Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. z Ž. na Z. na seji dne 22. februarja 2001

1. Sodba vrhovnega sodišča št. U 1370/95 z dne 6. 7. 2000 se razveljavi, odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/7-XVII-317.487/1 z dne 30. 6. 1995 pa se odpravi.
2. Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v novo odločanje.

1. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/7- XVII-317.487/1 z dne 30. 6. 1995. Pritožnik navaja, da Ministrstvo za notranje zadeve ni preverilo podatkov v kazenski evidenci, saj so bile njegove obsodbe za kazniva dejanja, ki jih je storil v letih 1983 do 1987, že leta 1992 izbrisane. Ker že od leta 1976 živi v Sloveniji in ima tukaj tudi družino, naj bi odvzem državljanstva pomenil poseg v njegove ustavne pravice, posebno v pravico do dostojanstva. Poudarja, da je apatrid in da je odvzem državljanstva povzročil tudi propad njegovega podjetja, kar pomeni veliko materialno škodo.
2. Iz izpodbijane sodbe vrhovnega sodišča je razvidno, da je Ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo svojo odločbo št. 0011/41-XVII-317487 z dne 8. 5. 1992 o sprejemu pritožnika v državljanstvo Republike Slovenije in pritožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo ni ugodilo, ker bi njegov sprejem v državljanstvo zaradi storitve kaznivih dejanj in prekrškov predstavljal nevarnost za javni red. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo pritožnikovo tožbo zavrnilo in s tem potrdilo odločitev Ministrstva za notranje zadeve. Svojo odločitev je oprlo na določbo tretjega odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – v nadaljevanju: ZDRS), ki dopušča, da se vloga za sprejem v državljanstvo zavrne, če bi sprejem osebe v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red. Vrhovno sodišče je odločilo, da je odločitev Ministrstva za notranje zadeve v skladu z navedeno določbo ZDRS in z določbo prve alinee 6. člena uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94 – v nadaljevanju: uredba), ker je bil pritožnik v letu 1990 pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po prvem in drugem odstavku 222. člena kazenskega zakona Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77 in nasl. – KZ RS).

3. Senat ustavnega sodišča je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila na podlagi 56. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) poslana vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.
4. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-89/99 z dne 10. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 59/99 in OdlUS VIII, 147) odločilo, da se tretji odstavek 40. člena ZDRS razveljavi, kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, določen v 8. točki 10. člena tega zakona. Ugotovilo je, da je zakonodajalec z določitvijo dodatnega pogoja nevarnosti za javni red kršil načelo varstva zaupanja v pravo kot enega od načel pravne države (2. člen ustave). V skladu s 43. členom ZUstS je navedena razveljavitev začela učinkovati naslednji dan po objavi V Uradnem listu Republike Slovenije, to je dne 24. 7. 1999.
5. Učinke odločbe ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen zakon, v skladu s tretjim odstavkom 161. člena ustave določa 44. člen ZUstS. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se po navedeni določbi ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka, razen če je bila zoper posamični pravni akt pravočasno vložena ustavna pritožba (odločba ustavnega sodišča št. Up-44/98 z dne 3. 10. 1999, OdlUS VIII, 297).
6. Vrhovno sodišče je o pritožnikovi tožbi zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, odločalo času, ko je odločba ustavnega sodišča o delni razveljavitvi tretjega odstavka 40. člena ZDRS že učinkovala. Izpodbijana sodba vrhovnega sodišča je bila namreč sprejeta na seji senata vrhovnega sodišča dne 6. 7. 2000. Zato Vrhovno sodišče svoje odločitve v izpodbijani sodbi ne bi smelo opreti na tisti del določbe tretjega odstavka 40. člena ZDRS, ki je bila z odločbo ustavnega sodišča razveljavljena.
7. Ustavno sodišče je iz navedenega razloga izpodbijano sodbo vrhovnega sodišča razveljavilo. Ker je treba o pritožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ponovno odločiti, je ustavno sodišče odločbo Ministrstva za notranje zadeve odpravilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Upravni organ bo moral pri odločanju upoštevati odločbo ustavnega sodišča št. U-I-89/99. To pomeni, da pritožnikove vloge ne bo mogoče zavrniti iz razloga nevarnosti za javni red.

8. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.