, pogoji za njegovo priznavanje in njegove posledice so pojasnjeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega sklepa.
15. Vključitev zunajbilančnih postavk v izračun tveganju prilagojene aktive
Po izračunu kreditnih nadomestitvenih vrednosti za zunajbilančne postavke v skladu s 13. in 14. točko tega sklepa, se ti zneski pomnožijo s stopnjo tveganja za bančne postavke iz 12. točke tega sklepa, ki se izbere v odvisnosti od druge pogodbene stranke in vključijo v izračun tveganju prilagojene aktive. Pri posebnih zunajbilančnih postavkah iz 14. točke sklepa se namesto stopnje tveganja 100% uporabi stopnja tveganja 50%.
16. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8% tveganju prilagojene aktive iz 11. točke tega sklepa.
VI. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA VALUTNO TVEGANJE
17. Izračun skupne neto pozicije v tuji valuti
17.1. Skupna pozicija v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami v tujem denarju.
Po tem sklepu se kot aktivne in pasivne postavke v tujem denarju štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke, ki glasijo na tujo valuto, vključno s prištetimi preračunanimi postavkami v SIT z valutno klavzulo.
17.2. Najprej se izračuna neto odprta pozicija v vsaki valuti, ki sestoji iz vsote:
– neto promptnih pozicij, to je vse aktivne postavke, zmanjšane za pričakovana neplačila (oblikovane rezervacije), minus pasivne postavke iz bilance stanja, vključno z obračunanimi razmejenimi prihodki in odhodki v posamezni valuti;
V neto promptno pozicijo se vključujejo tudi postavke iz naslova spot poslov, ki jih banka ob sklenitvi knjiži zunajbilančno.
– nepreklicnih garancij in drugih podobnih zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo z veliko verjetnostjo unovčeni in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila;
Upošteva se znesek zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, razvrščenih v skupini D in E v skladu s sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99). Banka lahko po svoji presoji v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije vključi tudi garancije in druge instrumente, razvrščene v višje skupine, vendar mora izbrano politiko njihovega vključevanja v neto zunajbilančno pozicijo dosledno uporabljati.
Garancije in akreditivi v posamezni valuti, ki imajo devizno bilančno kritje v tej valuti ali kakršnokoli drugačno zavarovanje, unovčljivo v tej valuti, se vključujejo v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije v višini svojega nekritega dela. Če ima banka za take garancije oziroma akreditive hkrati odobrena okvirna posojila, zajema v izračun neto zunajbilančne pozicije svojo potencialno obveznost le enkrat, čeprav je v zunajbilančni knjigovodski evidenci banke izkazana dvakrat.
Znesek oblikovanih rezervacij za zunajbilančne postavke, ki jih banka knjiži na posebnem računu rezervacij v pasivi bilance stanja, banka ne upošteva pri izračunu neto promptne zunajbilančne pozicije.
– neto terminskih pozicij, to je vse predvidene terjatve oziroma prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti oziroma plačila po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti (vključeni so tudi nominalni zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo);
Če banka zaščiti svoje odprte terminske pozicije v tuji valuti s sklenitvijo nasprotnih poslov, vključi v izračun osnovno in zaščitno pozicijo.
V neto terminsko pozicijo se šteje tudi terminski del začasnega odkupa/prodaje deviz z obvezno povratno prodajo/odkupom z Banko Slovenije.
– neto delta ekvivalent za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto;
Če banka prevzema pozicije v valutnih opcijah, s katerimi se trguje na borzi, se pri izračunu neto delta ekvivalenta upošteva uradno izračunana delta borze za posamezno opcijo. V odsotnosti uradne delte banka lahko izračuna oceno za delta ekvivalent svojih opcij, ki ga mora na zahtevo Banke Slovenije utemeljiti.
– tržna vrednost drugih opcij v posamezni valuti;
Neto odprte pozicije v evru (EUR) in valutah držav članic EMU banka združi v eno pozicijo.
Poslov po pooblastilu in komisijskih poslov, ki jih banka opravlja za tuj račun, banka ne zajema v izračun odprte pozicije v tuji valuti.
17.3. Aktivne in pasivne postavke po posameznih valutah se preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ugotovljene razlike med njimi predstavljajo neto odprte pozicije v vsaki valuti (izražene v SIT). Nato se seštevajo ločeno vse neto kratke in neto dolge pozicije, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih pozicij.
Kratka pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk manjša od vsote pasivnih postavk.
Dolga pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk večja od vsote pasivnih postavk.
17.4. Vsota, ki je višja, predstavlja skupno neto pozicijo v tuji valuti.
17.5. Banka Slovenije lahko posameznim bankam za namen oziroma potrebe tega sklepa dovoli uporabo internih modelov banke za izračun valutnih tveganj.
18. Kapitalska zahteva za valutno tveganje
Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izračuna v višini 8% skupne neto pozicije v tuji valuti iz 17.4. točke tega sklepa.
VII. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE SPREMEMBE CEN FINANČNIH INSTRUMENTOV (POZICIJSKO TVEGANJE)
19. Posebna in splošna tveganja spremembe cen finančnih instrumentov
Izračun kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen finančnih instrumentov ali pozicijsko tveganje temelji na njegovi razdelitvi na posebno in splošno tveganje.
Posebno tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem, ali v primeru izvedenega finančnega instrumenta, z izdajateljem osnovnega instrumenta.
Splošno tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer ali zaradi cenovnih gibanj na kapitalskem trgu, ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.
20. Ugotavljanje neto pozicije
20.1. Za vsak posamezni finančni instrument, ki se vključuje med postavke trgovanja, se ugotavlja neto pozicija tako, da se izračuna razlika med dolgimi (imetniškimi, nakupnimi) in kratkimi (dolgovanimi, prodajnimi) pozijami trgovanja, ki se nanašajo na ta instrument. Pobotanje med kratkimi in dolgimi pozicijami v nekem finančnem instrumentu je mogoče, kadar je instrument izdal isti izdajatelj, v isti valuti, z istim kuponom, isto zapadlostjo ter z enakovrednim položajem v primeru stečaja.
