Na podlagi 27. člena odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00) Univerza v Mariboru objavlja prečiščeno besedilo statuta Univerze v Mariboru, ki obsega in vključuje: statut Univerze v Mariboru z dne 4. 2. 2000 (izdan v Obvestilih XVIII-1/2000, v obliki prečiščenega besedila, ki ga je določil Upravni odbor Univerze v Mariboru) ter spremembe in dopolnitve statuta Univerze v Mariboru, ki sta jih na podlagi 11. člena odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 28/00) sprejela Senat in Upravni odbor Univerze v Mariboru na seji 21. 6. 2000 (Obvestila XVIII-2/2000)
Rektor
Univerze v Mariboru
prof. dr. Ludvik Toplak l. r.
S T A T U T
Univerze v Mariboru (integralni tekst prečiščenega besedila)
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstveno-raziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.
Univerza v Mariboru opravlja svoje poslanstvo skladno s prvim odstavkom tega člena na mednarodnem, nacionalnem in regionalnem nivoju.
Univerzo v Mariboru sestavljajo članice in druge organizacijske enote, ki jih določa statut.
Univerza v Mariboru nadaljuje tradicijo visokega šolstva v Mariboru iz leta 1859, delo Združenja visokošolskih zavodov Maribor iz leta 1959 in leta 1975 ustanovljene univerze.
2. člen
Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov, določanje študijskega režima, volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom.
Pri visokošolski dejavnosti na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank ali izvajanje politične propagande.
Pripadniki policije ali oboroženih sil nimajo pravice vstopa v prostore univerze oziroma njenih članic, razen v primerih nujnega posredovanja, ko je v nevarnosti življenje ali ko za posredovanje zaprosi rektor, dekan oziroma direktor ali ravnatelj druge članice ter druga pooblaščena oseba univerze.
3. člen
Ustanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slovenija.
4. člen
Univerza v Mariboru prek fakultet in visokih strokovnih šol opravlja visokošolsko dejavnost in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva kot javne službe omogoča državljanom Republike Slovenije uresničevanje ustavne pravice do pridobivanja in izpopolnjevanja univerzitetnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja.
Študij na Univerzi v Mariboru se omogoča tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva, ob upoštevanju načela vzajemnosti in ob izpolnjevanju drugih pogojev pa tudi tujcem.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na Univerzi v Mariboru pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Univerza v Mariboru v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami omogoča študij tujim študentom na univerzi oziroma članicah univerze skladno s pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe.
II. STATUSNA DOLOČILA
1. Univerza, fakultete, visoke strokovne šole, pridružene članice
5. člen
Ime univerze je: Univerza v Mariboru
Skrajšano ime: UM
Sedež: Maribor, Slomškov trg 15
Univerza v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: univerza) je pravna oseba.
6. člen
V univerzi so fakultete, visoke strokovne šole in drugi zavodi kot članice univerze, lahko pa se vanjo kot pridružene članice vključijo tudi samostojni visokošolski in drugi zavodi pod pogoji, ki jih določa ta statut.
7. člen
V univerzi so naslednje fakultete in visoke strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Skrajšano ime: UM EPF
Sedež: Maribor, Razlagova 14
2. Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Skrajšano ime. UM FERI
Sedež: Maribor, Smetanova 17
3. Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Skrajšano ime: UM FG
Sedež: Maribor, Smetanova 17
4. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Skrajšano ime: UM FKKT
Sedež: Maribor, Smetanova 17
5. Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Skrajšano ime: UM FOV
Sedež: Kranj, Kidričeva cesta 55 a
6. Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Skrajšano ime: UM FS
Sedež: Maribor, Smetanova 17
7. Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta
Skrajšano ime: UM PEF
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
8. Univerza v Mariboru
Pravna fakulteta
Skrajšano ime: UM PF
Sedež: Maribor, Mladinska ulica 9
9. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo
Skrajšano ime: UM FK
Sedež: Maribor, Vrbanska 30
10. Univerza v Mariboru
Visoka zdravstvena šola
Skrajšano ime: UM VZŠ
Sedež: Maribor, Žitna 15
in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: druge članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Univerzitetna knjižnica Maribor
Skrajšano ime: UM UKM
Sedež: Maribor, Gospejna 10
2. Univerza v Mariboru
Študentski domovi
Skrajšano ime: UM ŠD
Sedež: Maribor, Gosposvetska cesta 83
Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon, se lahko v okviru univerze kot nove članice univerze ustanovijo še druge fakultete in visoke strokovne šole, lahko pa se ustanovijo oziroma vključijo tudi druge članice univerze, obstoječe članice pa se lahko delijo, spojijo, pripojijo ali na drugi način prenehajo.
O statusnem preoblikovanju univerze po prvem odstavku tega člena sklepa senat univerze z večino glasov vseh svojih članov.
8. člen
Članice univerze iz prejšnjega člena imajo pravico nastopati v pravnem prometu, na način, v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta statut.
9. člen
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi zavodi:
– če opravljajo visokošolsko izobraževalno ali raziskovalno dejavnost ali dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za opravljanje izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti,
– če opravljajo dejavnost, ki je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti in jo s svojo dejavnostjo omogočajo,
– če s svojo dejavnostjo dopolnjujejo visokošolsko dejavnost univerze, članic univerze ali z njimi v večji meri sodelujejo.
O sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot pridružene članice univerze odloča senat univerze v skladu z določili tega statuta.
10. člen
Pridružene članice univerze imajo:
1. pravico habilitirati svoje delavce pri pristojnih organih univerze, članic univerze, po postopku in merilih, ki veljajo za visokošolske delavce univerze,
2. pravico uporabljati knjižnično – informacijski sistem univerze,
3. pravico dajati mnenja v zadevah s področja njihove dejavnosti,
4. pravico, v svojem imenu navesti, da je pridružena članica univerze,
5. pravico sodelovati pri mednarodnih projektih univerze oziroma članic univerze,
6. pravico preko svojega predstavnika v organih univerze sodelovati v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice na način, kot to določa sklep o pridruženem članstvu.
2. Dejavnost univerze in članic univerze
11. člen
Univerza zagotavlja razvoj znanosti, umetnosti in strok ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega, družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega področja.
Univerza lahko prek svojih članic neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov s področij, naštetih v prvem odstavku tega člena.
Univerza izvaja javna pooblastila.
Univerza organizira in usklajuje tudi izvajanje dejavnosti in javnih pooblastil, potrebnih za uresničevanje dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
12. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol (članic univerze) opravlja izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti, ki temeljijo na eni ali več sorodnih ali med seboj povezanih znanstvenih disciplinah oziroma umetniških področjih ter strokah, na naslednjih študijskih področjih:
1. Ekonomsko-poslovna fakulteta: (31) družbene vede; (34) poslovne in upravne vede;
2. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: (52) tehniške vede; (48) računalništvo;
3. Fakulteta za gradbeništvo: (58) arhitektura in gradbeništvo; (84) transportne storitve;
4. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi; (54) proizvodne tehnologije;
5. Fakulteta za organizacijske vede: (34) poslovne in upravne vede;
6. Fakulteta za strojništvo; (52) tehniške vede; (54) proizvodne tehnologije; (85) varstvo okolja;
7. Pedagoška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede; (22) humanistične vede; (31) družbene vede; (42) vede o živi naravi; (44) vede o neživi naravi; (46) matematika in statistika;
8. Pravna fakulteta: (38) pravo;
9. Fakulteta za kmetijstvo: (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
10. Visoka zdravstvena šola: (72) zdravstvo.
V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s predpisanimi postopki.
Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj.
13. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter opravljajo znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma umetniških področij, disciplin in strok.
Članice univerze izvajajo temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila.
Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v prejšnjem členu.
Na predlog senatov članic lahko senat univerze sprejme splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih disciplin iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne, raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta, in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju.
Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.
V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov, uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz prvega odstavka tega člena.
Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena.
15. člen
Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru.
16. člen
Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se določijo v prilogi k temu statutu.
17. člen
Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega statuta, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti v prilogi k statutu.
3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu
18. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, ki so določene v odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in dejavnosti, ki so določene v tem statutu, brez omejitev.
Pri razpolaganju z nepremičninami oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja univerze.
Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis.
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena.
Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.
Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze, izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe univerze.
19. člen
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem statutu, in v mejah sredstev za izvajanje te dejavnosti.
Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena, odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri opravljanju te dejavnosti.
Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami, namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi iz javnih sredstev ali iz drugih virov.
20. člen
Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, na podlagi predhodnega sklepa (soglasja) upravnega odbora univerze.
Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta nastopajo članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev.
Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata.
21. člen
Pri opravljanju dejavnosti univerze imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun univerze naslednje organizacijske enote na nivoju univerze:
Univerza v Mariboru:
1. Katedra za univerzitetni šport
2. Univerzitetni kulturni, raziskovalni in izobraževalni center
3. Center za razvoj študija na daljavo
4. Univerzitetna založba.
Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze naslednje organizacijske enote članic univerze:
1. V Ekonomsko-poslovni fakulteti:
1.1. Raziskovalni in izobraževalni center.
2. V Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko:
2.1. Inštitut za elektrotehniko in računalništvo
2.2. Inštitut za močnostno elektrotehniko
2.3. Inštitut za avtomatiko
2.4. Inštitut za robotiko
2.5. Inštitut za elektroniko
2.6. Inštitut za računalništvo
2.7. Inštitut za informatiko
2.8. Inštitut za matematiko in fiziko
2.9. Inštitut za telekomunikacije
2.10. Inštitut za medijsko komunikacijo.
3. V Fakulteti za gradbeništvo:
3.1. Inštitut za gradbeništvo in promet
3.2. Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
4. V Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo:
4.1. Inštitut za kemijske raziskave.
5. V Fakulteti za organizacijske vede:
5.1. Inštitut za organizacijo in management.
6. V Fakulteti za strojništvo:
6.1. Inštitut za konstrukterstvo in oblikovanje
6.2. Inštitut za energetiko, procesno in okoljsko inženirstvo
6.3. Inštitut za proizvodno strojništvo
6.4. Raziskovalni inštitut za strojništvo
6.5. Inštitut za tekstilno kemijo, ekologijo in koloristiko
6.6. Inštitut za tekstilne in konfekcijske procese
6.7. Inštitut za mehaniko
6.8. Inštitut za tehnologijo materialov.
7. V Pedagoški fakulteti:
7.1. Znanstveni inštitut
7.2. Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
8. V Pravni fakulteti:
8.1. Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo
8.2. Inštitut za finančno pravo in javne finance
8.3. Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti
8.4. Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost
8.5. Pravnozgodovinski inštitut
8.6. Center za pravno izobraževanje in raziskovanje.
9. V Fakulteti za kmetijstvo:
9.1. Univerzitetni kmetijski center Pohorski dvor.
9.2. Tehnološki center za vinogradništvo in vinarstvo
9.3. Tehnološki center za sadjarstvo
9.4. Tehnološki center za poljedelstvo in vrtnarstvo
9.5. Tehnološki center za živinorejo in pridelovanje krme
9.6. Tehnološki center za kmetijsko tehniko
9.7. Tehnološki center za gozdarstvo z botaničnim vrtom.
10. V Visoki zdravstveni šoli:
10.1. Raziskovalni inštitut
10.2. Inštitut za zdravstveno nego
10.3. Razvojni inštitut
10.4. Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so.
V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice razpolaganja z nepremičninami.
Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
4. Zastopanje in predstavljanje
22. člen
Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze.
Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze.
Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor.
Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor.
Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe.
Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi upravni odbor univerze.
Poslovne listine iz pristojnosti drugih delavcev v okviru univerze se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme upravni odbor univerze.
23. člen
Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze.
Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan. Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi dekan.
Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje fakultete oziroma visoke strokovne šole pisno pooblasti druge osebe.
Poslovne listine iz pristojnosti dekana članice univerze sopodpisujejo poleg dekana oziroma pooblaščenega prodekana tajnik članice in pooblaščene osebe, ki jih na predlog dekana članice določi upravni odbor univerze.
24. člen
Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po tem statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik te enote.
Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma ravnatelju ali direktorju druge članice univerze.
Poslovne listine poleg rektorja oziroma dekana z ozirom na določbo drugega odstavka tega člena sopodpisujejo predstojnik oziroma pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja oziroma dekana članice določi upravni odbor univerze.
5. Računi univerze in članic univerze
25. člen
Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu s predpisi.
Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in ločeno na podračunih članic.
Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega statuta lahko članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor članice.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja članice po 14. členu in 20. členu statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena in s 18. in 19. členom statuta.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze po prvem odstavku 21. člena statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18. člena statuta.
Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze.
6. Pečat in simboli univerze
26. člen
Univerza in članice univerze imajo pečat okrogle oblike, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze, njihov sedež in grb Republike Slovenije.
