Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Videm, Celuloza, papir in papirni izdelki Krško, d.o.o., Krško – v stečaju, ki jo zastopa Mirko Ratej, odvetnik v Sevnici, na seji dne 15. februarja 2001

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Uradni list RS, št. 35/98) se razveljavi.

1. Pobudnica izpodbija odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (v nadaljevanju: odlok), ki v 2. členu določa, da se objekt starega hotela nameni za izobraževalno-kulturno dejavnost s spremljajočimi poslovno-storitvenimi dejavnostmi. Pobudnica je lastnica starega hotela, v katerem se opravlja hotelska dejavnost, zato naj bi odlok posegal v njeno lastninsko pravico, saj omejuje namembnost objekta. Pobudnica je v stečaju in objekt prodaja, vendar je njegova tržna vrednost zaradi izpodbijanega odloka bistveno nižja. Odlok naj bi lastninsko pravico omejeval brez nadomestila v naravi ali odškodnine, kar je v nasprotju z 69. členom ustave in določbami zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ), ki urejajo razlastitev. Razlastitev naj bi bila dopustna le v primeru, če javne koristi, določene z zakonom, ni mogoče doseči na drugačen način. Ta pogoj naj bi ne bil izpolnjen, saj bi občina z odlokom predvidene dejavnosti lahko načrtovala drugje. O razlastitvi tudi ni odločalo sodišče v nepravdnem postopku, kar naj bi bilo v neskladju z 21. členom ZSZ. Po navedbah pobudnice odlok ne izkazuje javne koristi, ki je pogoj za razlastitev, o razlastitvi pa ni bila izdana odločba, ki bi pobudnici zagotavljala pravno varstvo, zato je odlok v nasprotju tudi z 22. in s 23. členom ZSZ.
2. Občina Krško v odgovoru navaja, da je z odlokom določila dejavnosti na območju starega hotela, ker hotelska dejavnost ni več ustrezala usmeritvam prostorskega razvoja na tem območju. Pobudnica naj bi nepravilno razumela vsebino odloka kot razlastitev. Občina naj bi imela na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) in na podlagi določb 13., 22. in 31. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN) pravico načrtovati in urejati prostor na svojem območju in v zvezi s tem opredeliti tudi predvidene dejavnosti. Planski akti občine naj bi območje starega hotela opredeljevali kot območje urbanega naselja, na katerem se opravljajo centralne funkcije, med njimi tudi izobraževalne, kulturne, poslovne in storitvene dejavnosti. Pred izpodbijanim odlokom naj bi obravnavano območje urejala zazidalni načrt iz leta 1970, po katerem je na obravnavanem območju opredeljen “stari” hotel, in sprememba zazidalnega načrta iz leta 1976, s katerim se je določila lokacija novega hotela, pri tem pa se namembnost starega hotela ni spremenila. Z izpodbijanim odlokom naj bi se zato staremu hotelu določila primernejša dejavnost, ker ni več potrebe po hotelski dejavnosti na njegovem območju. Po stališču občine je hotelska dejavnost celo ožja kot izobraževalno-kulturna dejavnost s spremljajočimi poslovno-storitvenimi dejavnostmi. Postopek priprave in sprejemanja odloka naj bi potekal v skladu z ZUN. Sklep o javni razgrnitvi naj bi bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 9/98. Po javni razgrnitvi in javni obravnavi naj bi ne bilo pripomb na osnutek odloka, zato ga je občinski svet sprejel. Občina navaja, da z določitvijo dejavnosti na obravnavanem območju ni posegla v lastninsko pravico v smislu razlastitve, ker lastninske pravice ni odvzela ali omejila v javno korist. Po stališču občine odlok ni v neskladju z 69. členom ustave niti ni v neskladju z določbami ZSZ, ki urejajo razlastitev.

3. Pobudnica kot lastnica hotela na območju, ki ga ureja izpodbijani odlok, izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Izpodbijani odlok v 2. členu dopolnjuje 3. člen odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/70 in 2/76 – v nadaljevanju: zazidalni načrt), tako da določa, da se objekt “starega” hotela, zgrajen na zemljišču parc. št. 202/1 in 202/3 k.o. Stara vas, nameni za izobraževalno-kulturno dejavnost s spremljajočimi poslovno-storitvenimi dejavnostmi. Sprememba namembnosti v druge namene ni možna.
5. Prvi odstavek 1. člena ZUN določa vsebino urejanja naselij. Urejanje naselij je urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenove naselij, določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostor ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem. Prva sestavina urejanja naselij je urbanistično načrtovanje, ki po 3. členu ZUN obsega pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Sledi druga sestavina urejanja naselij, to je upravni institut lokacije. Po 4. členu ZUN se pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor kakor tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na oblikovanje in rabo, določijo v lokacijskem dovoljenju. Sledi tretja sestavina urejanja naselij, to je urbanistični nadzor nad izvajanjem predpisov.
6. Iz navedenega sledi, da urbanistično načrtovanje zajema le bodoče posege v prostor in se ne nanaša na že izvedene prostorske ureditve, kot to določa odlok. Pogoji oblikovanja in rabe posameznih objektov se po 4. členu ZUN določijo v lokacijskem dovoljenju, kar pomeni, da ti niso predmet urejanja prostorskih izvedbenih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. Sprememba namembnosti obstoječega objekta je mogoča le na zahtevo investitorja v upravnem postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja ob pogojih, ki jih določa prostorski izvedbeni načrt za to območje.
7. Na območjih, ki so na podlagi zazidalnih načrtov že pozidana, ZUN sicer ne prepoveduje posameznih posegov v prostor. Po tretjem odstavku 25. člena ZUN se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji posamezna funkcionalno zaokrožena območja znotraj naselij, kjer so že izvedene gradbene in druge prostorske ureditve. V tem primeru se s prostorskimi ureditvenimi pogoji urejajo komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, kakor tudi gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur.
8. Ker odlok spreminja namembnost že izvedene prostorske ureditve v nasprotju z namenom urejanja naselij po prvem odstavku 1. člena ZUN, ga je ustavno sodišče razveljavilo. Ker je odlok razveljavilo, ni ugotavljalo njegove skladnosti z določbami ZSZ, ki urejajo razlastitev, in z 69. členom ustave.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.