Na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 33/97) ministrica za šolstvo, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja sestavo in pristojnosti organov in organizacij, pristojnih za vodenje in pripravo nacionalnih preizkusov znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli.
Način ocenjevanja ter oblikovanje zaključne ocene pri zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja poteka v skladu z določili pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli.
II. VODENJE POSTOPKA NACIONALNIH PREIZKUSOV ZNANJA OB KONCU OBDOBIJ
2. člen
(Državna komisija)
Nacionalne preizkuse znanja vodi Državna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Državno komisijo sestavljajo predsednik in deset članov.
Predsednik komisije je strokovnjak za področje ocenjevanja znanja.
Člani Državne komisije so imenovani izmed: visokošolskih učiteljev iz fakultet, ki izobražujejo učitelje (dva člana), strokovnih delavcev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (en član), Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (dva člana), Državnega izpitnega centra (en član), učiteljev osnovnih oziroma srednjih šol ali ravnateljev teh šol (trije člani) in strokovnjakov za metodologijo ocenjevanja znanja (en član).
Komisija izmed članov na predlog predsednika imenuje namestnika predsednika.
Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Komisija ima strokovnega tajnika, ki je delavec Državnega izpitnega centra.
3. člen
(pristojnosti Državne komisije)
Državna komisija ima naslednje pristojnosti:
– pripravi predlog koledarja nacionalnih preizkusov znanja in ga posreduje ministru,
– opravlja koordinacijo v zvezi z delom predmetnih komisij,
– oblikuje navodila za izvedbo postopka nacionalnih preizkusov znanja,
– določi vsebino vodnika nacionalnih preizkusov znanja in publikacije za učence,
– določi navodila za varovanje tajnosti gradiv v postopku priprave gradiv,
– sprejme letno poročilo o izvedbi in rezultatih nacionalnih preizkusov znanja, ki ga najkasneje do 30. decembra tekočega leta predloži ministru in Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje,
– opravlja druge naloge v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja ob koncu obdobij.
4. člen
(predmetne komisije)
Za pripravo nacionalnih preizkusov znanja se imenujejo predmetne komisije, in sicer za:
– slovenščino,
– madžarščino,
– italijanščino,
– matematiko,
– angleščino,
– nemščino,
– likovno vzgojo,
– glasbeno vzgojo,
– geografijo,
– zgodovino,
– fiziko,
– kemijo,
– biologijo,
– športno vzgojo.
5. člen
(pristojnosti predmetnih komisij)
Predmetne komisije imajo naslednje pristojnosti:
– pripravijo izhodišča za nacionalne preizkuse znanja,
– pripravijo navodila za preverjanje in ocenjevanje znanja,
– pripravijo merila za ocenjevanje znanja,
– pripravijo naloge in moderirana navodila za ocenjevanje (za pisni del),
– opravijo izbor nalog za posamezne izpitne komplete,
– pripravijo standardne naloge in kriterije za preverjanje in ocenjevanje (za ustni del),
– sodelujejo pri izobraževanju strokovnih delavcev za preverjanje in ocenjevanje znanja,
– pripravijo poročilo za tekoče šolsko leto najkasneje do 15. oktobra,
– opravljajo druge naloge.
6. člen
(sestava predmetnih komisij)
Komisijo za slovenščino sestavljajo predsednik in deset članov. Člani komisije so: dva učitelja razrednega pouka, dva učitelja predmetnega pouka, dva svetovalca iz Zavoda RS za šolstvo, dva člana razširjene predmetne skupine za predmet in dva učitelja oziroma strokovnjaka za slovenščino kot drugi jezik.
Komisijo za italijanščino in madžarščino sestavljajo predsednik in osem članov. Člani komisije so: dva učitelja razrednega pouka, en učitelj predmetnega pouka, en svetovalec iz Zavoda RS za šolstvo, en član razširjene predmetne skupine in trije učitelji oziroma strokovnjaki za italijanščino oziroma madžarščino kot drugi jezik.
Komisijo za matematiko sestavljajo predsednik in osem članov. Člani komisije so: dva učitelja razrednega pouka, dva učitelja predmetnega pouka, dva svetovalca iz Zavoda RS za šolstvo in dva člana razširjene predmetne skupine za predmet.