27. člen
Znak univerze je okrogle oblike. Na robu je napis “Univerza v Mariboru”. V sredini znaka je podoba zgradbe univerze na Slomškovem trgu. Nad zgradbo pa sta črki U in M.
V prvem odstavku opisani znak se lahko za določene priložnosti opremi z latinskim napisom ter z zgodovinskimi letnicami 1859, 1959, 1975.
Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih članic.
Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim označujejo svojo dejavnost.
Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt.
28. člen
Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je bila svečano razglašena ustanovitev univerze.
Na dan univerze se na posebni svečanosti praviloma promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi svečana predaja rektorske funkcije.
29. člen
Univerza ima rektorjev dan in dan študentov, ki sta pedagoškega procesa prosta dneva.
Na rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za univerzo, njene študente in delavce.
Na dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo druge interesne dejavnosti študentov.
Rektorjev dan je praviloma v drugem tednu oktobra, dan študentov pa je praviloma pred koncem letnega semestra v mesecu maju in se natančneje določita s študijskim koledarjem.
7. Meduniverzitetno sodelovanje
30. člen
Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi oblikovanja in izvajanja skupnih znanstveno-raziskovalnih projektov, študijskih programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev, izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij, znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti.
O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja.
III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE
1. Organizacijske oblike visokošolskega dela
31. člen
Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske enote:
1. katedre,
2. inštitute,
3. oddelke,
4. pedagoško-raziskovalne centre,
5. centre,
6. laboratorije,
7. knjižnice.
Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre.
Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako določa ta statut.
32. člen
Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja izobraževalnega in s tem povezanega znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze.
Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti.
33. člen
Katedre na svojem področju:
1. sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;
2. obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo;
3. z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;
4. skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe, na vseh ravneh študija;
5. razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno terminologijo;
6. spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo;
7. skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev;
8. predlagajo teme diplomskih del;
9. načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke;
10. organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih;
11. sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in izven nje.
34. člen
Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela.
O organizacijskih spremembah kateder odloča senat članice univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi, pa senat univerze na predlog rektorja univerze.
35. člen
Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre imenuje in razrešuje dekan članice univerze oziroma rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
36. člen
Predstojnik katedre:
1. organizira in vodi delo katedre;
2. sklicuje in vodi seje katedre;
3. skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela s področja katedre;
4. izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre;
5. poroča o delu katedre dekanu in senatu članice univerze, če je katedra organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze.
37. člen
Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
Oddelke ustanavlja in ukinja senat članice univerze na predlog dekana članice univerze.
Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga imenuje za štiri leta rektor univerze na predlog dekana članice univerze. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
38. člen
Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del.
Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki.
Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut.
39. člen
Inštituti na svojem področju:
1. organizirajo in opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost,
2. sodelujejo pri pripravi programov znanstveno-raziskovalnega dela članice univerze,
3. opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve,
4. sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov,
5. s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok,
6. pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov,
7. sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju,
8. preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstveno-raziskovalnih izsledkov v prakso,
9. omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo,
10. organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti,
11. sodelujejo s katedrami z istega področja.
40. člen
Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstveno-raziskovalnega dela, na enak način, kot je v tem statutu določeno za katedre.
41. člen
Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnika inštituta se imenuje za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan.
42. člen
Predstojnik inštituta:
1. organizira, vodi in usklajuje delo inštituta;
2. je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje;
3. skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta;
4. oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog;
5. skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci;
6. pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja;
7. spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta;
8. pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah;
9. obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma drugih raziskovalnih storitev;
10. poroča dekanu o delu in zadevah inštituta.
43. člen
Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela.
44. člen
Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov kakor tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti.
Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v tem statutu določen za katedre in inštitute.
45. člen
Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnika centra se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze.
46. člen
Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoško-raziskovalne centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega oddelka.
Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih centrov se smiselno uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za oddelke. Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri univerzi.
47. člen
Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev.
Knjižnice se povezujejo v knjižnični-informacijski sistem univerze.
48. člen
Podroben pregled organizacijskih enot univerze in njenih članic ob sprejemanju tega statuta je razviden iz organizacijske sheme, ki je sestavni del tega statuta.
2. Univerzitetna uprava
2.1. Organizacija univerzitetne uprave
49. člen
Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze in njenih članic.
Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic skladno z izhodišči za sistemizacijo delovnih mest na predlog dekanov članic univerze in na predlog glavnega tajnika za rektorat ter na predlog komisije za organizacijo in sistemizacijo univerze in članic s splošnim aktom določi rektor univerze.
Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge univerze oblikuje posebne organizacijske enote.
2.2. Rektorat univerze
50. člen
Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje in opravljanje naslednjih nalog:
– znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in umetniško delo,
– zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze,
– zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze,
– splošne pravne in kadrovske zadeve univerze,
– meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze,
– informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze,
– vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze.
Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice.
2.3. Dekanati oziroma tajništva članic univerze
51. člen
Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva) izvajajo in opravljajo upravno-administrativne ter finančno gospodarske in strokovno tehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.
52. člen
Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju senata univerze imenuje rektor univerze za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju univerze.
Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna področja.
53. člen
Strokovne službe članice univerze vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu in predhodnem soglasju senata članice univerze na predlog dekana članice imenuje rektor za dobo 4 let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v pristojnost članice oziroma pristojnost dekana, odgovarja tajnik članice dekanu članice.
Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega programa, ki ga opravlja članica ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu tajniku univerze.
54. člen
Glavni tajnik univerze, pomočniki glavnega tajnika univerze in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic univerze.
Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika, njegovih pomočnikov, tajnikov članic univerze in računovodij kot tudi pogoji za zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.
55. člen
Glavni tajnik univerze, tajnik članice univerze in drugi delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni.
O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma dekan članice univerze ob predhodnem mnenju senata.
Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze oziroma tajnika članice univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega statuta.
56. člen
S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo individualno pogodbo.
IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE DEJAVNOSTI
A) Izobraževalna in umetniška dejavnost
1. Študijski programi
57. člen
Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje.
58. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski.
Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.
59. člen
Študijski programi za izpopolnjevanje so programi za nadgrajevanje, poglabljanje ali razširjanje posameznih znanj iz programov za pridobitev izobrazbe.
60. člen
Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe in programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki jih za posamezne fakultete oziroma visoke strokovne šole določa ta statut.
Študijske programe sprejema senat članice univerze na študijskih področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo. K študijskim programom, ki dajejo javnoveljavno izobrazbo, si morajo članice univerze predhodno pridobiti soglasje senata univerze.
Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri na predlog senatov članic sprejema senat univerze.
61. člen
Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo.
Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge visokošolske študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov.
62. člen
Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov urejajo članice univerze s študijskim programom.
2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za pridobitev dodiplomske izobrazbe
a) Oblike visokošolskega izobraževalnega dela
63. člen
Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta statut.
64. člen
Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter študijske ekskurzije.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v skladu s predpisanimi normativi.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja.
65. člen
Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko predmeta.
66. člen
Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta, metodično vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom. Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo izobraževalno tehnologijo, kar omogoča učinkovito delo v seminarju.
67. člen
Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje, praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in pedagoška praksa.
Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in spretnosti.
Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka.
68. člen
Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje, svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure.
69. člen
Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so:
– sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti,
– seminarji in seminarske naloge,
– raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah.
70. člen
Delovna praksa je obvezna oblika dela študentov in se izvaja v delovnem procesu organizacij uporabnikov. Študenti po tej poti spoznajo delo, življenje, organiziranost in upravljanje in se pod nadzorstvom pripravljajo na bodoče praktično delo.
Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju delovne prakse z organizacijami uporabnikov in z njimi urejajo medsebojne obveznosti.
b) Učni jezik
71. člen
Učni jezik je slovenski.
Dodiplomski in podiplomski študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe v primerih:
– študijski programi tujih jezikov,
– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine,
– dodiplomski ali podiplomski študijski programi, če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
72. člen
Dodiplomski in podiplomski študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov:
– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju,
– če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva,
– če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom.
V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti.
73. člen
O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program.
74. člen
O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, ter o pravilih za izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku odloča na predlog komisije za študijske zadeve univerze oziroma komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve senat univerze.
c) Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek
i. Pravica do vpisa
75. člen
Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se pridobi z vpisom na univerzo.
Študenti se vpisujejo v posamezni letnik ali semester.
76. člen
V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo.
V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature.
Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.
V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s študijskim programom.
Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.
ii. Javna objava razpisa za vpis
77. člen
Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo njene članice.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, razpis v podiplomsko izobraževanje pa najmanj tri mesece pred začetkom njegovega izvajanja.
78. člen
Vsebino razpisa za vpis določi senat univerze na predlog senata članice univerze.
V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za prijavo na razpis in izvedba vpisa.
79. člen
Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici, za katere se izobražuje, možnostmi nadaljnjega izobraževanja ter drugimi informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija.
Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi razpisa.
iii. Prijava za vpis in izbirni postopek
80. člen
Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku visokošolski prijavno informacijski službi univerze, ki na osnovi prijav ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih programih.
81. člen
Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic univerze, omeji senat univerze na predlog senata članice univerze vpis.
82. člen
V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede na rezultate mature oziroma pri visokih strokovnih šolah tudi glede na rezultate zaključnega izpita, njihovega uspeha v 3. in 4. letniku srednje šole, uspeha pri posameznih s študijskim programom določenih predmetih ter uspeha pri opravljenem preizkusu umetniške nadarjenosti in psihofizične sposobnosti.
iv. Vpisni postopek
83. člen
Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij se opravi v skladu z razpisom za vpis.
Vpis v podiplomske študijske programe se opravi do petnajst dni pred začetkom študija.
84. člen
Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v štirinajstih dneh po objavi rezultatov o sprejetih kandidatih za vpis v začetni letnik študija pritoži na univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Odločitev univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
85. člen
Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem statutom določene obveznosti.
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.
86. člen
Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v tem statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja.
Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko komisija za študijske zadeve senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov.
87. člen
Študent, ki mu ni bil dovoljen vpis v isti ali v višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu, se lahko v roku osem dni po prejetem obvestilu o zavrnitvi vpisa pritoži na komisijo za študijske zadeve članice univerze.
V primeru, da študentu ni bil odobren vpis oziroma komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku petnajst dni, se ima študent pravico pritožiti na univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Odločitev univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
88. člen
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se praviloma prijavljajo za vpis po enakem postopku in v enakih rokih, kot je določeno za državljane Republike Slovenije.
K prijavi oziroma vpisu morajo tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva predložiti:
1. overjen prevod rojstnega lista in listine, iz katere je razvidno državljanstvo,
2. kratek življenjepis,
3. kopijo spričevala o zahtevani predhodni izobrazbi z nostrifikacijsko odločbo,
4. zdravstveno spričevalo, ki ga izda ali overi ambulanta za zdravstveno varstvo študentov, glede morebitnih nalezljivih bolezni,
5. potrdilo o uspešno zaključenem pripravljalnem tečaju iz slovenskega jezika.
Potrdilo o znanju slovenskega jezika za vpis na univerzo lahko kandidat pridobi tudi, če v postopku pred posebno komisijo članice univerze ta komisija na osnovi razgovora s kandidatom preveri kandidatovo znanje slovenskega jezika in ga oceni kot ustrezno. V tem primeru se šteje, da kandidat izpolnjuje pogoje iz 5. točke prejšnjega odstavka tega člena.
O izpolnjevanju pogojev za vpis tujih državljanov in Slovencev brez slovenskega državljanstva v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov odloča po opravljenem izbirnem postopku komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje senata univerze, upoštevajoč določila zakona, posebnih predpisov o študiju tujcev, tega statuta in pogojev, ki jih določajo študijski programi.
č) Študijsko leto
89. člen
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni semester.
S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo pedagoškega dela prosti dnevi.
V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje letno 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske prakse določajo študijski programi.
Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi po tečajnem sistemu, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem.
d) Izredni študij
90. člen
Če študijski program določa, da se organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko izvaja na naslednje načine:
1. Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo izven običajnega dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve tedenskega počitka.
2. Izobraževalno delo se organizira po tečajnem sistemu.
3. Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane.
4. Oprosti se obvezne športne vzgoje in udeležbe pri vajah za predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na delovnem mestu.
5. Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih pogojev se izobraževanje organizira izven sedeža fakultete oziroma visoke strokovne šole.
6. Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve.
O načinu izvajanja izrednega študija odloča senat članice univerze na predlog komisije za študijske zadeve.
e) Interdisciplinarni študijski programi
91. člen
Če izvaja interdisciplinarne študijske programe dvoje ali več članic univerze, izvaja vsaka članica tiste predmete, ki jih izvaja iz svojih študijskih programov.
Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja.
92. člen
S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih nalogah, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.
f) Študij po kreditnem sistemu
93. člen
S posebnim splošnim aktom univerze se ureja kreditni sistem dodiplomskega in podiplomskega študija, ki ga organizirajo univerze in izvajajo njihove članice in samostojni visokošolski zavodi.
Z aktom iz prvega odstavka se vzpostavi enoten kreditni sistem, ki bo omogočal medsebojno priznavanje izpitov, vzporedni študij po enakih merilih prehoda med univerzami oziroma samostojnimi visokošolskimi zavodi, določal pogoje, pod katerimi študenti individualno izbirajo med predmeti, ki so vključeni kot izbirni študijski program, in urejal druga vprašanja v zvezi s kreditnim študijem ter bo mednarodno primerljiv.
g) Vzporedni študij
94. člen
Uspešnim študentom, ki imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno izpitno oceno najmanj osem, lahko komisija za študijske zadeve senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvajajo ena ali več članic univerze. Pri tem istočasno odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj i.dr.).
Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
h) Individualni študij
95. člen
Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami.
Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov.
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.
i) Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
96. člen
Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
Preverjanje in ocenjevanje znanja je podlaga za napredovanje študentov in za njegovo usmerjanje v nadaljnji študij.
Znanje se preverja in ocenjuje z izpiti, kolokviji, ocenjevanjem seminarskih del, testi in drugimi oblikami preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih določajo študijski programi.
Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.
97. člen
Kolokviji, testi, ocenjevanje seminarskih del so oblike sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja študentov iz posameznih predmetov, pri čemer se študent tudi usmerja v nadaljnji študij.
Kolokviji so pisni ali ustni oziroma pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz predmetov celotnega semestra, lahko pa tudi določenega zaokroženega dela predmeta, če je preverjanje potrebno zaradi uspešnega obvladovanja poznejših drugih delov istega predmeta.
Znanje iz posameznega predmeta na kolokviju ali drugih oblikah sprotnega preverjanja znanja preverja in ocenjuje visokošolski učitelji ali visokošolski sodelavci, ki so habilitirani za ta predmet.
Ocene, dosežene pri kolokvijih, seminarskih nalogah, testih in vajah, se upoštevajo pri izpitu iz tega predmeta.
98. člen
Po končanih predavanjih in uspešno opravljenih vajah ter drugih s študijskim programom predpisanih obveznostih opravljajo študenti izpite.
Izpite opravljajo študenti za posamezni predmet, ki ga določa študijski program.
S študijskim programom je lahko določeno, da študenti ob zaključku dodiplomskega študija izdelajo in zagovarjajo diplomsko delo.
Postopek in druga vprašanja v zvezi z diplomiranjem se po potrebi urejajo s posebnim splošnim aktom.
99. člen
S študijskim programom je lahko predvideno, da opravljajo študenti ob koncu izobraževanja diplomski izpit.
Diplomski izpit je zaključni izpit, s katerim se preverja in ocenjuje znanje, ki ga mora študent obvladati, da bi uspešno zaključil študij.
Obseg, vsebina in način opravljanja diplomskega izpita se določa s študijskim programom.
100. člen
Študent se k izpitu prijavi v rokih, ki jih fakulteta oziroma visoka strokovna šola vnaprej določi in objavi.
Prijava je pisna na predpisanem obrazcu, ki se odda na pristojnem referatu članice univerze. Prijava in odjava je lahko tudi elektronska.
101. člen
Izpitni roki so redni in izredni.
Redni izpitni roki so najmanj šestkrat na leto, od tega najmanj dva roka v avgustovskem in septembrskem izpitnem obdobju.
Izredni izpitni roki se določijo za študente izrednega študija po zaključku posameznih ciklusov predavanj. Izredni izpitni rok določi članica univerze in ga objavi.
Predhodno razporeditev rednih izpitnih rokov po posameznih predmetih pripravi članica univerze. V začetku študijskega leta univerza skupaj s članicami univerze objavi vse redne izpitne roke.
Izpiti iz predmetov istega letnika ne smejo biti razpisani za isti dan.
Kadar študent študira na dvopredmetnem študijskem programu, ne smejo biti razpisani izpitni roki enega od dvopredmetnih študijskih programov na isti dan.
102. člen
Znanje iz posameznega predmeta na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, ki je nosilec izobraževanja za ta predmet, lahko pa tudi drugi, za ta predmet habilitiran učitelj.
Pred izpitno komisijo se opravljajo izpiti pri petem in nadaljnjih opravljanjih istega izpita ali pa če to kandidat ali izpraševalec zahteva.
103. člen
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlog predstojnika katedre oziroma oddelka, na tehničnih fakultetah pa lahko tudi na predlog predstojnika inštituta. To pooblastilo lahko dekan prenese na predstojnika katedre, oddelka oziroma inštituta.
Delo izpitne komisije poteka tako, da pri izpitu postavlja vprašanja študentu visokošolski učitelj, ki je habilitiran za konkretni izpitni predmet. Po končanem izpraševanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov.
104. člen
Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami.
Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativna ocena je nezadostno (5 do 1).
Pri delovni in pedagoški praksi ter nastopih in če tako določa študijski program, se znanje ocenjuje kot zelo uspešno, uspešno in neuspešno.
105. člen
O izpitu se vodi zapisnik, v katerem visokošolski učitelj oziroma predsednik izpitne komisije evidentira prijavo k izpitu, izpitna vprašanja in doseženo oceno. Zapisnik podpišejo izpraševalec oziroma vsi člani izpitne komisije.
Visokošolski učitelj, ki na izpitu preverja znanje oziroma predsednik izpitne komisije, ob koncu izpita javno objavi rezultat in doseženo oceno študentu, ki je opravljal izpit.
Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze najkasneje sedem dni po pisnem izpitu.
Če je rezultat izpita pozitiven, se dosežena ocena vpiše v uradno evidenco.
Študent ima pravico do vpogleda v pisni izdelek izpitne naloge v roku trideset dni, odkar je bila objavljena ocena. Po preteku tega roka se pisni izdelek izpita lahko uniči, razen če študent v zgoraj navedenem roku pisno zahteva drugače.
106. člen
Študent, ki izpita ni opravil, ga lahko ponovno opravlja.
Študenti lahko v enem študijskem letu petkrat opravljajo izpit iz istega predmeta. Študent lahko posamezni izpit ponavlja največ desetkrat. V primeru, da študent tudi desetič ni opravil posameznega izpita, se izpiše iz univerze.
Peto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se opravlja pred komisijo.
Roki za drugo in nadaljnje opravljanje izpita se določijo s splošnim aktom univerze, ki ureja izpitni red.
Z izpitnim redom se določijo sankcije v primeru, da je bil študent na izpitu zaloten pri goljufanju oziroma je storil kakšno drugo obliko kršitve študijskega reda.
107. člen
Študent, ki iz opravičenih razlogov ne pride na izpit ali pred izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v prvem naslednjem rednem roku.
Študent lahko odjavi izpit najkasneje tri dni pred izpitom.
Študent, ki brez opravičenega razloga ne pristopi k izpitu na dan, ki je bil zanj določen, ali če izpita pravočasno ne odjavi, sme opravljati izpit šele v drugem naslednjem izpitnem roku.
108. člen
Preverjanje in ocenjevanje znanja na ustnem izpitu je javno.
Javnost se zagotavlja:
– z objavo rokov preverjanja znanja,
– z omogočanjem prisotnosti drugih študentov na izpitu,
– s sprotnim obveščanjem študentov o doseženih rezultatih pri preverjanju znanja,
– z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne, grafične, tehnične in druge izdelke študentu, ki je opravljal izpit.
109. člen
Zoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, kolokviju ali pri drugi obliki preverjanja in ocenjevanja znanja, lahko študent ugovarja.
Obrazložen ugovor vloži študent v roku treh dni od dneva, ko mu je bila ocena vpisana v indeks oziroma v roku treh dni, ko mu je bila negativna ocena sporočena.
V roku treh dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje dekan članice univerze komisijo, ki nemudoma preveri ustreznost ocene.
Komisija ima predsednika in dva člana in je sestavljena, kot je določeno v 103. členu tega statuta.
Komisija se lahko prepriča o ustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja.
Ocena komisije je dokončna.
110. člen
Oblike, potek, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druga vprašanja v zvezi s študijem in izpitnim redom se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga na predlog senatov članic sprejme senat univerze.
j) Napredovanje, izjemno napredovanje in hitrejše napredovanje
111. člen
Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v naslednji letnik.
Ob pogojih, ki so določeni v drugem odstavku 85. člena tega statuta, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik, tudi če ni izpolnil vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti.
112. člen
Študentom, ki dosegajo nadpoprečne uspehe, se omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.
Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem.
Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.
O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta komisija za študijske zadeve senata fakultete oziroma visoke strokovne šole.
k) Prehod med študijskimi programi
113. člen
V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha z izobraževanjem po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in ga nadaljuje z izobraževanjem po drugem študijskem programu.
Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega programa.
Za prehod v smislu tega člena se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri.
114. člen
Ob pogojih, ki jih določajo zakon, merila sveta za visoko šolstvo in ta statut, so možni prehodi:
– med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
– med študijskimi programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
– med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne oziroma visoke strokovne izobrazbe,
– med študijskimi programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe in visoke strokovne izobrazbe.
115. člen
Prehod iz enega študijskega programa v drugega je praviloma možen v začetku študijskega leta, lahko pa se študentu omogoči tudi med študijskim letom, če vpis na članico univerze ni omejen.
Ob prehodu predloži študent izpisnico iz prejšnjega študijskega programa in potrdilo o do tedaj opravljenih študijskih obveznostih.
116. člen
O prehodih iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča na prošnjo študenta komisija za študijske zadeve članice univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij.
Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.
117. člen
Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih.
Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v drugega določi komisija za študijske zadeve študentu:
– število letnikov ali semestrov, ki jih mora študent še opraviti, če želi diplomirati po novem programu,
– izpite in druge študijske obveznosti iz prejšnjega programa, ki se lahko študentu priznajo ter diferencialne izpite in druge študijske obveznosti, ki jih mora študent še opraviti, če želi diplomirati po novem programu.
Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.
l) Prehod med univerzami
118. člen
Študent lahko preneha z izobraževanjem na univerzi oziroma fakulteti ali visoki strokovni šoli, v katero se je vpisal, in študij nadaljuje na Univerzi v Mariboru.
Prehod med univerzami je mogoč le, kadar gre za enak študijski program.
Za prehod med univerzami se ne šteje vpis v začetni letnik fakultete oziroma visoke strokovne šole Univerze v Mariboru, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je dotedaj študiral.
119. člen
Študent, ki prehaja in nadaljuje študij na Univerzi v Mariboru, mora za vpis v višji letnik izpolnjevati vse študijske obveznosti letnika, v katerega je bil do tedaj vpisan.
O prehodu študenta po tem členu odloča senat članice univerze na prošnjo.
Senat članice univerze lahko študentu, ki želi nadaljevati študij na Univerzi v Mariboru, določi za vpis v višji letnik morebitne diferencialne izpite ali druge obveznosti po študijskem programu.
m) Ponavljanje letnika
120. člen
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik.
Za ponavljanje se šteje tudi, če študent spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve študijskih obveznosti po prejšnjem programu ali prejšnji smeri.
121. člen
Ponavljanje letnika odobri komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je:
– redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in
– opravil vsaj polovico obveznosti, predvidenih s študijskim programom.
Ponavljanje letnika lahko dovoli komisija tudi študentu, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta.
Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.
n) Nadaljevanje študija po prekinitvi
122. člen
Študent, ki prekine študij za manj kot dve leti, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu.
Študentu, ki je prekinil študij za več kot dve leti, se dovoli nadaljevati študij po istem študijskem programu, če se v tem času ni spremenil.
Če je študent prekinil študij za več kot dve leti in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, se študentu dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjen študijski program.
Študentu rednega študija začne teči prekinitev od izgube statusa študenta, študentu izrednega študija pa od zadnjega preverjanja znanja.
123. člen
O nadaljevanju študija po več kot dveletni prekinitvi odloča komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta.
Zoper odločitev komisije za študijske zadeve je dopustna pritožba na senat članice univerze. Odločba senata je dokončna.
3. Organizacija in izvajanje izobraževanja za pridobitev podiplomske izobrazbe
a) Skupne določbe
124. člen
Univerza praviloma organizira podiplomski študij v okviru centra za podiplomske študije na nivoju univerze, katerega delovanje uredi s splošnim aktom.