20.2. Pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, ugotovljene v skladu z 21. točko tega sklepa, se upoštevajo pri izračunu neto pozicij v osnovnih finančnih instrumentih, na katere se izvedeni finančni instrumenti nanašajo. Na podlagi soglasja Banke Slovenije lahko banke pred razstavitvijo pozicij v izvedenih finančnih instrumentih na pozicije v osnovnih finančnih instrumentih medsebojno pobotajo dolge in kratke pozicije v istovrstnih izvedenih finančnih instrumentih, če se ti nanašajo na isti osnovni finančni instrument, če imajo enako nominalno vrednost in glasijo na isto valuto, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– pri terminskih pogodbah se rok do zapadlosti ne razlikuje za več kot 7 dni;
– pri zamenjavah, terminskih poslih in dogovorih o obrestnih merah:
– je v primeru spremenljive obrestne mere referenčne obrestna mera enaka (npr. LIBOR), v primeru fiksne obrestne mere pa razlika med kuponskima obrestnima merama ne presega 0,15 odstotne točke;
– se rok do zapadlosti pri instrumentih s fiksno obrestno mero oziroma rok do naslednje določitve obrestne mere pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero:
– ne razlikuje, če je omenjeni rok krajši od 1 meseca,
– ne razlikuje za več kot 7 dni, če je omenjeni rok med 1 mesecem in 1 letom,
– ne razlikuje za več kot 30 dni, če je omenjeni rok daljši od 1 leta.
20.3. Vse neto pozicije v finančnih instrumentih, ki glasijo na tujo valuto, se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije (pred njihovim agregiranjem).
21. Izvedeni in drugi finančni instrumenti v postavkah trgovanja
21.1. Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki
21.1.1. Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki po tem sklepu vključujejo terminske pogodbe, terminske posle, zamenjave in druge podobne zaveze k izpolnitvi v prihodnosti.
Izvedeni finančni instrumenti iz prvega odstavka te točke se pri izračunu kapitalskih zahtev za tržna tveganja razstavijo na pozicije v osnovnih finančnih instrumentih.
21.1.2. Pri terminski prodaji iz naslova terminske pogodbe ali posla se pozicija razstavi na:
– dolgo (imetniško) pozicijo v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe/posla in nominalno vrednostjo terminske pogodbe/posla;
– kratko (prodajno) pozicijo v osnovnem finančnem instrumentu, na katerega se izvedeni finančni instrument nanaša z zapadlostjo osnovnega finančnega instrumenta.
Pri terminskem nakupu iz naslova terminske pogodbe ali posla se izpostavljenost razstavi na:
– dolgo (imetniško) pozicijo v osnovnem finančnem instrumentu, na katerega se izvedeni finančni instrument nanaša z zapadlostjo osnovnega finančnega instrumenta;
– kratko (prodajno) pozicijo v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe/posla in nominalno vrednostjo terminske pogodbe/posla.
21.1.3. Zamenjave se obravnavajo kot dolga (imetniška) izpostavljenost v pridobljenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave in kratka (prodajna) izpostavljenost v izročenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave. Namesto zapadlosti zamenjave se lahko smiselno uporablja trenutek naslednjega spreminjanja obrestne mere za finančni instrument s spremenljivo obrestno mero.
21.1.4. Finančni instrumenti iz naslova pogodb o prodaji in povratnem odkupu, o odkupu in povratni prodaji ter o posoji in izposoji finančnih instrumentov, se upoštevajo pri izračunu neto pozicij v finančnih instrumentih iz naslova drugih pogodb in poslov s finančnimi in izvedenimi finančnimi instrumenti.
21.2. Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za eno stranko
21.2.1. Med izvedene finančne instrumente z obvezno izpolnitvijo le za izdajatelja sodijo po tem sklepu predvsem opcije, nakupni boni in zamenljivi vrednostni papirji.
Izpostavljenosti zaradi izdaje ali nakupa izvedenih finančnih instrumentov iz prvega odstavka te točke se obravnavajo na način iz 21.2.2. do 21.2.5. točke tega sklepa.
21.2.2. Opcije pomenijo izpostavljenost v osnovnem instrumentu v količini, na katero se nanaša opcija, ovrednoteno po tržni ceni in pomnoženi z delto opcije (delta ekvivalent). Delta je pričakovana sprememba cene opcije zaradi majhne spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se opcija nanaša. Za delto se uporablja uradni kazalec, ki ga izračunava borza, na kateri se trguje z opcijami. Pri OTC opcijah delto izračunajo banke same, vendar mora model za izračunavanje odobriti Banka Slovenije.
Za izdano opcijo (nakupno ali prodajno) se v primeru, ko ni uradnih dnevnih kazalcev delte ali če tako narekuje načelo previdnosti, zahteva kapital, ki ni manjši od tržne vrednosti opcije.
Za kupljeno opcijo (nakupno ali prodajno) se v primeru, ko ni uradnih dnevnih kazalcev delte ali če tako narekuje načelo previdnosti, upošteva kapitalska zahteva, kot če bi šlo za nakup ali prodajo instrumenta, na katerega se opcija nanaša. Banka lahko za kupljene opcije oblikuje kapitalsko zahtevo v višini tržne vrednosti opcije.
21.2.3. Nakupni bon je vrednostni papir, ki daje imetniku pravico do nakupa delnic, obveznic ali drugih finančnih instrumentov nekega izdajatelja na določen dan oziroma v določenem obdobju, po naprej določeni oziroma določljivi ceni. Za nakupne bone se smiselno uporabljajo določbe tega odstavka, ki veljajo za opcije.
21.2.4. Zamenljivi vrednostni papir je vrednostni papir, ki ga imetnik lahko zamenja za drug vrednostni papir, ponavadi za delnice izdajatelja. Zamenljivi vrednostni papirji se obravnavajo kot obstoječi vrednostni papir (navadno obveznica). Zamenljivi vrednostni papir se mora obravnavati kot bolj tvegan izmed možnih (navadno delnica), če je do prvega datuma, ko je možna sprememba v bolj tvegan instrument, manj kot tri mesece, trenutna tržna cena manj tveganega instrumenta pa je manj kot 10% nad vrednostjo ustrezne količine bolj tveganega instrumenta, ki ga je možno pridobiti z izvršitvijo zamenjave.
21.2.5. Če se izvedeni finančni instrument nanaša na delniški indeks, se indeks obravnava kot poseben finančni instrument in se ne razstavi na delnice, ki ta indeks sestavljajo.
VII.1. TVEGANJE SPREMEMBE CEN DOLŽNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
22. Dolžniški finančni instrumenti
22.1. Banka mora razporediti svoje neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih glede na valuto, v kateri so izražene in izračunati kapitalske zahteve za posebno in splošno tveganje v vsaki valuti posebej.