Komisijo za tuji jezik (angleščino in nemščino) sestavljajo predsednik in osem članov. Člani komisije so: trije učitelji razrednega pouka in dva učitelja predmetnega pouka, en svetovalec iz Zavoda RS za šolstvo in dva člana razširjene predmetne skupine za predmet.
Komisije za ostale predmete sestavljajo predsednik in šest članov. Člani komisije so: štirje učitelji predmetnega pouka, en svetovalec iz Zavoda RS za šolstvo in en član razširjene predmetne skupine za predmet.
Eden izmed članov predmetne komisije mora imeti izkušnje z delom v predmetni maturitetni komisiji.
Delo predmetne komisije usklajuje koordinator, ki je delavec Državnega izpitnega centra.
7. člen
(imenovanje predmetnih komisij)
Predsednika in člane predmetnih komisij imenuje minister za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Na predlog Državne komisije minister lahko imenuje konzulente Državne ali predmetnih komisij, ki sodelujejo pri pripravi posameznih dokumentnov oziroma izvedbi nalog navedenih komisij.
8. člen
(šolske komisije)
Postopke nacionalnih preizkusov znanja na šolah vodijo šolske komisije.
Šolske komisije sestavljajo predsednik, tajnik in člani, ki so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. V odsotnosti predsednika komisije njegove naloge opravlja tajnik.
Šolske komisije imenuje ravnatelj.
Šolske komisije morajo biti imenovane najkasneje do 30. septembra v tekočem šolskem letu.
9. člen
(šolska komisija za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu prvega in drugega obdobja)
Za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu prvega in drugega obdobja se imenuje skupna šolska komisija, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in najmanj dva člana.
V komisijo iz prejšnjega odstavka mora biti imenovan vsaj en učitelj razrednega in en učitelj predmetnega pouka.
V šolah z več kot dvema oddelkoma tretjega oziroma šestega razreda se lahko za vodenje postopka iz prejšnjega odstavka imenujeta komisiji za vsako posamezno obdobje.
V komisiji za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu prvega obdobja mora biti učitelj razrednega pouka, v komisiji za vodenje postopka nacionalnih preizkusov ob koncu drugega obdobja pa učitelj predmetnega pouka.
10. člen
(sestava šolske komisije za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu tretjega obdobja)
Šolsko komisijo za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ob koncu tretjega obdobja sestavljajo: predsednik, tajnik in najmanj trije člani, od katerih mora biti najmanj en zunanji član. Med člani komisije morajo biti učitelji, ki poučujejo slovenščino ali italijanščino oziroma madžarščino ter matematiko (notranji člani), in najmanj en učitelj drugega predmeta, iz katerega se opravlja preizkus.
Predsednik šolske komisije iz prejšnjega odstavka je ravnatelj, ki izmed članov komisije imenuje tudi namestnika predsednika.
11. člen
(pristojnosti šolskih komisij)
Šolske komisije:
– vodijo postopek nacionalnih preizkusov znanja na šoli,
– odločajo o pritožbah zoper izrečene ukrepe za kršitve izpitnega reda,
– pripravijo končno poročilo o opravljanju nacionalnih preizkusov znanja ob koncu obdobij najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem preizkusu,
– posredujejo rezultate preizkusov Državnemu izpitnemu centru,
– opravljajo druge naloge v skladu s tem pravilnikom in navodili predsednika šolske komisije oziroma navodili Državne komisije.