Študijske programe za pridobitev specializacije in magisterija ter programe za pridobitev doktorata znanosti sprejemajo in izvajajo fakultete na področjih tistih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi dodiplomski univerzitetni in strokovni študijski programi.
Študijske programe za pridobitev specializacije sprejemajo in izvajajo tudi visoke strokovne šole na področjih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi.
125. člen
O izvajanju in nadaljevanju podiplomskega študija odloča senat članice univerze na predlog komisije za znanstveno-raziskovalne zadeve in v skladu s pogoji, določenimi s študijskim programom.
O ugovoru študenta v zvezi z izvajanjem podiplomskega študija odloča na prvi stopnji senat članice. Ugovor se poda pisno.
V primeru kršitev izvajanja in nadaljevanja podiplomskega študija se ima študent podiplomskega študija pravico pritožiti na komisijo za znanstveno-raziskovalne zadeve univerze, ki zadevo obravnava in poda ustrezen predlog senatu univerze.
Senat univerze o zadevi dokončno odloči. Na osnovi odločitve senata izda rektor univerze odločbo.
b) Specialistični študij
126. člen
Specialistični študij je usmerjen v pridobivanje poglobljenih strokovnih znanj z določenega študijskega področja.
V študij za pridobitev specializacije se lahko vključi kandidat, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi študijski program.
Pridobitev specializacije je najvišja stopnja pridobivanja strokovnih znanj, ki jih univerza omogoča diplomantom z visoko strokovno izobrazbo.
Podiplomski študij po programu za pridobitev specializacije traja eno do dve leti.
Specialistična naloga, ki jo študent izdela ob koncu študija, je samostojna strokovna razprava, s katero študent dokaže svoje sposobnosti za ustvarjalno uporabo strokovnih spoznanj in predstavlja samostojni prispevek k razvoju stroke.
Določila tega statuta o mentorju pri izdelavi magistrske naloge se uporabljajo tudi za mentorja pri izdelavi specialistične naloge.
c) Magistrski študij
127. člen
Magistrski študij je usmerjen v znanstveno-raziskovalno delo. Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za opravljanje raziskovalnega dela na področju določene znanstvene discipline ter študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge.
128. člen
V izobraževanje za pridobitev magisterija se lahko vpiše, kdor je predhodno uspešno končal ustrezni program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe. S študijskim programom se določi, kateri predhodni študijski program je ustrezen.
S študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določi tudi raven uspešnosti v predhodnem študijskem programu, vrsta in obseg delovnih izkušenj in drugi pogoji, ki so potrebni za uspešno dokončanje podiplomskega študija.
129. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve članice univerze lahko dovoli vpis tudi kandidatu, ki je uspešno, z oceno najmanj osem, končal predhodni univerzitetni študijski program, ki pa ni povsem ustrezen, in ima vsaj dve leti delovnih izkušenj s področja znanstvene discipline, na kateri temelji magistrski študij. Pri tem upošteva kandidatovo znanstveno-raziskovalno delo in njegov študijski uspeh pri strokovno-teoretičnih in strokovnih predmetih.
Kandidatu, ki je predhodno uspešno, z oceno najmanj osem, končal univerzitetni študijski program, ki ni ustrezen, in ima dve leti delovnih izkušenj s področja znanstvene discipline, na kateri temelji magistrski študij, in kandidatu, ki ne izpolnjuje raven uspešnosti predhodne izobrazbe oziroma drugih po študijskem programu zahtevanih pogojev, se lahko dovoli vpis v podiplomski študijski program za pridobitev magisterija, če z diferencialnimi preizkusi dokaže, da obvlada znanja, ki so potrebna za uspešno dokončanje določenega podiplomskega študija.
Vsebino in obseg znanja za diferencialni preiszkus znanja določi pristojna katedra.
130. člen
Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija traja dve leti.
131. člen
Senat članice univerze določi podiplomskemu študentu mentorja.
Mentor pri izdelavi magistrske naloge je visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrska naloga.
132. člen
Ob koncu magistrskega študija izdela podiplomski študent magistrsko nalogo.
Magistrska naloga je samostojno raziskovalno delo, s katerim kandidat dokazuje, da obvlada določeno področje znanosti, povezano s temo magistrske naloge in metode znanstveno-raziskovalnega dela.
133. člen
Magistrsko nalogo oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat magistrirati.
Magistrsko nalogo zagovarja kandidat praviloma pred komisijo iz prvega odstavka tega člena.
134. člen
V postopku zagovora in promocije magistrske naloge ter drugimi zadevami glede postopka magisterija se smiselno uporabljajo določbe členov 147. do vključno do 161. člena tega statuta.
č) Doktorski študij
135. člen
Doktorat znanosti si lahko pridobijo kandidati, ki:
1. končajo študij po programu za pridobitev doktorata znanosti in če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
2. imajo magisterij iz ustreznih znanstvenih disciplin, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
3. so izredno uspešni študentje v študijskem programu za pridobitev magisterija, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo iz iste znanstvene discipline oziroma področja (ne da bi predhodno izdelali magistrsko nalogo),
4. imajo univerzitetno izobrazbo iz ustreznih znanstvenih disciplin oziroma področij, so dokazano znanstveno-raziskovalno aktivni, opravijo posebni izpit (rigoroz) in uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo.
136. člen
Doktorski študij traja štiri leta (direktni doktorski študij) in je organiziran tako, da se prvi dve leti izvajata po pravilih za magistrski študij, drugi dve leti pa kot individualno raziskovalno delo.
V doktorski študij se lahko vpišejo kandidati, ki so predhodno izredno uspešno končali ustrezen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in izpolnjujejo pogoje za vpis v magistrski študij ter so sposobni poglobljenega samostojnega in izvirnega raziskovalnega dela.
Možnost nadaljevanja podiplomskega študija po tretji alinei prejšnjega člena se omogoča podiplomskim študentom, ki so opravili vse izpite in so bili iz predmetov magistrskega študija ocenjeni s povprečno oceno, kot jo določa študijski program, oziroma z oceno najmanj osem ter izkazujejo poglobljeno samostojno in izvirno raziskovalno delo. Senat fakultete skladno s to določbo po potrebi določi program prehoda z magistrskega študija na enovit doktorski študij.
Možnost pridobitve doktorata znanosti po četrti alinei prejšnjega člena se omogoči kandidatom, ki opravijo posebni izpit (rigoroz) iz predmetov znanstvenih področij oziroma disciplin, ki jih določi komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve članice.
137. člen
Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.
138. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora članici univerze za vpis v program doktorskega študija predložiti:
– prijavo s predlogom teme doktorske disertacije in kratko dispozicijo disertacije,
– diplomo o uspešno končanem izobraževanju za pridobitev univerzitetne izobrazbe, diplomo o magisteriju,
– življenjepis s poudarkom na kandidatovem razvoju na znanstvenem področju,
– seznam opravljenih znanstvenih in drugih strokovnih del oziroma stvaritev.
Kandidat, ki nadaljuje magistrski študij po programu za pridobitev doktorata, ne predloži diplome o pridobljenem magisteriju.
139. člen
Ko prejme prijavo kandidata, imenuje senat članice univerze na prvi seji komisijo, ki oceni, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in ali dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih kandidat namerava obravnavati v disertaciji, kandidatu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k ustrezni znanstveni disciplini, ter temo doktorske disertacije posreduje senatu univerze v odobritev.
Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj tri člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji in znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je praviloma visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.
Komisija je dolžna dati svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v treh mesecih od njenega imenovanja.
140. člen
Senat univerze daje svojo odločitev o odobritvi predlagane teme doktorske disertacije v treh mesecih od vložene zahteve.
Če senat univerze v navedenem roku svoje odločitve ne da, lahko senat članice univerze o odobritvi teme doktorske disertacije odloči tudi brez odločitve senata univerze.
141. člen
Na osnovi odločitve senata univerze ter mnenja in ocene komisije za oceno teme doktorske disertacije odloči senat članice univerze, ali predlagano temo sprejme ali zavrne.
Na predlog univerze oziroma komisije za oceno teme disertacije določi senat članice univerze kandidatu rok, v katerem naj predlagano temo spremeni oziroma svojo prijavo po navodilih dopolni.
142. člen
Senat članice univerze obvesti o svoji odločitvi kandidata, v primeru, da temo doktorske disertacije sprejme, pa tudi univerzo in druge, za katere meni, da jih je potrebno obvestiti.
Sprejeto temo vpiše univerza skupaj s podatki o kandidatu v posebno knjigo prijavljenih doktorskih disertacij.
143. člen
Članica univerze daje doktorskemu kandidatu pomoč za pripravo disertacije.
Senat članice univerze določi kandidatu visokošolskega učitelja (mentorja), ki bo kandidatu dajal navodila za delo. Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni mentor – komentor.
Mentor oziroma komentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline.
Mentor oziroma komentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij.
Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja senat članice univerze.
Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog članic univerze s splošnim aktom določi senat univerze.
144. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti izdelano doktorsko disertacijo v zadostnih izvodih.
Za doktorsko disertacijo lahko kandidat predloži tudi znanstveno delo ali več takih del, ki pomenijo zaokroženo celoto.
Doktorska disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, pri katerem pa mora biti razviden samostojen prispevek kandidata.
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti, ki iz opravičenih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči senat članice univerze.
Če kandidat za doktorat znanosti ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.
145. člen
Senat članice univerze imenuje na svoji prvi seji, vendar najkasneje v tridesetih dneh od prejema doktorske disertacije komisijo za oceno disertacije.
Komisija za oceno disertacije ima predsednika in najmanj dva člana in se imenuje izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev članice univerze, lahko pa tudi iz drugih univerz, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat doktorirati.
146. člen
Komisija za oceno disertacije je dolžna praviloma v roku treh mesecev, najpozneje pa v roku šestih mesecev od imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in ga s svojim predlogom predložiti senatu članice univerze.
Senat članice univerze doktorsko disertacijo sprejme ali zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, za kar mu določi primeren rok.
Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti, da bi si z njo pridobil doktorat znanosti.
147. člen
Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi dekan članice univerze, na predlog komisije za oceno disertacije in v sporazumu s kandidatom, dan zagovora disertacije.
Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na podlagi pozitivne ocene sprejeta.
Doktorska disertacija se javno zagovarja pred komisijo, ki jo praviloma sestavljajo člani komisije za oceno disertacije.
148. člen
Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora disertacije objavi članica univerza na svoji oglasni deski in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v tajništvu članice univerze in da je zagovor javen.
149. člen
Predsednik komisije začne zasedanje, sporoči podatke o kandidatu, o njegovem prejšnjem znanstveno-raziskovalnem delu kakor tudi podatke o izpolnjevanju pogojev za obrambo disertacije.
Član komisije, ki ga določi predsednik komisije, prebere poročilo komisije o oceni disertacije, sklep o sprejemu disertacije in akt o imenovanju komisije.
Na poziv predsednika komisije poda nato kandidat ustno predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil in glavne znanstvene rezultate disertacije.
Nato postavljajo člani komisije kandidatu pisna vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske disertacije.
Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter brani svoje znanstvene izsledke in rezultate.
Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik komisije ostale navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja.
Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, zaključi predsednik komisije javni zagovor disertacije.
150. člen
Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal disertacijo.
Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi zasedanje.
151. člen
Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor disertacije prekine in ga odloži največ za tri mesece. Po tem roku sprejme dokončno odločitev.
152. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na zagovor disertacije, sklene komisija, da je kandidat od zagovora disertacije odstopil.
153. člen
O ustnem zagovoru disertacije se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
154. člen
O poteku in rezultatu zagovora disertacije poroča komisija dekanu članice univerze, da o tem, zaradi promocije, obvesti rektorja univerze.
155. člen
Promocije doktorjev znanosti opravlja rektor univerze.
Promocija se opravlja javno in svečano.
Dan, čas in kraj promocije določi rektor univerze.
156. člen
Svečanost, na kateri se promovirajo doktorji znanosti, začne in vodi rektor univerze, ki da besedo dekanu članice univerze, na kateri je kandidat zagovarjal doktorsko disertacijo. Ta na kratko poda podatke o življenju in delu kandidata, o njegovi strokovni in znanstveni dejavnosti, o poteku zagovora in o sklepu komisije, ki je bil sprejet na osnovi ocene zagovora. Nato sporoči predstavnik komisije podatke o predmetu disertacije in o znanstvenih rezultatih v disertaciji.
Na koncu rektor objavi, da so izpolnjeni pogoji za podelitev doktorata znanosti, proglasi kandidata za doktorja znanosti določenega znanstvenega področja oziroma discipline in mu izroči diplomo.
157. člen
Doktorska disertacija oziroma v njej vsebovana spoznanja se še pred promocijo objavijo v znanstveni publikaciji ali pa kot samostojna znanstvena publikacija tako, da je dostopna znanstveni javnosti.