Med dolžniške finančne instrumente po tem sklepu spadajo predvsem:
– obveznice,
– finančni instrumenti denarnega trga,
– izvedeni finančni instrumenti, ki se nanašajo na obrestno mero oziroma na dolžniške finančne instrumente iz prvih dveh alinei tega odstavka.
Dolga pozicija za namen tega poglavja je pozicija, v kateri banka prejema dogovorjeno obrestno mero, kratka pozicija pa pozicija, v kateri banka plačuje dogovorjeno obrestno mero.
22.2. Banka mora pri izračunu kapitalskih zahtev za dolžniške finančne instrumente upoštevati tudi pozicije, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa.
Neto pozicije v finančnih instrumentih, ki nastanejo, če se banka zaveže odkupiti finančni instrument, ki je predmet prve in nadaljnje javne prodaje, se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za posebna in splošna tveganja glede na vrsto finančnega instrumenta z dnem, ko je banka obveznost odkupa prevzela.
Neto pozicija iz prejšnjega odstavka te točke je razlika med celotno obveznostjo banke iz naslova odkupa in tistim delom pozicije, ki jo je že prenesla na tretje osebe, ki so finančne instrumente odkupile ali so se zavezale k odkupu finančnih instrumentov.
22.3. Kapitalske zahteve za dolžniške finančne instrumente so vsota kapitalskih zahtev za posebna tveganja, povezana s posameznim izdajateljem dolžniškega finančnega instrumenta, in za splošna tveganja, povezana z obrestno občutljivostjo dolžniških finančnih instrumentov.
23. Posebno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih
23.1. Banka mora vse neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, izračunane v skladu z 20., 21. in 22. točko tega sklepa razvrstiti v ustrezne kategorije glede na kvaliteto izdajatelja in glede na preostalo zapadlost in jih nato pomnožiti z utežmi, ki ustrezajo posameznim kategorijam, kot je prikazano v tabeli A.
Tabela A
-------------------------------------------------------------
Postavke Postavke kvalificiranih izdajateljev Druge
brez postavke
posebnih
tveganj
-------------------------------------------------------------
do 6 od 6 do 24 nad 24
mesecev mesecev mesecev
-------------------------------------------------------------
0,00% 0,25% 1,00% 1,60% 8,00%
-------------------------------------------------------------
23.2. Postavke brez posebnih tveganj iz tabele A se nanašajo na dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih izdajateljev, ki ustrezajo stopnji kreditnega tveganja 0% v skladu z 12. točko tega sklepa.
Postavke kvalificiranih izdajateljev iz tabele A se nanašajo na dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih izdajateljev, ki ustrezajo stopnji kreditnega tveganja 20% v skladu z 12. točko tega sklepa ter v drugih dolžniških finančnih instrumentih, katerih bonitetna ocena, potrjena s strani vsaj dveh priznanih mednarodnih ocenjevalnih agencij, ustreza stopnji kreditnega tveganja 20% v skladu 12. točko tega sklepa.
Banka lahko uvrsti neto pozicije v dolžniških instrumentih med postavke brez posebnih tveganj ali postavke kvalificiranih izdajateljev le na podlagi verodostojnih dokazil o izdajatelju ali garantu.
23.3. Seštevek tako dobljenih absolutnih vrednosti tehtanih pozicij pomeni kapitalsko zahtevo za posebno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih.
Pri izračunu kapitalskih zahtev banka ne upošteva pozicij v dolžniških finančnih instrumentih, ki jih je izdala sama.
24. Splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih
24.1. Izbira pristopa
Za izračun splošnega tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih banke uporabljajo pristop, ki temelji na zapadlosti oziroma pristop, ki temelji na trajanju, če zanj pridobijo soglasje Banke Slovenije. Izbrani pristop morajo banke dosledno uporabljati.
24.2. Pristop, ki temelji na zapadlosti
24.2.1. Banka mora vse neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, izračunane v skladu z 20., 21. in 22. točko sklepa razvrstiti v skupine oziroma razrede glede na njihovo zapadlost in nominalno obrestno mero, in jih nato pomnožiti z utežmi, kot je razvidno iz tabele B.
Pri instrumentih s fiksno obrestno mero je merilo zapadlosti preostali čas do zapadlosti, pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero pa obdobje do naslednje določitve obrestne mere.
Tabela B
-----------------------------------------------------------------
Razred
Skupina -------------------------------------------- Utež (%)
obr. mera 3% ali več obr. mera manjša od 3%
-----------------------------------------------------------------
1 0 do 1 mesec 0 do 1 mesec 0,00
1 1 do 3 mesece 1 do 3 mesece 0,20
1 3 do 6 mesecev 3 do 6 mesecev 0,40
1 6 do 12 mesecev 6 do 12 mesecev 0,70
2 1 do 2 leti 1,0 do 1,9 let 1,25
2 2 do 3 leta 1,9 do 2,8 let 1,75
2 3 do 4 leta 2,8 do 3,6 let 2,25
3 4 do 5 let 3,6 do 4,3 let 2,75
3 5 do 7 let 4,3 do 5,7 let 3,25
3 7 do 10 let 5,7 do 7,3 let 3,75
3 10 do 15 let 7,3 do 9,3 let 4,50
3 15 do 20 let 9,3 do 10,6 let 5,25
3 več kot 20 let 10,6 do 12,0 let 6,00
3 12,0 do 20,0 let 8,00
3 več kot 20,0 let 12,50
-----------------------------------------------------------------
24.2.2. Z množenjem posameznih neto dolgih in kratkih pozicij z ustreznimi utežmi iz zadnjega stolpca tabele B banka izračuna ločeno tehtane dolge in tehtane kratke pozicije v vsakem razredu, ki jih nato v okviru posameznega razreda medsebojno izravna. Izravnana tehtana pozicija razreda je manjša izmed tehtane dolge in tehtane kratke pozicije v razredu, neizravnana pozicija razreda pa razlika med njima. Po izravnavanju banka izračuna seštevek izravnanih tehtanih pozicij v vseh razredih in neizravnane dolge oziroma kratke pozicije po razredih.
24.2.3. Vsota neizravnanih dolgih oziroma kratkih pozicij iz razredov, ki sestavljajo posamezne skupine, predstavlja dolgo pozicijo skupine oziroma kratko pozicijo skupine. Banka medsebojno izravna dolgo in kratko pozicijo v okviru posameznih skupin in ugotovi neizravnano pozicijo v vseh skupinah. Izravnana pozicija skupine je manjša izmed dolge in kratke pozicije skupine, neizravnana pozicija skupine pa razlika med njima.