III. DRŽAVNI IZPITNI CENTER
12. člen
(pristojnosti)
Državni izpitni center opravlja naslednja strokovna, tehnična, razvojna in druga dela, povezana s pripravo nacionalnih preizkusov znanja:
– pripravi vodnik nacionalnih preizkusov znanja za posamezna obdobja in publikacijo za učence,
– predpiše način za določitev šifer učencev za pisne preizkuse znanja,
– daje navodila in strokovno pomoč šolam oziroma šolskim komisijam v zvezi z izvedbo preizkusov,
– imenuje zunanje ocenjevalce in z njimi sklepa pogodbe o pravicah in obveznostih pri ocenjevanju pisnih nacionalnih preizkusov znanja,
– organizira in tehnično izvede nacionalne preizkuse znanja v tretjem obdobju,
– vodi zbirko nacionalnih preizkusov znanja,
– pripravlja in vzdržuje informacijski sistem, vezan na nacionalne preizkuse znanja,
– določi namen zbiranja in obdelave podatkov o doseženih rezultatih učencev,
– pripravlja podatke in analize o rezultatih nacionalnih preizkusov znanja, pri čemer se teh podatkov ne sme uporabiti za razvrščanje šol,
– pripravlja strokovne razvojne predloge na področju nacionalnih preizkusov znanja,
– vodi finančno poslovanje Državne in predmetnih komisij,
– nudi Državni in predmetnim komisijam potrebno strokovno in tehnično pomoč,
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
13. člen
(zunanji ocenjevalci)
Zunanje ocenjevalce imenuje Državni izpitni center na podlagi javnega razpisa.
Zunanji ocenjevalci za posamezne predmete so lahko:
– osnovnošolski in srednješolski učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom,
– upokojeni osnovnošolski in srednješolski učitelji,
– visokošolski učitelji ali sodelavci.
IV. VODNIK NACIONALNIH PREIZKUSOV ZNANJA IN PUBLIKACIJA ZA UČENCE
14. člen
(vodnik nacionalnih preizkusov znanja)
V vodniku nacionalnih preizkusov znanja se za vsak predmet objavi:
– obrazce, določene v skladu s tem pravilnikom,
– izpitni red,
– način preverjanja in ocenjevanja znanja,
– trajanje preverjanja in ocenjevanja znanja iz posameznih predmetov,
– navodila za izvedbo nacionalnih preizkusov znanja,
– merila za ocenjevanje znanja,
– druge vsebine, ki jih določi Državna komisija.
Vodnik nacionalnih preizkusov znanja je namenjen učiteljem in članom komisij, ki sodelujejo v postopku nacionalnih preizkusov znanja.
15. člen
(publikacija za učence)
V posebni publikaciji za učence se objavijo dokumenti iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena ter druge vsebine, ki jih določi Državna komisija.
V. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA OB KONCU PRVEGA IN DRUGEGA OBDOBJA
16. člen
(šola, v kateri se opravijo nacionalni preizkusi znanja)
Nacionalne preizkuse znanja ob koncu prvega in drugega obdobja opravljajo učenci v osnovni šoli, na kateri obiskujejo tretji oziroma šesti razred.
Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo nacionalne preizkuse znanja ob koncu prvega in drugega obdobja v šoli, v katero so vpisani.
17. člen
(način preverjanja znanja)
Preverjanje znanja z nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu prvega in drugega obdobja se opravlja pisno in ustno.
Predmetne komisije pripravijo nabor standardnih nalog in določijo kvalitativne in kvantitativne kriterije, po katerih učitelji preverjajo znanje učencev v primerih ustnega preverjanja.
Učenci opravljajo pisno preverjanje znanja iz posameznega predmeta po standardiziranem postopku, ki ga z navodili določi Državna komisija.
Na isti dan lahko učenci opravljajo pisno preverjanje znanja le iz enega predmeta.
18. člen
(roki za izvedbo preverjanja znanja)
Nacionalni preizkusi znanja ob koncu prvega in drugega obdobja se izvedejo v spomladanskem roku, praviloma v mesecu maju.
Datume za vsako šolsko leto, na predlog Državne komisije, določi minister s šolskim koledarjem.
V roku, določenim s šolskim koledarjem, šole Državnemu izpitnemu centru posredujejo podatke o številu učencev, ki bodo opravljali zaključno preverjanje znanja.
Podrobnejša navodila za izvedbo preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega obdobja pripravi Državni izpitni center in jih posreduje osnovnim šolam najkasneje do konca meseca novembra tekočega šolskega leta.
19. člen
(trajanje preverjanja znanja)
Pisno preverjanje znanja pri posameznem predmetu lahko traja največ 45 minut. Ustno preverjanje znanja pri posameznem predmetu lahko traja največ 15 minut.
20. člen
(ustno preverjanje znanja)
Ustno preverjanje znanja ob koncu prvega obdobja opravi učitelj, ki učenca poučuje.