158. člen
Univerza vodi knjigo doktoratov kot javno evidenco podeljenih doktoratov. V knjigo doktoratov se vpisujejo: ime in priimek doktorja znanosti, rojstni podatki, naslov disertacije, znanstveno-raziskovalno področje oziroma znanstvena disciplina, iz katere je pridobljen doktorat, članica univerze, na kateri je potekal postopek za pridobitev doktorata, sestav komisije, ki je ocenila disertacijo, in datum javnega zagovora.
Ob knjigi doktoratov se kot njen sestavni del hranijo overjeni prepisi doktorskih diplom in po en izvod disertacije.
159. člen
Če se po zagovoru disertacije oziroma po promociji pojavi utemeljen sum, da doktorska disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, se začne postopek za odvzem doktorata znanosti.
160. člen
Predlog za uvedbo postopka za odvzem doktorata se da pisno senatu članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor doktorske disertacije.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena začne postopek in imenuje komisijo treh članov z nalogo, da preuči utemeljenost suma, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Komisija mora biti sestavljena skladno z določilom drugega odstavka 139. člena tega statuta. O predlogu mora komisija prizadetega zaslišati in skrbno pretehtati njegov zagovor.
Če komisija ugotovi, da sum ni utemeljen, obvesti senat članice univerze, da postopek ustavi. O tem obvesti tudi predlagatelja.
Če komisija ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, poroča o tem organu, ki jo je imenoval, in hkrati predlaga odvzem doktorata znanosti. O tem obvesti dekan osebo, ki se ji oporeka pridobljeni doktorat znanosti.
161. člen
Senat članice univerze mora poročilo iz prejšnjega člena obravnavati v tridesetih dneh in o predlogu komisije odločiti.
Na sejo se vabi oseba, ki se ji oporeka doktorat znanosti. Če ta ne pride in svojega izostanka ne opraviči, lahko organ iz prvega odstavka tega člena odloči tudi brez njene navzočnosti.
O odvzemu doktorata znanosti odloča senat članice univerze z večino glasov vseh članov.
O sklepu iz prejšnjega odstavka obvesti dekan članice univerze rektorja univerze.
Rektor univerze sprejme sklep o preklicu diplome o doktoratu znanosti in odredi njen izbris iz knjige doktoratov. Sklep o preklicu se objavi tudi v glasilu univerze.
d) Častni doktorat
162. člen
Za izjemne dosežke na področju znanosti, izobraževanja, umetnosti, kulture in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko dejavnostjo, lahko univerza posameznim osebam podeli častni doktorat.
Častni doktorat se lahko podeli tudi tujim državljanom.
O podelitvi častnega doktorata odloči senat univerze na predlog senata ustrezne članice univerze ali na lastno pobudo.
163. člen
Promocija častnega doktorja se opravi javno in svečano.
Svečanost vodi rektor univerze. Dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata oziroma od senata univerze pooblaščeni dekan članice univerze, kadar je senat univerze o podelitvi častnega doktorata odločil na lastno pobudo, poda na kratko biografske podatke kandidata in razloge, zaradi katerih se mu podeljuje častni doktorat. Rektor univerze objavi nato sklep senata univerze o podelitvi častnega doktorata s kratko obrazložitvijo razlogov o podelitvi in nato izroči promoviranemu doktorju diplomo.
164. člen
Vsebino diplome o podelitvi častnega doktorata določi senat univerze, ko odloči o podelitvi. V diplomi je navedena članica univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata, sklep senata univerze, razlogi za podelitev častnega doktorata in datum promocije.
Diplomo o podelitvi častnega doktorata podpišeta rektor univerze in dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata.
165. člen
Univerza vodi o podeljenih častnih doktoratih poseben razvid.
4. Strokovni in znanstveni naslov
166. člen
Po uspešno končanem izobraževanju po programih za pridobitev dodiplomske univerzitetne oziroma visoke strokovne izobrazbe in po programih za pridobitev specializacije, magisterija in doktorata znanosti dobi študent diplomo.
Z diplomo dobi študent strokovni oziroma znanstveni naslov, kot ga skladno z zakonom določa študijski program.
Diplomo izda univerza, podpišeta pa jo rektor univerze in dekan članice univerze.
167. člen
Po uspešno končanih programih za izpopolnjevanja strokovne izobrazbe prejme udeleženec izobraževanja potrdilo, v katerem sta navedena program in trajanje izobraževanja, lahko pa tudi dela in naloge, za katere se je izpopolnjeval.
Potrdilo o izpolnjevanju strokovne izobrazbe izda članica univerze. Potrdilo podpiše dekan.
168. člen
Diplome in potrdila so javne listine, če so bili študijski programi sprejeti na način in po postopku, ki jih za študijske programe z javno veljavnostjo določa zakon in ta statut.
Oblika in vsebina diplome oziroma potrdila se podrobneje urejata s posebnim splošnim aktom.
169. člen
Razen diplom in potrdil o dokončanju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja izdajo članice univerze na osnovi svojih evidenc še naslednje listine:
– frekventacijsko potrdilo,
– potrdilo o opravljenih izpitih,
– potrdilo o diplomiranju,
– prilogo k diplomi,
– študentsko izkaznico.
5. Nostrifikacije in ekvivalence v tujini pridobljenih spričeval in diplom
170. člen
Članica univerze, ki daje ustrezno visokošolsko dodiplomsko oziroma podiplomsko izobrazbo, nostrificira v tujini pridobljene diplome na prošnjo diplomanta, v skladu z zakonom in na osnovi sklenjenih meddržavnih konvencij.
O nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom odloča senat članice univerze na predlog svoje komisije za nostrifikacijo.
Če v Sloveniji ni ustrezne fakultete oziroma visoke strokovne šole, ki bi mogla nostrificirati v tujini pridobljeno diplomo, imenuje senat univerze posebno komisijo ustreznih strokovnjakov, ki odloči o nostrifikaciji.
171. člen
Natančnejša določila o nostrifikaciji spričeval, diplom, priznavanju letnikov, izpitov ter o ekvivalenci spričeval in diplom ureja univerza s posebnim pravilnikom.
6. Poletne šole
172. člen
Univerza lahko organizira poletne šole, na katerih se udeleženci izobražujejo in usposabljajo po posebnih programih ali po delih študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
O izvedbi poletne šole odloča senat univerze na predlog senata članice univerze.
Poletno šolo lahko izvajajo ena članica ali več članic univerze skupaj, lahko pa tudi v sodelovanju z univerzami v tujini.
B) Raziskovalna dejavnost
173. člen
Fakultete – članice univerze opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost na področju ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin.
Skladno z ustanovitvenim aktom opravlja znanstveno-raziskovalno delo tudi Visoka zdravstvena šola na področju znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njeni študijski programi.
174. člen
Članice univerze usmerjajo znanstveno-raziskovalno delo s programom. Program znanstveno-raziskovalnega dela, s katerim se uresničuje nacionalni program visokega šolstva, sprejme senat članice univerze po predhodnem soglasju senata univerze.
Pri oblikovanju programa znanstveno-raziskovalnega dela upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme senat univerze.
175. člen
Razen znanstveno-raziskovalnega dela, povezanega z izvajanjem študijskih programov, izvajajo članice univerze tudi temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila, lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tega dela.
176. člen
Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje znanstveno-raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oziroma članic univerze.
Izjemoma lahko rektor univerze, na predlog senata članice univerze, dovoli posameznemu učitelju oziroma znanstvenemu delavcu, da opravlja del svojega raziskovalnega dela izven programa iz 174. člena tega statuta.
177. člen
Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze, zaradi evidence, sprotno javiti podatke o znanstveno-raziskovalnem delu univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
178. člen
Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi, ki jo sprejme upravni odbor univerze.
V. VISOKOŠOLSKI IN DRUGI DELAVCI
1. Splošna določila
179. člen
Delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovno-tehnična in druga dela kot svoj glavni poklic.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu s poklicno etiko, pri čemer se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne politične dejavnosti.
2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci
180. člen
Visokošolsko izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem statutu pridobili ustrezen naziv.
181. člen
Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor, na visokih strokovnih šolah oziroma programih pa tudi predavatelji in višji predavatelji.
Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.
182. člen
Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo znanstveno-raziskovalni program.
183. člen
Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje.
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
184. člen
V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme senat univerze.
Z upoštevanjem položaja lektorjev in bibliotekarjev univerza v svojih merilih skladno z zakonom in posebnimi predpisi določa tudi pogoje za pridobitev naziva lektorja in bibliotekarja.
Merila za izvolitev v nazive morajo biti mednarodno primerljiva in se objavijo v uradnem biltenu univerze.
185. člen
V nazive predavatelj, višji predavatelj, docent in izredni profesor kakor tudi v naziv znanstveni sodelavec in višji znanstveni sodelavec se visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci volijo za dobo petih let in so lahko po poteku te dobe, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo zakon in merila, ponovno voljeni.
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika se voli za neomejeno dobo.
Če univerza izostri merila za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih.
186. člen
V tujini pridobljene habilitacije Univerza v Mariboru prizna, če kandidat predloži ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da je v tujini pridobljena habilitacija enakovredna oziroma primerljiva z merili oziroma kriteriji, ki se zahtevajo za izvolitev v ustrezni naziv na Univerzi v Mariboru.
Nosilec predmetov na univerzi je lahko tudi tuji visokošolski učitelj z ustreznim nazivom do vključno izrednega profesorja pod pogojem, da habilitacijska komisija univerze poda pozitivno mnenje, ki ga potrdi senat članice, in rektor univerze odobri takšno zaposlitev.
V primeru, da gre za visokošolskega učitelja, ki je v tujini pridobil naziv redni profesor, je lahko nosilec predmetov, pod pogojem, da habilitacijska komisija univerze poda pozitivno mnenje, ki ga potrdi senat univerze, in rektor univerze odobri takšno zaposlitev.
S habilitacijskimi merili univerze se določijo pravila presoje skladno s prvim odstavkom tega člena.
V primeru gostujočih, tujih visokošolskih učiteljev za obdobje do enega leta o pedagoškem in znanstvenem delu takega učitelja ne glede na določbe tega člena odloča na predlog dekana senat članice univerze.
187. člen
Asistent je voljen v naziv za dobo treh let. Asistent je v ta naziv lahko voljen največ trikrat, izjemoma, na utemeljen predlog senata članice univerze, po predhodnem soglasju senata univerze, še za eno triletno dobo.
V naziv lektor, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika, učitelj veščin in učitelj športne vzgoje so prvič izvoljeni za dobo treh let, pri nadaljnjih izvolitvah pa za dobo petih let.
188. člen
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci so lahko v višji naziv izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če so si po izvolitvi pridobili magisterij, specializacijo ali doktorat znanosti in izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv.
Visokošolski učitelji so lahko še pred potekom izvolitvene dobe izvoljeni v višji naziv le, če so bili vsaj eno izvolitveno dobo v dosedanjem nižjem nazivu.
V primerih, če je kandidat dosegel izjemne rezultate na raziskovalnem in pedagoškem področju, je možna tudi izjemna in predčasna izvolitev v višji naziv v drugi polovici reelekcijskega obdobja, ne glede na odločbo drugega odstavka tega člena. O izjemni in predčasni izvolitvi odloča senat univerze na predlog senata članice in na podlagi mnenja habilitacijske komisije.
189. člen
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
3. Postopek habilitacij
190. člen
V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, volijo senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem statutu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli po enakem postopku senat univerze.
Postopke habilitacije predpiše s posebnim splošni aktom senat univerze. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom univerze določeno drugače.
191. člen
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata.
Pri ponovni izvolitvi je potrebno predlog oziroma prošnjo vložiti najkasneje šest mesecev pred potekom izvolitvene dobe.
192. člen
V predlogu oziroma prošnji mora biti navedeno predmetno področje oziroma predmet, za katerega si kandidat želi pridobiti naziv, priložene pa morajo biti vse potrebne listine in dokazila, ki so opredeljena v posebnih navodilih.
Če je prošnja ali so priloge nepopolne, nerazumljive ali niso pravilno sestavljene, pozove za kadrovske zadeve pristojna služba članice univerze kandidata, da pomanjkljivosti v določenem roku odpravi.
Če kandidat pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se šteje, da je predlog umaknil.
193. člen
Predlog oziroma prošnjo kandidata obravnava senat članice univerze in najkasneje v enem mesecu po vložitvi predloga oziroma prošnje imenuje komisijo najmanj treh članov za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v ustrezni naziv.
Komisija mora biti sestavljena iz visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo isti ali višji naziv, kot je naziv, za katerega kandidat kandidira.