24.2.4. Banka nato medsebojno izravna neizravnane dolge in kratke pozicije (po vrsti) med skupinami 1 in 2, 2 in 3 ter 1 in 3 in ugotovi preostalo neizravnano pozicijo. Izravnana pozicija med skupinami je manjša izmed neizravnane kratke in dolge pozicije različnih skupin, preostala neizravnana pozicija pa vsota vseh neizravnanih pozicij med skupinami.
24.2.5. Kapitalska zahteva za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih je enaka vsoti:
– 10% vsote izravnanih tehtanih pozicij v vseh razredih;
– 40% izravnane pozicije skupine 1;
– 30% izravnane pozicije skupine 2;
– 30% izravnane pozicije skupine 3;
– 40% izravnane pozicije med skupinama 1 in 2 ter 2 in 3;
– 150% izravnane pozicije med skupinama 1 in 3;
– 100% preostale neizravnane pozicije.
24.3. Pristop, ki temelji na trajanju
24.3.1. Banka na podlagi tržne vrednosti dolžniških finančnih instrumentov izračuna njihov donos do zapadlosti. Pri instrumentih s spremenljivo obrestno mero je zapadlost enaka trenutku do naslednje določitve obrestne mere.
24.3.2. Banka nato izračuna modificirano trajanje za vsak dolžniški instrument po naslednji formuli:
kjer so:
r = donos do zapadlosti,
Ct = denarni tok v času t,
m = celotna zapadlost,
t = čas.
24.3.3. Banka mora vse dolžniške finančne instrumente, izračunane v skladu z 20., 21. in 22. točko sklepa, razvrstiti v skupine glede na njihovo modificirano trajanje, ter nato njihove tržne cene pomnožiti s trajanjem in ustrezajočimi domnevanimi spremembami obrestne mere, kot je razvidno iz tabele C.
Tabela C
-----------------------------------------------------
Skupina Modificirano trajanje Domnevana sprememba
(v letih) obrestne mere (v%)
-----------------------------------------------------
1 0,0 do 1,0 1,00
2 1,0 do 3,6 0,85
3 več kot 3,6 0,70
-----------------------------------------------------
24.3.4. Banka izračuna ločeno dolge in kratke pozicije, tehtane s trajanjem, za vsako skupino, in jih medsebojno izravna v okviru posamezne skupine. Izravnana pozicija skupine je manjša izmed dolge in kratke pozicije skupine, neizravnana pozicija skupine pa razlika med njima.
24.3.5. Banka nato medsebojno izravna neizravnane dolge in kratke pozicije med skupinami 1 in 2, 2 in 3 ter 1 in 3 in ugotovi preostalo neizravnano pozicijo. Izravnana pozicija med skupinami je manjša izmed neizravnane kratke in dolge pozicije različnih skupin Preostala neizravnana pozicija je vsota vseh neizravnanih pozicij med skupinami.
24.3.6. Kapitalska zahteva za splošno tveganje pri dolžniških finančnih instrumentih je enaka vsoti:
– 2% izravnane pozicije vsake skupine;
– 40% izravnane pozicije med skupinama 1 in 2 ter 2 in 3;
– 150% izravnane pozicije med skupinama 1 in 3;
– 100% preostale neizravnane pozicije.
VII.2. TVEGANJE SPREMEMBE CEN LASTNIŠKIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
25. Lastniški finančni instrumenti
25.1. Med lastniške finančne instrumente po tem sklepu spadajo predvsem:
– delnice,
– potrdila o lastništvu,
– izvedeni finančni instrumenti, ki se nanašajo na delnice, potrdila o lastništvu ali delniške indekse.
25.2. Banka mora pri izračunu kapitalskih zahtev za lastniške finančne instrumente upoštevati tudi pozicije, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa.
Neto pozicije v finančnih instrumentih, ki nastanejo, če se banka zaveže odkupiti finančni instrument, ki je predmet prve in nadaljnje javne prodaje, se vključijo v izračun kapitalskih zahtev za posebna in splošna tveganja glede na vrsto finančnega instrumenta z dnem, ko je banka obveznost odkupa prevzela.
Neto pozicija iz prejšnjega odstavka te točke je razlika med celotno obveznostjo banke iz naslova odkupa in tistim delom pozicije, ki jo je že prenesla na tretje osebe, ki so finančne instrumente odkupile ali so se zavezale k odkupu finančnih instrumentov.
25.3. Kapitalske zahteve za lastniške finančne instrumente so vsota kapitalskih zahtev za posebna tveganja, povezana s posameznim izdajateljem lastniškega finančnega instrumenta, in za splošna tveganja, povezana z gibanji na kapitalskem trgu.
26. Posebno in splošno tveganje pri lastniških finančnih instrumentih
26.1. Banka mora ločeno sešteti neto dolge in neto kratke pozicije v lastniških finančnih instrumentih, ugotovljene v skladu z 20., 21. in 25. točko sklepa. Vsota absolutnih vrednosti vseh neto dolgih in neto kratkih pozicij predstavlja skupno bruto pozicijo, absolutna vrednost razlike med njimi pa skupno neto pozicijo banke.
26.2. Kapitalska zahteva za posebno tveganje pri lastniških finančnih instrumentih je 4% od skupne bruto pozicije, izračunane v skladu s 26.1. točko tega sklepa.
26.3. Kapitalska zahteva za splošno tveganje pri lastniških finančnih instrumentih je 8% od skupne neto pozicije, izračunane v skladu s 26.1. točko tega sklepa.
VIII. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE NEIZPOLNITVE NASPROTNE STRANKE
27. Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke
Banka mora izračunati posebne kapitalske zahteve za vse svoje terjatve iz naslova trgovanja z finančnimi instrumenti, ki so že zapadle v poravnavo, vendar jih dolžnik še ni izpolnil oziroma jih ni izpolnil v celoti (tveganje zaradi zamude izpolnitve). Izračunati mora tudi kapitalske zahteve za tveganja iz poslov, v katerih je banka sama obveznost že izpolnila, nasprotna stranka pa še ne oziroma jo je izpolnila v manjši meri, kakor banka (tveganje časovne neusklajenosti plačila in izročitve).