Ustno preverjanje znanja ob koncu drugega obdobja praviloma opravi učitelj predmeta, iz katerega učenec opravlja preverjanje znanja in ki učenca ne poučuje.
Rezultate ustnega preverjanja znanja učitelj takoj vpiše v obrazec, ki ga določi Državna komisija. Izpolnjeni obrazci se takoj po zaključku preverjanja posredujejo predsedniku šolske komisije.
21. člen
(potek pisnega preverjanja znanja)
Šolska komisija v skladu z izpitnim redom in navodili Državne komisije določi prostore, kjer bo potekalo pisno preverjanje znanja, in učitelje, ki bodo prisotni pri pisnem preverjanju znanja.
Ob koncu prvega obdobja je prisoten učitelj, ki učenca poučuje.
Ob koncu drugega obdobja je prisoten učitelj, ki poučuje predmet, iz katerega učenci ne opravljajo preverjanja znanja.
22. člen
(pisno preverjanje znanja)
Pisne naloge iz preverjanja znanja ob koncu prvega in drugega obdobja ovrednotijo ocenjevalci, ki jih imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Ocenjevalec je lahko tudi član šolske komisije.
Ocenjevalec nalog posameznega učenca je lahko le učitelj, ki učenca ni poučeval. Ocenjevalec pisnih preizkusov znanja ob koncu prvega obdobja mora biti učitelj razrednega pouka.
Ocenjevalci so imenovani najkasneje do 30. septembra v tekočem šolskem letu, za dobo štirih let, in so lahko ponovno imenovani.
Ocenjevalci dokumentacijo z rezultati pisnega preverjanja znanja posredujejo predsedniku šolske komisije.
Učitelje, ki poučujejo učenca, ravnatelj seznani z rezultati pisnega preverjanja znanja naslednji dan po ocenjevalni konferenci.
Učenci in njihovi starši imajo pravico do vpogleda v pisni izdelek učenca.
23. člen
(obvestilo o rezultatih preverjanja znanja)
Učenci prejmejo obvestilo, v katerem so vpisani doseženi rezultati pri predmetih, iz katerih je potekalo preverjanje znanja ob koncu prvega in drugega obdobja, istočasno s spričevalom.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka so vpisani doseženi rezultati ustnega in pisnega preverjanja znanja s kvalitativno obrazložitvijo. Pri pisnem preverjanju znanja so rezultati izraženi tudi v točkah.
Rezultati preverjanja znanja, iz katerih ni razvidna identiteta učencev, se posredujejo Državnemu izpitnemu centru.
VI. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA OB KONCU TRETJEGA OBDOBJA
24. člen
(izvedba nacionalnih preizkusov znanja ob koncu tretjega obdobja)
Nacionalni preizkusi znanja ob koncu tretjega obdobja (v nadaljnjem besedilu: zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja) se izvede v rednem in naknadnem spomladanskem roku ter v izrednem roku v mesecu avgustu.
Datume za opravljanje zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja določi minister s šolskim koledarjem.
25. člen
(poskusno zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Šola je učencem v mesecu februarju dolžna omogočiti opravljanje poskusnega zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja. Učenec se za opravljanje poskusnega zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja odloči prostovoljno.
Pri poskusnem zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja se znanje učencev preverja in ocenjuje le iz enega od predmetov, iz katerih se opravlja zaključno preverjanje znanja.
Predmet iz prejšnjega odstavka za vsako šolsko leto posebej določi Državna komisija.
Podrobnejša navodila v zvezi z opravljanjem poskusnega zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja šolam posreduje Državni izpitni center najkasneje do 30. septembra tistega šolskega leta, v katerem bo potekalo poskusno zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja.
26. člen
(vpogled v pisne izdelke)
Po opravljenem poskusnem zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja učenci prejmejo ovrednotene pisne izdelke in skupaj z učiteljem, ki poučuje predmet, analizirajo svoje dosežke.
27. člen
(učenci, ki opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja opravljajo vsi učenci devetega razreda, in sicer v osnovni šoli, v kateri obiskujejo deveti razred. Zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja obvezno opravljajo tudi učenci, ki deveti razred ponavljajo.