V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja oziroma predmeta, za katerega se kandidat voli. Vsaj eden izmed članov komisije mora biti z druge fakultete oziroma visoke strokovne šole. V komisiji lahko sodeluje tudi en upokojeni učitelj oziroma znanstveni delavec.
194. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo o tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti, znanstvene oziroma umetniške ustvarjalnosti, praktičnih izkušenj v stroki in glede pedagoške sposobnosti, ter predlaga naziv, v katerega se naj kandidat izvoli.
Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška sposobnost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, določi komisija v sporazumu s kandidatom temo in datum preizkusnega predavanja ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem izdela komisija posebno poročilo.
195. člen
Mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov dajo tudi študenti. Če študenti v dveh mesecih od poziva ne dajo mnenja, se šteje, da je mnenje pozitivno.
196. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in poda predlog za ustrezni naziv, ko predlog preuči in ko prejme mnenje študentov in drugo dokumentacijo, najkasneje pa v roku treh mesecev od njenega imenovanja.
Poročilo mora vsebovati:
1. mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o njegovi znanstveni oziroma umetniški ustvarjalnosti;
2. mnenje o praktičnih izkušnjah kandidata in njihovi ustreznosti;
3. mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata, posebej tudi mnenje študentov;
4. mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti;
5. mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti;
6. predlog naziva, v katerega se naj kandidata izvoli.
197. člen
S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v petnajstih dneh poda nanj svoje pripombe.
Kandidatu mora biti pri tem omogočen vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila za podlago pri izdelavi poročila.
Poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata se nato predloži v obravnavo in odločanje senatu članice univerze.
Če se kandidat prvič voli v naziv ali prvič v višji naziv, si mora senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje senata univerze.
198. člen
V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena obravnava najprej poročilo z dokumentacijo habilitacijska komisija senata univerze, potem ko ga je predhodno obravnaval senat članice univerze.
Na predlog habilitacijske komisije sprejme senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne.
199. člen
Če pri prvi izvolitvi iz objektivnih ali izjemnih razlogov (npr. težko dosegljiva ali obširna dokumentacija, odsotnost članov komisije za izdelavo strokovnega poročila, bolezen, višja sila) ni mogoče izvesti postopka izvolitve v predpisanih rokih, se lahko dovoli podaljšanje rokov.
O podaljšanju rokov odloča senat članice univerze.
O podaljšanju rokov se obvesti tudi kandidat.
200. člen
Če je habilitacijska komisija zahtevala dopolnitev dokumentacije za izvolitev v naziv, se mora dopolnitev opraviti v dveh mesecih.
Če kandidat zahtevane dokumentacije v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil.
201. člen
Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, prične senat članice univerze, ki je za izvolitev pristojen, postopek za odvzem naziva.
V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe tega statuta za izvolitev v naziv. Visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca je potrebno seznaniti s predlogom in razlogi za odvzem naziva in mu omogočiti, da pojasni svoje stališče.
Ob uvedbi postopka za odvzem naziva lahko senat članice univerze odloči, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec začasno, do dokončne odločitve o odvzemu naziva, ne opravlja pedagoškega dela.
202. člen
Zoper odločbo senata članice univerze, izdane v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, je dopustna pritožba na senat univerze. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od dneva, ko je bila vročena odločba, ki se izpodbija.
Zoper odločbo senata univerze, izdano v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.
203. člen
Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni ponovno izvoljen v naziv ali pa mu je bil odvzet naziv, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, se premesti na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijo, če pa takšnega delovnega mesta ni na razpolago ali če noče delati na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen, mu preneha delovno razmerje v roku enega meseca od dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
204. člen
Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se razpisujejo vsakih pet oziroma tri leta odvisno od naziva, ki je potreben za opravljanje del in nalog na teh delovnih mestih.
205. člen
Univerza in članice univerze lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepustijo zasebnemu visokošolskemu učitelju, lahko pa za določen čas k sodelovanju povabijo priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
206. člen
Visokošolski učitelj ima vsakih šest let nepretrganega dela pravico do odsotnosti zaradi poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti. Odsotnost lahko traja največ dvanajst mesecev.
V času odsotnosti po prvem odstavku tega člena pripada visokošolskemu učitelju nadomestilo v višini plače, ki bi jo visokošolski učitelj prejemal, če bi delal.
207. člen
O pravici do odsotnosti po prejšnjem členu odloči rektor na predlog dekana in pisne vloge kandidata.
Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja.
Pisna vloga kandidata mora biti vložena najmanj eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti.
208. člen
Raziskovalno dejavnost opravljajo razen visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tudi raziskovalci, ki so izvoljeni v nazive skladno s posebnimi predpisi. V nazive raziskovalcev voli senat članice oziroma senat univerze skladno s kriteriji, ki jih določajo posebni predpisi.
4. Strokovni, administrativni in drugi delavci
209. člen
Strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, znanja in zmožnosti, ki jih določi splošni akt univerze.
Njihova delovna razmerja urejajo zakon, kolektivna pogodba in splošni akti univerze.
5. Disciplinska odgovornost
210. člen
Visokošolski in drugi delavci so odgovorni za kršitev in neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze.
Kršitev delovnih obveznosti delavcev, njihovo disciplinsko odgovornost za kršitve in disciplinske ukrepe izreka pri visokošolskih delavcih in drugih delavcih članice univerze dekan članice ali od njega pooblaščeni delavec, pri drugih delavcih pa glavni tajnik univerze oziroma drug od rektorja pooblaščen delavec. Enako pristojnost ima tudi rektor univerze za vse zaposlene na univerzi.
Za ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je pristojna na prvi stopnji disciplinska komisija rektorata oziroma članice univerze. Disciplinske komisije voli na predlog dekana članice ali rektorja upravni odbor univerze.
Disciplinska komisija ima predsednika in dva člana in enako število namestnikov.
O pritožbah zoper odločitve v disciplinskih zadevah na drugi stopnji odloča univerzitetna komisija za pritožbe delavcev.
S pravilnikom o disciplinski odgovornosti zaposlenih in disciplinskem postopku lahko upravni odbor univerze določi disciplinske kršitve in disciplinski postopek.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge članice oziroma ravnatelja ali direktorja druge članice univerze.
VI. ŠTUDENTI
1. Status študenta
211. člen
Študent je oseba, ki je vpisana na univerzo.
Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Svoj študentski status izkazuje študent s študentsko izkaznico.
Upravni odbor univerze uredi sistem študentskih evidenc s posebnim splošnim aktom.
212. člen
Status študenta preneha, če študent:
1. diplomira,
2. ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
3. se izpiše,
4. se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
5. je bil izključen z univerze,
6. dokonča podiplomski študij,
7. ne dokonča podiplomskega študija v enem letu po poteku časa, predvidenega za izvedbo študijskega programa.
V primerih iz druge, četrte in sedme alinee prejšnjega odstavka se lahko študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali študentske organizacije univerze), status študenta podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto, za vsakega živo rojenega otroka.
O podaljšanju statusa študentom odloča komisija za študijske zadeve senata članice univerze.
213. člen
Študenti, ki jim je potekel status študenta na izrednem študiju in niso opravili predpisanih študijskih obveznosti v študijskem letu in kljub temu želijo nadaljevati z opravljanjem študijskih obveznosti, se lahko ob začetku študijskega leta vpišejo evidenčno.
214. člen
Osebe, ki jim preneha status študenta, po določilih iz druge, četrte in sedme alinee 212. člena tega statuta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.
Če se študijski program, po katerem se je študent izobraževal, ne izvaja več, določi komisija za študijske zadeve senata članice univerze podrobnejše pogoje, ki se javno objavijo, pod katerimi lahko osebe, ki jim je prenehal status študenta, uresničijo pravico iz prvega odstavka tega člena.
Pravico iz prvega odstavka tega člena lahko osebe iz drugega odstavka tega člena uveljavljajo še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.
2. Pravice in dolžnosti študentov
215. člen
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, tem statutom in študijskimi programi določenimi pogoji.
Pri tem imajo pravico oziroma dolžnost, da:
1. obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela,
2. se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
3. se lahko izobražujejo hkrati po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih,
4. redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom in da izdelajo diplomsko delo,
5. prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja,
6. ponavljajo izpite pod pogoji in na način, kot je določeno v tem statutu,
7. lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri,
8. lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom,
9. uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, v zvezi s svojim izobraževanjem izpolnijo študentsko anketo,
10. so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces,
11. sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih,
12. sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov,
13. so deležni določenih materialnih ugodnosti (kot npr. regresirana prehrana, bivanje v študentskih domovih),
14. koristijo pravice iz zdravstvenega varstva in druge ugodnosti, v skladu s posebnimi predpisi,
15. varujejo ugled univerze in njenih članic ter ugled učiteljev in študentov,
16. se ravnajo po določilih tega statuta in drugih splošnih aktih univerze ter sklepih organov univerze, fakultet oziroma visokih strokovnih šol,
17. razvijajo dobre medsebojne odnose in odnose z učitelji,
18. varujejo premoženje in sredstva univerze, fakultet oziroma visokih strokovnih šol,
19. poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike malomarnosti,
20. sodelujejo pri upravljanju univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole v skladu z zakonom in tem statutom,
21. uveljavljajo svoje pravice v postopku in na način, kot je določeno v tem statutu,
22. kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v organih univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole,
23. opravljajo še druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, ta statut ali drugi splošni akti ali jim jih na njihovi podlagi nalagajo sklepi pristojnih organov univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole.
216. člen
Telesno prizadeti študenti (paraplegiki, slabovidni in drugi) imajo pri izvajanju študijskih programov posebne ugodnosti pri obiskovanju seminarjev, vaj in pri načinu opravljanja preizkusa znanja.
O načinu olajšav posameznim telesno prizadetim študentom odloča komisija za študijske zadeve članice univerze.
217. člen
Študenti, ki se izobražujejo po interdisciplinarnih programih ali hkrati po več študijskih programih, ki ga izvaja dvoje ali več fakultet oziroma visokih strokovnih šol, uveljavljajo svoje pravice predvsem v tisti fakulteti oziroma visoki strokovni šoli, ki se šteje kot matična.
218. člen
Študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot izredni študij, imajo v načelu enake pravice in dolžnosti kot študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij, razen pravic in dolžnosti, ki so s posebnimi predpisi ali s tem statutom določene le za študente študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij.
Študenti imajo, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Študent izrednega študija se lahko prepiše oziroma vpiše v redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če ima članica univerze materialne pogoje.
219. člen
Slovenci brez slovenskega državljanstva in tuji državljani se lahko izobražujejo po javnoveljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določajo zakon, drugi predpisi, študijski programi in ta statut.
O izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujih državljanov v dodiplomske in podiplomske študijske programe odloča komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje senata univerze, o izpolnjevanju pogojev za vključitev v programe za izpopolnjevanje pa komisija za študijske zadeve senata fakultete oziroma visoke strokovne šole.
220. člen
Ne glede na omejitve, ki jih določajo predpisi in ta statut, se lahko tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva za določen čas vpisujejo na fakultete oziroma visoke strokovne šole, če gre za študentske izmenjave na podlagi mednarodnih sporazumov oziroma bilateralnih in multilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila univerza.
3. Varstvo pravic študentov
221. člen
Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko v roku petnajstih dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži.
Če ni s predpisom ali s tem statutom določen drug pritožbeni organ, odloča o pritožbi univerzitetna komisija za pritožbe študentov.
Odločitev pritožbenega organa je dokončna.
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.
4. Disciplinska odgovornost študentov
222. člen
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti, ki jih določajo zakon, ta statut ali drugi splošni akti univerze, so študenti odgovorni po določilih tega statuta.
Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti.
223. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študenta po tem statutu so hujše in lažje.
Hujše kršitve so:
1. dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta;
2. hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze ali članice univerze;
3. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali okoristil koga drugega;
4. hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici;
5. goljufanje pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del;
6. poškodovanje premoženja univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole, povzročeno naklepoma, iz velike malomarnosti;
7. ponarejanje uradnih listin;
8. vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev;
9. večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti;
10. prihajanje v prostore univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev oziroma če lahko pod tem vplivom povzroči materialno škodo ali s tem škodi ugledu univerze ali članice univerze.
224. člen
Lažje kršitve so:
1. neprimerno vedenje, ki kvari ugled univerze, njene fakultete oziroma visoke strokovne šole,
2. poskus goljufanja pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del,
3. neprimeren odnos do drugih študentov, učiteljev in mentorjev,
4. oviranje drugih študentov pri izobraževalnem procesu ali pri drugem delu na univerzi, fakulteti oziroma visoki strokovni šoli,
5. nesmotrna poraba materiala, ki služi izobraževalnemu ali znanstveno-raziskovalnemu procesu.