V kapitalsko zahtevo za tveganje neizpolnitve nasprotne stranke se vključujejo tako izpostavljenosti, ki izhajajo iz poslov banke za svoj račun, kot tudi izpostavljenosti iz poslov banke za tuj račun, pri čemer posel za tuj račun vključuje izpostavljenost tako proti nasprotni stranki v poslu, kakor tudi proti naročniku posla.
27.1. Tveganje zaradi zamude izpolnitve
Banka mora za izračun kapitalske zahteve za tveganje zaradi zamude izpolnitve nasprotne stranke izračunavati razlike v ceni finančnih instrumentov, ki so nastopile v času zamude izpolnitve in so v škodo banke.
Razliko v ceni mora banka izračunati v primeru, ko je pri nakupu finančnega instrumenta trenutna tržna cena večja od dogovorjene pogodbene cene oziroma ko je pri prodaji finančnega instrumenta trenutna tržna cena manjša od dogovorjene pogodbene cene.
Kapitalska zahteva za tveganje zaradi zamude izpolnitve nasprotne stranke je enaka zmnožku med razlikami v ceni, ugotovljenimi na način iz prejšnjega odstavka, in ustreznimi utežmi glede na čas, ki je potekel od dneva zapadlosti terjatev banke, kot je razvidno iz tabele D.
Tabela D
---------------------------
Zamuda Utež
---------------------------
pod 5 dni 0%
od 5 do 15 dni 8%
od 16 do 30 dni 50%
od 31 do 45 dni 75%
nad 45 dni 100%
---------------------------
27.2. Tveganje časovne neusklajenosti plačila in izročitve
V vseh primerih, ko v poslu s finančnim instrumentom plačilo in izročitev nista istočasna oziroma ne gre za plačilo proti izročitvi, mora banka izračunati kapitalsko zahtevo za tveganje zaradi časovne neusklajenosti plačila in izročitve. Tak primer nastopi, če je banka plačala finančni instrument, ki ji še ni bil izročen, ali pa je izročila finančni instrument, ki ji še ni bil plačan.
Vključenost izpostavljenosti v izračun kapitalske zahteve zaradi zamude izpolnitve iz 27.1. točke tega sklepa ne izključuje vključitve iste postavke v izračun kapitalske zahteve zaradi neusklajenosti plačila in izročitve.
27.2.1. Brezplačne izročitve
Kapitalska zahteva za tveganje časovne neusklajenosti plačila in izročitve je 8% tehtane vrednosti terjatve banke iz naslova plačila/izročitve finančnih instrumentov, ki se izračuna tako, da se vrednost terjatve pomnoži z ustrezno utežjo iz 12. točke tega sklepa.
27.2.2. Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC finančni instrumenti)
Za terminske posle, s katerimi se trguje na prostem trgu in ki niso izpostavljeni dnevnemu obračunu in plačevanju kritij, se izračuna kapitalska zahteva v višini 8% nadomestitvene vrednosti, izračunane ob uporabi metode tekoče izpostavljenosti iz 14. točke tega sklepa.
27.2.3. Pogodbe o prodaji in povratnem odkupu, o odkupu in povratni prodaji, o posoji in izposoji finančnih instrumentov
Banka mora pri pogodbah o prodaji in povratnem odkupu ter pogodbah o posoji finančnih instrumentov izračunati razliko med tržno vrednostjo prodanih oziroma posojenih finančnih instrumentov, ki so bili prodani/posojeni nasprotni stranki, ter zneskom, ki ga je od nasprotne stranke prejela, oziroma tržno vrednostjo prejetega zavarovanja, če je razlika pozitivna.
Banka mora pri pogodbah o odkupu in povratni prodaji ter pogodbah o izposoji finančnih instrumentov izračunati razliko med plačanim zneskom oziroma tržno vrednostjo zavarovanja, ki ga je izročila nasprotni stranki, ter tržno vrednostjo odkupljenih oziroma izposojenih finančnih instrumentov, ki jih je prejela od nasprotne stranke, če je razlika pozitivna.
Obračunane obresti se vključujejo v izračun tržnih obveznosti, terjatev in zavarovanj.
Kapitalska zahteva za tveganje časovne neusklajenosti plačila in izročitve iz pogodb o prodaji in povratnem odkupu, o odkupu in povratni prodaji, o posoji in izposoji finančnih instrumentov je 8% od vrednosti, izračunanih na podlagi prvega do tretjega odstavka te točke, pomnožene z ustrezno utežjo iz 12. točke tega sklepa.
27.3. Druga tveganja neizpolnitve nasprotne stranke
Banka mora izračunavati kapitalske zahteve za tveganje neizpolnitve nasprotne stranke iz naslova terjatev za plačilo provizij, obresti, dividend, kritij za izvedene finančne instrumente z dnevnim obračunom in plačevanjem, nadomestil in podobnih postavk, kolikor niso bile odštete od kapitala ter se nanašajo na trgovanje.
Kapitalska zahteva je enaka 8% od vsote terjatev iz prejšnjega odstavka, pomnožene z ustreznimi utežmi iz 12. točke tega sklepa.
IX. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE SPREMEMBE CEN BLAGA
28. Izračun pozicije v blagu
28.1. Banka mora izračunati kapitalske zahteve za tveganje prevrednotenja svojih pozicij v blagu zaradi sprememb cen blaga, s katerim trguje na organiziranem trgu.
Blago po tem sklepu vključuje predvsem:
– dragocene kovine (razen zlata), kmetijske pridelke, minerale ipd.,
– izvedene finančne instrumente, ki se nanašajo na blago.
Vse postavke, ki se nanašajo na blago, mora banka razvrstiti med postavke trgovanja.
28.2. Blagovni izvedeni finančni instrumenti se za izračun kapitalskih zahtev za tveganje spremembe cen blaga vključujejo kot pozicije v blagu, na katere se izvedeni finančni instrumenti nanašajo:
– pri blagovnih terminskih poslih in pogodbah se blago, ki naj bi bilo prejeto, upošteva kot dolga pozicija v tem blagu z zapadlostjo enako zapadlosti terminskega posla oziroma pogodbe, blago, ki naj bi bilo dano, pa se upošteva kot kratka pozicija v tem blagu z zapadlostjo enako zapadlosti terminskega posla oziroma pogodbe;
– pri blagovnih zamenjavah, kjer ena pogodbena stranka poravnava transakcijo po fiksno določeni ceni, druga pa po trenutni tržni ceni, se v izračun vključi produkt hipotetične vrednosti blaga in števila dogovorjenih plačil; ča banka plačuje fiksno ceno in prejema plačila po tekočih tržnih cenah, je njena pozicija v blagu dolga, če plačuje po tekočih tržnih cenah in prejema fiksno določene zneske, je njena pozicija v blagu kratka;
– pri blagovnih zamenjavah, pri katerih gre za menjavo različnih vrst blaga, se kot dolga pozicija v blagu upošteva blago, ki ga banka prejema, kot kratka pozicija pa blago, ki ga banka daje.