Učenci, ki se izobražujejo na domu, opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli, v katero so vpisani.
Zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja lahko opravljajo tudi učenci, ki so vpisani v deseto leto izobraževanja. Ti učenci opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli, ki izvaja to obliko izobraževanja.
28. člen
(redni in naknadni rok)
V rednem roku lahko opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja vsi učenci, ki so pravočasno prijavljeni.
V naknadnem roku opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja učenci, ki se zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja v rednem roku niso udeležili iz opravičljivih razlogov.
O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča šolska komisija za zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja.
V naknadnem roku lahko opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja tudi učenci, ki želijo izboljšati uspeh, dosežen v rednem roku.
V naknadnem roku lahko učenci opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja iz vseh ali iz posameznih predmetov.
29. člen
(opravljanje zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja v izrednem roku)
V izrednem roku lahko opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja učenci, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli udeležiti zaključnega preverjanja znanja v spomladanskih rokih.
Prav tako imajo v izrednem roku možnost opravljati zaključno preverjanje znanja učenci, ki niso bili uspešni pri zaključnem preverjanju znanja v spomladanskih rokih.
V izrednem roku lahko učenci opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja iz vseh ali iz posameznih predmetov.
30. člen
(ponovno opravljanje zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja)
Učenec, ki ni uspešno opravil zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja v določenem šolskem letu, lahko ponovno opravlja zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja do zaključka naslednjega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.
Učenec lahko ponovno opravlja zaključno preverjanje znanja le iz posameznih ali iz vseh predmetov.
Če učenec iz prvega odstavka tega člena ne opravi zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja do zaključka naslednjega šolskega leta, lahko kasneje opravlja zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja kot odrasel.
31. člen
(način preverjanja in ocenjevanja znanja)
Zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja je lahko pisno, ustno ali praktično.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 45 in največ 60 minut.
Na isti dan učenci lahko opravljajo preverjanje in ocenjevanje znanja le iz enega predmeta.
Učenci opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja iz posameznega predmeta istega dne ob istem času.
Podrobnejša navodila za izvedbo zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja pripravi Državni izpitni center in jih posreduje osnovnim šolam najkasneje do konca meseca novembra tekočega šolskega leta.
32. člen
(prijava)
Osnovna šola prijavi učence za poskusno zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja najkasneje do konca meseca novembra, najkasneje do 1. februarja za redni spomladanski rok, dan po poteku rednega roka za naknadni spomladanski rok in najkasneje do 30. junija za izredni rok v mesecu avgustu. Šola seznam prijavljenih učencev posreduje Državnemu izpitnemu centru.
Odrasli in učenci, ki so vključeni v deseto leto izobraževanja, se prijavijo k zaključnemu preverjanju in ocenjevanju znanja na obrazcih, ki jih določi minister. Prijavo oddajo na šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, kjer bodo opravljali zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja. K prijavi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja.
33. člen
(posredovanje preizkusov znanja)
Komplete pisnih preizkusov znanja v vsakem šolskem letu posebej šolam posreduje Državni izpitni center.
34. člen
(razvrstitev učencev)
Šolska komisija za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja najkasneje pet dni pred začetkom zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja razvrsti učence v skupine, določi prostore, kjer bo potekalo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja in določi nadzorne učitelje. Podatki o sestavi skupin, prostorih in nadzornih učiteljih so tajni, dokler se ne objavijo v skladu z navodili Državne komisije.
35. člen
(nadzorni učitelji)
Zaključno preverjanje in ocenjevanja znanja na šoli vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta biti učitelja predmeta, pri katerem nadzorujeta zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja. En nadzorni učitelj je učitelj šole, na kateri poteka zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja, en učitelj pa je učitelj druge šole. Razporeditev nadzornih učiteljev je izpitna tajnost.
36. člen
(izpitni red)
Učenci morajo pri zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja ravnati v skladu s pravili izpitnega reda.
Izpitni red določi minister.
37. člen
(potek preverjanja in ocenjevanja znanja)
Učenci morajo biti pred zaključnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja seznanjeni z izpitnim redom.