225. člen
Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov se lahko izrečejo naslednji ukrepi:
– opomin,
– ukor,
– izključitev z univerze za dobo do dveh let,
– dokončna izključitev z univerze,
– drugi ukrepi.
Opomin se lahko izreče za lažje kršitve, ukor in izključitev pa za hujše kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov.
Izključitev z univerze za dobo do dveh let se lahko izreče za hujšo kršitev, s katero je bila povzročena večja materialna škoda ali druga večja škoda za ugled univerze, njene fakultete oziroma visoke strokovne šole, če je bilo z dejanjem ogroženo življenje in zdravje drugih študentov ali delavcev, če se je bistveno oviral izobraževalni, znanstveno-raziskovalni ali drugi proces, ali če so bile storilcu v zadnjih dveh letih za hujše kršitve že večkrat izrečeni milejši ukrepi.
V primeru, da je bila izrečena izključitev z univerze za dobo dveh let, se pri ponovni kršitvi pod pogoji iz tretjega odstavka izreče dokončna izključitev z univerze. Druge ukrepe lahko predpiše splošni akt univerze.
226. člen
Izrečeni ukrep opomin se izvrši z vročitvijo študentu, izrečeni ukrep ukora pa tako, da se na primeren način objavi v prostorih univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole. Ukrep izključitve z univerze se izvrši tako, da se študentu za določeno dobo prepove udeležiti se izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ali drugega dela na univerzi, fakulteti oziroma visoki strokovni šoli in se to na primeren način objavi.
227. člen
Uvedba in vodenje postopka zastarata pri lažjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanju obveznosti v treh mesecih, pri težjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti pa v šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev ali neizpolnjevanje obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka istočasno, kot zastara kazenski pregon.
Izvršitev izrečenega ukrepa zastara v šestdesetih dneh od dneva, ko je postala odločba o ukrepu pravnomočna.
228. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov, njihovo odgovornost za kršitve, ugotavljajo in ukrepe izrekajo disciplinska sodišča za študente.
Disciplinska sodišča za študente so disciplinska sodišča I. stopnje in disciplinsko sodišče II. stopnje.
229. člen
Disciplinska sodišča I. stopnje so pri članicah univerze.
Disciplinska sodišča I. stopnje imajo predsednika in dva člana in enako število namestnikov.
Predsednika in enega člana ter njune namestnike imenuje dekan članice univerze izmed učiteljev ali drugih strokovnih delavcev. Člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika iz vrst študentov voli študentski svet članice univerze izmed študentov te članice univerze.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča I. stopnje traja dve leti.
Nihče ne more hkrati biti član disciplinskega sodišča I. in II. stopnje.
230. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje je pri univerzi in je skupno za vse članice univerze.
Disciplinsko sodišče II. stopnje za študente ima predsednika in deset članov.
Predsednika in pet članov imenuje rektor univerze iz vrst učiteljev, pet članov pa voli študentski svet univerze iz vrst študentov.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča II. stopnje traja dve leti.
Disciplinsko sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik senata in štirje člani. Vsakokrat, ko disciplinsko sodišče II. stopnje obravnava posamezno zadevo, določi predsednik disciplinskega sodišča njegovo sestavo; pri tem mora upoštevati, da sta v senatu vsaj dva študenta in da je zastopana članica univerze, katere študent je v postopku.
231. člen
Zahtevo za uvedbo postopka poda disciplinskemu sodišču I. stopnje dekan članice univerze ali od njega pooblaščena oseba.
Zahteva za uvedbo postopka mora biti pisna in mora poleg imena in priimka študenta, zoper katerega se zahteva uvedba postopka, in drugih osebnih podatkov vsebovati opis storitve ali opustitve, ki predstavlja kršitev dolžnosti oziroma neizpolnjevanje obveznosti in navedbe o morebitnih dokazih ter predlog, kakšni dokazi naj se priskrbijo še pred glavno obravnavo v pripravljalnem postopku.
232. člen
Če je potrebno, da se ugotovijo ali dopolnijo dejstva in okoliščine kršitve še pred glavno obravnavo v pripravljalnem postopku, določi disciplinsko sodišče I. stopnje strokovnega delavca, ki opravi pripravljalni postopek.
V pripravljalnem postopku se zbere dokazno gradivo, zasliši študent, zoper katerega je predlagana uvedba postopka, zaslišijo in zberejo drugi dokazi, da bi se ugotovilo, ali obstajajo pogoji za uvedbo postopka.
233. člen
Ko je pripravljalni postopek končan, preuči disciplinsko sodišče zahtevo za uvedbo postopka in zbrano dokazno gradivo in odloči, ali se postopek nadaljuje, ali pa če ugotovi, da za nadaljevanje postopka ni osnove, postopek ustavi.
O ustavitvi postopka obvesti disciplinsko sodišče I. stopnje študenta, zoper katerega je bil uveden postopek, in predlagatelja zahteve.
234. člen
Če se disciplinsko sodišče I. stopnje ne odloči, da se postopek ustavi ali da se pripravljalni postopek dopolni, razpiše glavno obravnavo.
Vabilo in zahteva za uvedbo postopka se osebno vroča študentu najmanj osem dni pred glavno obravnavo.
V vabilu študentu je treba izrecno navesti, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi odsotnosti, če svojega izostanka ne bo opravičil.
Vabilo se pošlje tudi pričam, izvedencem in drugim osebam, ki sodelujejo na glavni obravnavi.
235. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje začne glavno obravnavo, razglasi predmet obravnavanja, ugotovi navzočnost vseh povabljenih in v primeru odsotnosti, ali so bili v redu povabljeni in ali so svoj izostanek opravičili.
236. člen
Če na obravnavo ne pride študent, zoper katerega je uveden postopek, disciplinsko sodišče I. stopnje odloči, ali se obravnava izvede v njegovi odsotnosti ali pa se odloži.
Če je bil študent pravilno povabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, se lahko obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
Če študent ni bil pravilno vabljen ali če še ni bil zaslišan, se glavna obravnava preloži.
237. člen
Po ugotovitvi navzočnosti prebere predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje zahtevo za uvedbo postopka in na kratko razloži potek pripravljalnega postopka.
Nato povabi študenta, zoper katerega teče postopek, da se izjasni o trditvah v zahtevi in da poda svoj zagovor.
Po izjavi študenta se izvedejo dokazi.
238. člen
Predsednik in člani disciplinskega sodišča I. stopnje lahko postavljajo študentu kot tudi drugim osebam, ki sodelujejo v postopku, vprašanja, ki vodijo k ugotovitvi določenih dejstev in okoliščin v zvezi s kršitvijo.
Študent ima pravico, da na obravnavi pregleda dokaze, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem, da poda pripombe in pojasnila na njihove izjave.
Z dovoljenjem predsednika disciplinskega sodišča I. stopnje lahko postavljajo vprašanja tudi druge v postopku soudeležene osebe.
239. člen
Po končanem dokazovanju prepusti predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje besedo študentu, da v končnem govoru poda svojo obrambo.
Disciplinsko sodišče I. stopnje nato sklene glavno obravnavo in se umakne na posvetovanje in odločanje.
240. člen
Disciplinsko sodišče I. stopnje študenta spozna za krivega in izreče ustrezen ukrep ali pa ga oprosti krivde.
Pri izrekanju ukrepov upošteva disciplinsko sodišče stopnjo odgovornosti, težo kršitve in njene posledice, škodo ter druge obteževalne in olajševalne okoliščine.
O poteku glavne obravnave in o posvetovanju in odločanju se vodi zapisnik.
241. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje ustno razglasi sprejeto odločitev. V osmih dneh po končani glavni obravnavi mora disciplinsko sodišče izdati pisni odpravek odločbe in ga vročiti študentu, zoper katerega je tekel postopek, in predlagatelju zahteve za uvedbo postopka.
242. člen
Zoper odločbo disciplinskega sodišča I. stopnje lahko študent in predlagatelj zahteve v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka odločbe vložita ugovor na disciplinsko sodišče II. stopnje.
243. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje odločbo disciplinskega sodišča I. stopnje ali potrdi ali spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje disciplinskemu sodišču I. stopnje.
Če ugovarja samo študent, se odločba disciplinskega sodišča I. stopnje ne sme spremeniti v njegovo škodo tako, da bi se izrekel strožji ukrep.
Disciplinsko sodišče II. stopnje mora odločiti najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora.
244. člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na članice univerze oziroma dekana, se smiselno upoštevajo tudi za druge članice univerze oziroma direktorja ali ravnatelja druge članice univerze.
Disciplinska odgovornost študentov, disciplinske kršitve in disciplinski postopek se uredijo s splošnim aktom univerze, ki ga po predhodnem mnenju študentskega sveta univerze sprejme senat univerze.
5. Nagrade in priznanja študentom za raziskovalno ali umetniško delo
245. člen
Za izvirna raziskovalna dela in za zelo kakovostna in visoko ocenjena diplomska dela podeljuje univerza dodiplomskim in podiplomskim študentom posebne nagrade in priznanja.
O podelitvi nagrad in priznanj odloča komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost senata univerze na način in po postopku, kot to določa poseben splošni akt univerze.
Nagrade in priznanja se praviloma študentom podeljujejo na posebni svečanosti.
Podatki o nagrajencih in njihovih delih se objavijo v univerzitetnem glasilu.
VII. ORGANI UNIVERZE, FAKULTET, VISOKIH STROKOVNIH ŠOL IN DRUGIH ČLANIC UNIVERZE
246. člen
Organi univerze so: rektor, senat, akademski zbor univerze, upravni odbor in študentski svet univerze.
Senat, upravni odbor in študentski svet imajo s statutom določene stalne komisije.
Za obravnavanje določenih vprašanj lahko senat, upravni odbor, akademski zbor univerze oziroma študentski svet oblikujejo tudi občasne komisije.
247. člen
Organi članic univerze so: dekan, senat, akademski zbor članice in študentski svet.
Senat, akademski zbor članice in študentski svet članic univerze imajo s tem statutom določene stalne komisije, lahko pa oblikujejo tudi občasne komisije.
248. člen
Pri kandidiranju in oblikovanju organov in drugih komisij univerze ter članic univerze se upošteva na osnovi strukture univerze (struktura zaposlenih, struktura študentov) tudi ustrezna zastopanost posameznih kategorij zaposlenih po enotah, članicah, strokah, starosti in spolu.
A) Organi univerze
1. Akademski zbor univerze
249. člen
Akademski zbor univerze sestavljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci tako, da so enako zastopane vse fakultete in visoke šole, ki sestavljajo univerzo. Navedene člane akademskega zbora univerze izvolijo akademski zbori članic.
Pri delu akademskega zbora univerze sodelujejo tudi predstavniki študentov, ki jih izvoli študentski svet univerze tako, da je njihovo število ena petina članov akademskega zbora univerze.
Predstavniki študentov sodelujejo pri obravnavi in odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, študijske programe ter socialne zadeve študentov.
Akademski zbor univerze:
– obravnava in predlaga razvojni program univerze,
– obravnava in sprejme poročilo o delu univerze ter daje pobude in predloge senatu, upravnemu odboru in vodstvu univerze,
– opravlja kandidacijske postopke za volitve rektorja univerze in določa kandidate za rektorja,
– opravlja druge naloge, ki jih določa statut.
Akademski zbor univerze med kandidati, ki so lahko le pedagoški delavci, izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje zbora.
Akademski zbor univerze se oblikuje tako, da ima sto članov. V akademskem zboru so članice zastopane z enakim številom, pravila za oblikovanje in delovanje akademskega zbora predlagajo senati članic senatu univerze.
Senat univerze s splošnim aktom določi natančnejša pravila in postopke za oblikovanje in delovanje akademskega zbora univerze.
2. Senat univerze
250. člen
Senat univerze je najvišji akademski in strokovni organ univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji kot predstavniki znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij, ki morajo biti enakopravno in ustrezno zastopana v senatu s tem, da ima vsaka članica vsaj enega člana.
V senat univerze študentski svet univerze izvoli tudi predstavnike, ki morajo imeti status študenta, tako da imajo v senatu univerze eno sedmino izvoljenih članov.
Člane senata univerze, ki so visokošolski učitelji, volijo s tajnim glasovanjem senati članic univerze tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse članice univerze in vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja univerze.
Rektor in prorektorji so člani senata po svojem položaju.
251. člen
Senat univerze ima najmanj enajst članov in največ petindvajset članov. Število predstavnikov znanstvenih disciplin in strokovnih področij ter njihova enakopravna in ustrezna zastopanost se določi z aktom o sestavi senata univerze, ki ga po predhodni obravnavi in v soglasju s senatom univerze sprejme upravni odbor univerze.