Banke, ki sklepajo pogodbe o prodaji in povratnem odkupu, o odkupu in povratni prodaji, o posoji in izposoji blaga, vključijo v izračun pozicije v blagu tudi pozicije iz naslova teh pogodb.
28.3. Pred ugotovitvijo neto pozicije v določenem blagu lahko banka pobota dolge in kratke pozicije iz blagovnih izvedenih finančnih instrumentov, ki se nanašajo na isto vrsto blaga, na enake količine tega blaga, imajo enako zapadlost in se glasijo na isto valuto.
Pozicije v blagu so določene v enotah standardnih mer. Kadar je tržna cena blaga, namenjena izračunu kapitalske zahteve, izražena v tuji valuti, jo mora banka preračunati v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije.
29. Izračun kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga
29.1. Za izračun kapitalske zahteve za tveganje spremembe cen blaga banka najprej izračuna neto pozicije po posameznih vrstah blaga kot razlike med absolutnimi vrednostmi dolgih in kratkih pozicij (v enotah standardnih mer). Kadar je omenjena razlika pozitivna, ima banka neto dolgo pozicijo v določenem blagu, kadar pa je razlika negativna, je pozicija banke v določenem blagu neto kratka.
29.2. Bruto pozicija v določenem blagu je vsota absolutnih vrednosti dolgih in kratkih pozicij v tem blagu.
29.3. Kapitalska zahteva za tveganje spremembe cen blaga (za posamezno vrsto blaga) je enaka vsoti 15% neto pozicije v določenem blagu, pomnožene s tržno ceno tega blaga na dan poročanja in 3% bruto pozicije v določenem blagu, pomnožene s tržno ceno tega blaga na dan poročanja.
29.4. Skupna kapitalska zahteva za tveganje spremembe cen blaga je seštevek kapitalskih zahtev za tveganje spremembe cen blaga po posameznih vrstah blaga.
29.5. Če so pozicije banke v blagu izpostavljene tudi valutnemu in drugim tržnim tveganjem, jih mora banka vključiti v izračun kapitalskih zahtev za omenjena tveganja, kot so določene v tem sklepu.
X. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TVEGANJE PRESEGANJA VELIKIH IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA POSTAVK TRGOVANJA
30. Ugotavljanje izpostavljenosti iz postavk trgovanja
30.1. Banke, ki so zavezane k izračunavanju in izpolnjevanju kapitalskih zahtev za tržna tveganja, morajo ugotavljati tudi nastanek oziroma obstoj izpostavljenosti iz naslova postavk trgovanja ter morebitna preseganja omejitev iz sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99).
30.2. Izpostavljenost do posamezne osebe iz postavk trgovanja je enaka seštevku:
– presežka (pozitivnega) dolgih pozicij nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, izdanih s strani posamezne osebe;
– neto izpostavljenosti iz naslova odkupa vrednostnih papirjev posamezne osebe zaradi izvedbe javne prodaje;
– izpostavljenosti zaradi tveganja neizpolnitve nasprotne stranke iz pogodb s posamezno osebo.
Izpostavljenost do skupine povezanih oseb iz postavk trgovanja je vsota izpostavljenosti iz postavk trgovanja do posameznih oseb, ki sestavljajo skupino povezanih oseb v skladu s sklepom o velki izpostavljenosti.
30.3. Skupna izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb je enaka vsoti izpostavljenosti iz bančnih postavk in postavk trgovanja zmanjšana za izjeme in možna zmanjšanja v skladu s sklepom o veliki izpostavljenosti.
30.4. Banka mora izpolnjevati omejitve iz sklepa o veliki izpostavljenosti za skupno izpostavljenost do posamezne osebe in skupine povezanih oseb.
31. Izračun kapitalske zahteve za preseganje izpostavljenosti iz postavk trgovanja
31.1. Preseganje omejitev iz sklepa o veliki izpostavljenosti je mogoče, če preseganje (presežna izpostavljenost) izvira izključno iz postavk trgovanja in če banka zagotavlja potrebni kapital za znesek preseganja.
31.2. Kapitalska zahteva za tveganje preseganja velikih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovanja (v nadaljevanju: dodatna kapitalska zahteva) se izračuna na podlagi izbire posameznih izpostavljenosti iz postavk trgovanja do tistih oseb, ki jim ustreza najvišja kapitalska zahteva za posebno tveganje iz 23. in 26. točke sklepa in/ali tveganje neizpolnitve nasprotne stranke iz 27. točke sklepa in katerih skupni znesek je enak znesku presežne izpostavljenosti. Za namen izračuna dodatne kapitalske zahteve torej banka:
– razvrsti izpostavljenosti iz postavk trgovanja do posameznih oseb v padajočem vrstnem redu (od največje do najmanjše) glede na njihove uteži za tehtanje za posebno tveganje oziroma tveganje neizpolnitve nasprotne stranke;
– sešteva izpostavljenosti iz postavk trgovanja v skladu z njihovim vrstnim redom, dokler njihova vsota ne doseže zneska presežne izpostavljenosti.
31.3. Če presežna izpostavljenost obstaja 10 dni ali manj, je dodatna kapitalska zahteva enaka dvakratniku vsote kapitalskih zahtev za posebno tveganje in/ali tveganje neizpolnitve nasprotne stranke, ustrezajočim izpostavljenostim do oseb, ki sestavljajo presežno izpostavljenost.
Po 10 dnevih od nastanka presežne izpostavljenosti mora banka posamezne izpostavljenosti iz postavk trgovanja, ki sestavljajo presežno izpostavljenost, razvrstiti v ustrezen stolpec 1 tabele E v naraščajočem vrstnem redu (od najmanjše do največje) glede na njihovo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje in/ali tveganje neizpolnitve nasprotne stranke. Kapitalsko zahtevo izračuna banka kot vsoto kapitalskih zahtev za posebno tveganje in/ali tveganje neizpolnitve nasprotne stranke, pomnoženih z ustreznim faktorjem iz stolpca 2 tabele E.