O poteku zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja iz posameznih predmetov se vodi zapisnik.
38. člen
(ukrepi za kršitve izpitnega reda)
Učencu, ki krši izpitni red, nadzorni učitelj lahko izreče naslednje ukrepe:
– opomin, če ne upošteva oziroma krši pravila za opravljanje zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja,
– prekinitev opravljanja zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja iz predmeta, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali če uporablja nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode.
V primeru ukrepa iz druge alinee prejšnjega odstavka se učencu lahko odredi, da zapusti prostor, v katerem poteka zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja.
Če je učencu izrečen ukrep iz druge alinee prvega odstavka tega člena, je učenec iz tega predmeta neocenjen. V tem primeru ima učenec možnost opravljati zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja iz tega predmeta v naslednjem možnem roku.
39. člen
(pravica do ugovora zoper izrečeni ukrep)
Zoper ukrep nadzornega učitelja ima učenec pravico do ugovora v 24 urah po prejemu pisne odločitve o izrečenem ukrepu na šolsko komisijo.
Šolska komisija odloči o ugovoru najkasneje v treh dneh po njegovi vročitvi. Pri obravnavanju ugovora morata biti prisotna tudi oba nadzorna učitelja. Odločitev šolske komisije je dokončna.
Če šolska komisija razveljavi odločitev nadzornega učitelja, se učencu določi ocena na način, ki ga predpiše Državna komisija.
40. člen
(pravica do vpogleda v pisne izdelke)
Učenec ima možnost uveljavljati pravico do vpogleda v pisne izdelke z rezultati, doseženimi pri zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja v skladu z določili pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli.
41. člen
(odrasli)
Odrasli, ki so vpisani v program osnovne šole za odrasle, opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja v šoli oziroma drugi organizaciji za izobraževanje odraslih, v katero so vpisani. Če odrasli niso redno vpisani, opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja v katerikoli šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, ki izvaja program osnovnošolskega izobraževanja za odrasle.
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za odrasle oziroma šole in organizacije za izobraževanje odraslih, ki izvajajo program osnovne šole za izobraževanje odraslih oziroma deseto leto izobraževanja.
VII. JAVNOST IN TAJNOST
42. člen
(uradna tajnost)
Gradivo za nacionalne preizkuse znanja, šifre učencev in rezultati pisnih izdelkov so uradna tajnost (stopnja tajnosti: strogo zaupno).
Člani Državne in predmetnih komisij ter šolske komisije za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja, delavci Državnega izpitnega centra ter druge fizične ter pravne osebe, ki imajo dostop do nacionalnih preizkusov znanja, so dolžni varovati uradno tajnost in ravnati s podatki in gradivi v skladu z navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
Člani in druge fizične ter pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki ravnajo v nasprotju s tem pravilnikom in navodili o uradni tajnosti, so odškodninsko in kazensko odgovorni.
Člana, ki je kršil uradno tajnost, minister oziroma ravnatelj šole takoj razreši.
43. člen
(prisotni pri zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja)
Pisnim izpitom smejo prisostvovati le učenci, ki opravljajo zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja in nadzorni učitelji, lahko pa tudi predsednik šolske komisije za vodenje postopka nacionalnih preizkusov znanja ali njegov namestnik, predsednik sveta staršev, pooblaščenec Državnega izpitnega centra, po dogovoru s predsednikom šolske komisije pa tudi njen tajnik in zunanji člani.
Nadzorni učitelj v zapisniku o poteku zaključnega preverjanja in ocenjevanja znanja zabeleži prisotne.
VIII. HRANJENJE IZPITNE DOKUMENTACIJE
44. člen
(način in rok hranjenja izpitne dokumentacije)
Izpitna dokumentacija, ki se nanaša na zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja, se hrani v arhivu šole, na kateri je učenec opravljal zaključno preverjanje in ocenjevanje znanja.
Šola hrani izpitno dokumentacijo v zvezi z zaključnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja učenca najmanj pet let po opravljenem zaključnem preverjanju in ocenjevanju znanja.
IX. KONČNA DOLOČBA
45. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-37/2001
Ljubljana, dne 7. marca 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo,
znanost in šport