Tabela E
-------------------------------------
Preseganje omejitev Faktor
(kot delež v kapitalu)
-------------------------------------
(1) (2)
-------------------------------------
do 40% 2
od 40% do 60% 3
od 60% do 80% 4
od 80% do 100% 5
pd 100% do 250% 6
preko 250% 9
-------------------------------------
31.4. Če presežna izpostavljenost obstaja 10 dni ali manj, izpostavljenost iz postavk trgovanja do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne sme preseči 500% kapitala banke. Vsi presežki izpostavljenosti, ki obstajajo več kot 10 dni, v seštevku ne smejo preseči 600% kapitala banke.
XI. IZVAJANJE SKLEPA IN POROČANJE
32. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za podružnico tuje banke in sicer tako, da se pri izračunu kapitala upošteva denarni znesek (varstveni depozit) iz tretjega odstavka 53. člena zakona.
33. Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za bančne skupine v obsegu in na način, določen v predpisu o konsolidiranem nadzoru.
34. Banka je dolžna razviti ustrezen informacijski sistem in postopke za spremljanje višine kapitala in kapitalskih zahtev ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
35. Banka je dolžna v rokih, predpisanih v tem poglavju, predložiti Banki Slovenije poročila o kapitalu in kapitalski ustreznosti po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja.
V primeru posebne zahteve Banke Slovenije je banka dolžna predložiti poročila po stanju na dan, ki je naveden v zahtevi.
36. Banka Slovenije izda natančnejša navodila za izvajanje tega sklepa.
37. Rok za predložitev poročil iz prejšnje točke tega sklepa je za stanje na zadnji dan v letu deseti delovni dan po roku za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa do 25. v naslednjem mesecu.
38. Prva poročila po tem sklepu predložijo banke po stanju na dan 31. 3. 2001.
Ne glede na določila prvega odstavka te točke, se del poročila, ki se nanaša na izračun kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izpolni prvič po stanju na dan 30. 6. 2002.
39. Banke, ki v izračun kapitala vključujejo hibridne in dolžniške instrumente na podlagi sklepa o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS št. 55/94, 46/93, 66/93, 10/95 in 54/95 in 25/97), lahko še naprej uporabljajo določila omenjenega sklepa glede lastnosti teh instrumentov, vendar le do zapadlosti teh instrumentov po prvotno dogovorjenih pogojih.
40. Določila tega sklepa, ki določajo kapitalske zahteve za tržna tveganja, se uporabljajo od vključno 30. 6. 2002.
41. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 32/99, 122/00), razen v delu poročil oziroma obrazcev, ki se uporabljajo do izdaje in uveljavitve navodil iz 36. točke tega sklepa.
42. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 27. februarja 2001.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Guverner
dr. France Arhar l. r.
Priloga 1: Posebne zunajbilančne postavke
1. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA OBRESTNO MERO
(a) enovalutne zamenjave obrestnih mer (single-currency interest
rate swaps),
(b) zamenjave osnove (basis swaps),
(c) dogovori o obrestni meri (forward-rate agreements),
(d) terminske pogodbe na obrestno mero (interest rate futures),
(e) kupljene obrestne opcije (interest rate options purchased),
(f) drugi podobno izvedeni finančni instrumenti.
2. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA TUJE VALUTE IN ZLATO
(a) medvalutne zamenjave obrestnih mer (cross-currency interest
rate swaps),
(b) terminski posli na tuje valute (forward foreign-exchange
contracts),
(c) terminske pogodbe na tuje valute (currency futures),
(d) kupljene valutne opcije (currency options purchased),
(e) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti,
(f) izvedeni finančni instrumenti na zlato, podobni instrumentom
iz (a) do (e).
3. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI PODOBNI INSTRUMENTOM IZ 1(a) do
(e) in 2(a) do (d) NA INDEKSE IN DRUGE OSNOVNE INSTRUMENTE, kot
so:
(a) delnice in drugo lastniško premoženje (equities),
(b) dragocene kovine, razen zlata,
(c) drugo blago,
(d) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti.
4. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA OBRESTNO MERO
(g) enovalutne zamenjave obrestnih mer (single-currency interest
rate swaps),
(h) zamenjave osnove (basis swaps),
(i) dogovori o obrestni meri (forward-rate agreements),
(j) terminske pogodbe na obrestno mero (interest rate futures),
(k) kupljene obrestne opcije (interest rate options purchased),
(l) drugi podobno izvedeni finančni instrumenti.
5. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI NA TUJE VALUTE IN ZLATO
(g) medvalutne zamenjave obrestnih mer (cross-currency interest
rate swaps),
(h) terminski posli na tuje valute (forward foreign-exchange
contracts),
(i) terminske pogodbe na tuje valute (currency futures),
(j) kupljene valutne opcije (currency options purchased),
(k) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti,
(l) izvedeni finančni instrumenti na zlato, podobni instrumentom
iz (a) do (e).
6. IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI PODOBNI INSTRUMENTOM IZ 1(a) do
(e) in 2(a) do (d) NA INDEKSE IN DRUGE OSNOVNE INSTRUMENTE, kot
so:
(e) delnice in drugo lastniško premoženje (equities),
(f) dragocene kovine, razen zlata,
(g) drugo blago,
(h) drugi podobni izvedeni finančni instrumenti.
Priloga 2: Multilateralne razvojne banke
- International Bank for Reconstruction and Development,
- International Finance Corporation,
- Inter-American Development Bank,
- Asian Development Bank,
- African Development Bank,
- Council od Europe Resettlement Fund,
- Nordic Investment Bank,
- Caribbean Development Bank,
- European Bank for Reconstruction and Development
- European Investment Fund
- Inter-American Investment Corporation
Priloga 3 (k 14.4. točki sklepa): Pogodbeno pobotanje terjatev in
obveznosti iz naslova posebnih zunajbilančnih postavk
(a) Vrste možnega pogodbenega pobotanja
Zmanjšanje kreditnega tveganja je mogoče ob uporabi naslednjih
pogodb:
- dvostranske pogodbe o prenovitvi (novaciji) med banko in
nasprotno pogodbeno stranko, po kateri se z izpolnitvijo pogodbe
obstoječe vzajemne terjatve in obveznosti, ki so predmet pogodbe
o prenovitvi, avtomatično spremenijo na način, da med pogodbenima
strankama ostane le ena zavezujoča obveznost oziroma terjatev in
z nastankom le-te vse prejšnje obveznosti in terjatve ugasnejo;
- druge dvostranske pogodbe o pobotanju med banko in nasprotno
pogodbeno stranko.
Nasprotna pogodbena stranka iz prejšnjega odstavka za namen 14.4.
točke sklepa pomeni fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje vse
predpostavke, potrebne za sklenitev pogodbe o pobotanju.
(b) Pogoji za priznavanje pogodb o pobotanju
Banka Slovenije lahko prizna pogodbe iz prejšnjega odstavka za
zmanjšanje kreditnega tveganja, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
- pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki;
- pogodba določa, da za banko v primeru plačilne nezmožnosti,
stečaja, likvidacije in drugih podobnih okoliščin nasprotne
pogodbene stranke, nastane ena sama obveznost (v primeru neto
negativne tržne vrednosti) oziroma ena sama terjatev (v primeru
neto pozitivne tržne vrednosti) do nasprotne pogodbene stranke,
prejšnje obveznosti in terjatve, ki so predmet pogodbe, pa
ugasnejo;
- banka predloži Banki Slovenije neodvisna izvedenska mnenja, iz
katerih izhaja, da vsebina pogodbe ustreza pogojem iz prejšnje
alinee in da bo v primeru pravnega spora pogodba veljaven in
zavezujoč pravni vir za pristojna sodišča oziroma druge pristojne
organe po:
a) pravu države sedeža nasprotne pogodbene stranke, v primeru
vpletenosti podružnice nasprotne pogodbene stranke ali podružnice
banke pa tudi po pravu države, kjer je podružnica ustanovljena;
b) pravu države, po katerem se presojajo posamezni posli, ki so
predmet pogodbe;
c) pravu države, po katerem se presojajo drugi pravni akti, ki so
nujni pogoj za izvršitev pogodbe;
Banka Slovenije ne prizna pogodbe za zmanjšanje kreditnega
tveganja, če je kateri izmed pristojnih nadzornih organov v
dvomih glede izpolnjevanja pogojev iz te alinee.
- banka najmanj enkrat letno preveri ali je pogodba še veljaven
in zavezujoč pravni vir po pravu držav naštetih v prejšnji alinei
zaradi morebitnih sprememb v pravni ureditvi zadevnih držav;
- pogodba ne dopušča plačilno sposobni pogodbeni stranki, da
svojo obveznost izpolni delno oziroma je ne izpolni, čeprav je
nad drugo pogodbeno stranko začet stečajni postopek in je prva
pogodbena stranka neto stečajni upnik (t.i. walkaway klavzula);
- banka ne razpolaga z informacijo, zaradi katere je pristojni
nadzorni organ tuje države v dvomih glede pravne učinkovitosti
pogodbe;
- banka predloži neodvisno revizorsko mnenje o dopustnosti in
pravilnosti pogodbe ter o izpolnjevanju drugih pogojev iz tega
odstavka. Banka Slovenije ni vezana na mnenje revizorja.
(c) Posledice priznavanja pogodbenega pobotanja
Priznane pogodbe o pobotanju je mogoče upoštevati pri izračunu
kreditne nadomestitvene vrednosti za posebne zunajbilančne
postavke v transakcijah z isto pogodbeno stranko na naslednji
način:
i. v primeru pogodb o prenovitvi
V izračunu kreditnih nadomestitvenih vrednosti se s
konverzijskimi faktorji iz tabel v 14.3. točki sklepa tehta neto
znesek, določen s prenovitvijo pogodbe oziroma pobotanjem.
Pri uporabi metode tekoče izpostavljenosti se neto znesek iz
prejšnjega odstavka upošteva pri ugotavljanju nadomestitvenih
stroškov za izračun trenutne izpostavljenosti oziroma se uporabi
kot osnovna (nominalna) vrednost pogodb za izračun potencialne
izpostavljenosti. Tudi pri uporabi metode originalne zapadlosti
se neto znesek uporabi kot osnovna (nominalna) vrednost
instrumentov oziroma pogodb.
ii. v primeru drugih pogodb o pobotanju
Pri uporabi metode tekoče izpostavljenosti:
- nadomestitveni stroški iz naslova instrumentov, vključenih v
pogodbe o pobotanju, se ugotovijo na podlagi hipotetičnega neto
zneska, ki je posledica pobotanja; če je posledica pobotanja
nastanek neto obveznosti za banko, ki izračunava nadomestitvene
stroške, se le-ti v izračun vključijo v znesku '0'.
- potencialna izpostavljenost iz naslova instrumentov, vključenih
v pogodbe o pobotanju, se lahko zmanjša, upoštevaje naslednjo
enačbo:
PCE(red) = 0,4 x PCE + 0,6 x NGR x PCE, kjer pomenijo:
PCE(red) = zmanjšana potencialna izpostavljenost za vse
instrumente ali pogodbe z isto stranko, vključene v pravno
priznano pogodbo o pobotanju,
PCE = vsota vseh potencialnih izpostavljenosti za vse pogodbe z
isto stranko, ki so vključene v pravno priznano pogodbo o
pobotanju ali so izračunane z množenjem osnovnih (nominalnih)
vrednosti pogodb z ustreznimi konverzijskimi faktorji iz druge
tabele v 14.3. točki,
NGR = kvocient neto nadomestitvenih stroškov za vse pogodbe,
vključene v pravno priznano pogodbo o pobotanju z določeno
pogodbeno stranko (števec) in bruto nadomestitvenih stroškov za
vse pogodbe, vključene v pravno priznano pogodbo o pobotanju z
določeno pogodbeno stranko (imenovalec).
Pri uporabi metode originalne zapadlosti:
- pri popolno ustrezajočih si pogodbah (denarni tokovi z isto
zapadlostjo, v isti valuti), vključenih v pogodbo o pobotanju, se
pri ugotavljanju osnovne (nominalne) vrednosti pogodb upošteva
neto znesek, ki se pomnoži z ustreznimi konverzijskimi faktorji
iz prve tabele v 14.3. točki,
- pri vseh drugih pogodbah, vključenih v pogodbo o pobotanju, se
lahko osnovne (nominalne) vrednosti pogodb pomnožijo z
zmanjšanimi konverzijskimi faktorji, prikazanimi v naslednji
tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Pogodbena zapadlost Izvedeni finančni Izvedeni finančni
instrumenti instrumenti
na obrestno mero na tujo valuto in zlato
-----------------------------------------------------------------
do enega leta ali manj 0,35% 1,50%
od enega leta do dveh let 0,75% 3,75%
za vsako dodatno leto 0,75% 2,25%
-----------------------------------------------------------------