V primeru, da se vzpostavi nova disciplina, se po sklepu senata ustrezno spremeni akt o sestavi senata. V primeru, da se senat ustrezno razširi s predstavnikom nove discipline, traja mandat tega predstavnika v senatu do zaključka mandata senata.
252. člen
Mandatna doba članov senata univerze traja štiri leta. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno izvoljena v senat univerze.
253. člen
Senat univerze:
1. obravnava in sklepa o statutu univerze, njegovih spremembah in dopolnitvah;
2. sprejema splošne akte, ki se nanašajo na visokošolsko izobraževalno in znanstveno-raziskovalno dejavnost;
3. sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega izobraževanja in pri oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva;
4. sprejme razvojni načrt univerze ter predloge za preoblikovanje univerze;
5. odloča o sklenitvi sporazumov o sodelovanju z univerzami in drugimi institucijami;
6. odloča o sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot članico univerze ali kot pridruženo članico univerze;
7. odloča o ustanovitvi in organizacijskih spremembah kateder, institutov in centrov, organiziranih pri univerzi;
8. daje predhodno soglasje k študijskim in umetniškim programom članic univerze, s katerimi se pridobi javnoveljavna visokošolska izobrazba;
9. na predlog članice univerze odloča o interdisciplinarnih študijskih programih in interdisciplinarnih smereh ter usklajuje vzporedni študij;
10. opredeljuje nova študijska področja, ki še niso zastopana v univerzi in skrbi za njihovo uveljavitev;
11. sprejme študijski koledar;
12. sprejme in določi vsebino razpisa za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe;
13. sprejme omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe ter obravnava in sprejme poročilo o vpisu;
14. daje predhodno soglasje k znanstveno-raziskovalnim programom članic univerze, ki se izvajajo kot javna služba (visokošolski nacionalni raziskovalni program);
15. določa težišča raziskovalne dejavnosti in prioritetna raziskovalna področja;
16. daje mnenje o temah predlaganih doktorskih disertacij;
17. sprejema merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
18. voli v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika in opravi ponovne volitve v te nazive v primeru izostritev meril;
19. daje soglasje k predlagani prvi izvolitvi v naziv in k predlagani izvolitvi v višji naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca;
20. na predlog članic univerze določi kandidate za volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije in izvoli predstavnike univerze v volilno telo za te volitve;
21. voli prorektorje univerze;
22. ureja splošne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (govorilne ure, tutorsko delo, mentorstvo itd.);
23. imenuje člane svojih stalnih in občasnih komisij;
24. obravnava kandidate za glavnega tajnika univerze in daje o njih mnenje;
25. odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova “zaslužni profesor” in naslova “častni senator”;
26. odloča o podelitvi univerzitetnih nagrad in priznanj;
27. obravnava pobude, mnenja in predloge študentskega sveta univerze in študentske organizacije univerze;
28. določa pravila za izračun povprečne in zaključne ocene študija;
29. opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta statut.
254. člen
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje senata univerze so javne. Kadar bi senat obravnaval zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost izključi.
255. člen
Senat univerze sklepa veljavno, če je na seji večina članov senata, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejem odločitve o statusnem preoblikovanju univerze, o sprejemu visokošolskega ali drugega zavoda kot članice ali pridružene članice univerze, za sprejem ali spreminjanje statuta univerze, drugih splošnih aktov ali razvojnih načrtov in o ponovni odločitvi na zahtevo študentskega sveta univerze je potrebna večina glasov vseh članov.
Glasovanje na seji senata univerze je praviloma javno.
Volitve, za katerih izvedbo je po tem statutu pristojen senat univerze, se izvedejo s tajnim glasovanjem članov senata.
256. člen
Seje senata univerze sklicuje in vodi rektor univerze, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
V odsotnosti rektorja sklicuje in vodi sejo eden od prorektorjev, ki ga rektor pooblasti.
257. člen
Rektor univerze skliče sejo senata po potrebi, mora pa jo sklicati, kadar to zahteva senat članice univerze ali tretjina članov senata univerze ali na zahtevo študentskega sveta univerze.
258. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata univerze ima senat naslednje stalne komisije:
1. habilitacijsko komisijo,
2. komisijo za študijske zadeve,
3. komisijo za znanstveno-raziskovalne zadeve,
4. komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
5. komisijo za knjižnično-informacijski sistem univerze,
6. komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
Mandatna doba članov stalnih komisij traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa traja dve leti. Člani stalnih komisij so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
259. člen
Habilitacijska komisija obravnava predloge za izvolitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v ustrezne nazive v primerih, ki jih določa zakon in ta statut, in predlaga senatu univerze ustrezno odločitev.
Habilitacijska komisija ima trinajst članov, ki jih imenuje senat univerze na predlog senatov članic univerze iz vrst rednih profesorjev, enega člana na predlog SAZU iz vrst znanstvenih in javnih delavcev z doktoratom znanosti, enega člana pa izmed študentov na predlog študentskega sveta univerze.
Pri izvolitvi članov habilitacijske komisije upošteva senat univerze, da ima vsaka članica univerze v habilitacijski komisiji po enega člana tako, da so sorazmerno zastopane tudi vse znanstvene discipline.
Po svojem položaju je član habilitacijske komisije rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
260. člen
Komisija za študijske zadeve obravnava študijske programe, študijski in izpitni režim in druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja in daje senatu univerze predloge in mnenja. Če ta statut tako določa, lahko komisija za študijske zadeve tudi samostojno odloča.
Komisija za študijske zadeve ima trinajst članov in jo sestavljajo: prorektor in prodekani za študijske zadeve ali drugi visokošolski učitelji, ki jih na predlog članica univerze imenuje senat univerze, ter dva študenta, ki ju imenuje senat na predlog študentskega sveta univerze.
261. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve obravnava vprašanja s tega področja in predlaga senatu univerze ustrezne rešitve. Če ta statut tako določa, lahko komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve tudi samostojno odloča.
Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve ima trinajst članov in jo sestavljajo prorektor in prodekani za raziskovalno dejavnost ali drugi visokošolski učitelji, ki jih na predlog članic univerze imenuje senat univerze, in dva študenta, ki ju imenuje senat na predlog študentskega sveta univerze.
262. člen
Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje obravnava vprašanja vključevanja univerze, njenih delavcev in študentov v mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje ter daje senatu univerze ustrezne predloge. Če ta statut tako določa, lahko komisija tudi samostojno odloča.
Komisija za mednarodno sodelovanje ima trinajst članov in jo sestavljajo rektor univerze ali pooblaščeni prorektor univerze, po en član vsake fakultete oziroma visoke strokovne šole, ki jih imenuje senat univerze na predlog članic univerze, ter dva študenta, ki ju imenuje senat univerze na predlog študentskega sveta univerze.
263. člen
Komisija za knjižnično-informacijski sistem ima petnajst članov in jo sestavljajo prorektor za to področje, prodekani za raziskovalno dejavnost ali drugi visokošolski učitelji in drugi strokovni delavci, predstavnik Računalniškega centra univerze, predstavnik Univerzitetne knjižnice Maribor in dva predstavnika študentov, ki ju imenuje senat univerze na predlog študentskega sveta univerze.
Prodekane za raziskovalno dejavnost lahko kot njihovi namestniki redno nadomeščajo predstavniki knjižnic pri članicah univerze.
264. člen
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze spremlja in opravlja institucionalno in programsko ocenjevanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega dela članic univerze in univerze kot celote.
Postopek evalvacije in samoevalvacije univerze in njenih članic, sestavo in število članov komisije določi senat univerze s splošnim aktom univerze.
265. člen
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica njenih članov, ki predstavljajo več kot polovico članic, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
Če se član komisije trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsedujoči komisije predlaga senatu univerze razrešitev tega člana in imenovanje novega.
Komisije sklicuje in vodi rektor oziroma prorektor univerze, pristojen za posamezno področje. Habilitacijsko komisijo sklicuje in vodi rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
266. člen
Komisije sproti obveščajo senat univerze o svojih predlogih, stališčih in mnenjih in so mu za svoje delo odgovorne.
3. Upravni odbor univerze
267. člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja univerze in ima 9 članov.
Upravni odbor sestavljajo:
– trije predstavniki ustanovitelja univerze,
– štirje predstavniki visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
– en predstavnik drugih delavcev univerze,
– en predstavnik študentov univerze.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja štiri leta, predstavnika študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku te dobe ponovno izvoljena v upravni odbor univerze.
V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji univerze, dekani članic univerze ter poslovodni organ drugega zavoda – članice univerze.
268. člen
Predstavnike delavcev univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, volijo v upravni odbor univerze vsi redno zaposleni visokošolski učitelji, znanstveno-raziskovalni delavci in visokošolski sodelavci.
Predstavniki delavcev univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, se volijo v upravni odbor univerze na podlagi štirih volilnih enot, ki se oblikujejo na podlagi naslednjih kriterijev:
– en predstavnik iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo,
– en predstavnik iz Fakultete za organizacijske vede, Fakultete za kmetijstvo, Pravne fakultete in Visoke zdravstvene šole,
– en predstavnik iz Ekonomsko-poslovne fakultete,
– en predstavnik iz Pedagoške fakultete.
V primeru, da eno volilno enoto sestavlja več članic univerze, se uveljavi načelo vrstnega reda, kar pomeni, da je predstavnik vsake članice v enem mandatnem obdobju član upravnega odbora univerze, kolikor se članice ne sporazumejo drugače.
Predstavnika drugih delavcev v upravnem odboru izvolijo vsi nepedagoški delavci, predstavnika študentov pa študentski svet univerze.
Volitve se izvedejo z neposrednim in tajnim glasovanjem. Vsak volivec ima en glas.
269. člen
Kandidate za predstavnike visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v upravni odbor predlagajo senati članic univerze, lahko pa tudi drugi zainteresirani predlagatelji.
Kandidati za predstavnika drugih delavcev pa se določijo na javnih zborih nepedagoških oziroma drugih delavcev, ki jih skliče za delavce rektorata univerze glavni tajnik, za delavce strokovnih služb članic pa tajniki članic univerze. Sklici javnega zbora delavcev morajo biti sedem dni javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic.
Kandidate za člana – predstavnika študentov v upravnem odboru univerze, imajo pravico predlagati študentski sveti članic univerze in študentska organizacija univerze.
Seznami kandidatov za člane upravnega odbora morajo biti javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic najmanj deset dni pred volitvami.
V upravni odbor univerze je izvoljen, kdor dobi največ glasov. V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
270. člen
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v upravnem odboru:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi ali če izgubi status študenta univerze,
– če odstopi,
– če je odpoklican ali
– če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v upravnem odboru.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v upravnem odboru, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
271. člen
Upravni odbor univerze odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje univerze in njenih članic, zlasti pa:
1. sprejme statut univerze, njegove spremembe in dopolnitve;
2. izvaja naloge, ki jih določa 10. člen odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru;
3. sprejema in dopolnjuje razvojni načrt univerze;
4. s splošnim aktom univerze določi postopke in druga vprašanja v zvezi z volitvami v organe univerze;
5. sklepa o ustanavljanju organizacij, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, in izvaja do njih ustanoviteljske pravice;
6. obravnava vprašanja, sprejema stališča, predloge, mnenja in priporočila glede izboljšanja nastanitvenih, prehrambenih, zdravstvenih razmer in o drugih materialnih vprašanjih;
7. obravnava in odloča o vprašanjih materialnega značaja delavcev, če ni s predpisom, tem statutom ali drugim splošnim aktom določeno drugače;
8. imenuje predsednika in člane svojih stalnih in občasnih komisij;
9. spremlja izvajanje mednarodnih pogodb s področja javnega programa visokošolskega študija in odloča o zagotavljanju sredstev za njihovo izvajanje;
10. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, odlok o preoblikovanju univerze, statut ali drugi predpis.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora upravni odbor univerze pridobiti soglasje senata univerze, pred odločanjem o delovanju študentskih domov pa mnenje študentskega sveta stanovalcev.
272. člen
Upravni odbor dela na sejah.
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejemanje statuta univerze, njegovih sprememb in dopolnitev in prostorsko razvojnega načrta univerze je potrebna večina glasov vseh članov upravnega odbora.
V nujnih primerih lahko upravni odbor na predlog predsednika upravnega odbora o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov upravnega odbora.
Če se član upravnega odbora trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsednik upravnega odbora predlaga njegov odpoklic oziroma razrešitev in izvolitev oziroma imenovanje novega člana.
273. člen
Upravni odbor univerze in njegovi člani so dolžni o svojem delu obveščati in informirati univerzitetno javnost, vendar so pri tem člani upravnega odbora dolžni varovati podatke, ki pomenijo poslovno ali uradno tajnost. Obveščanje javnosti in svoje delo upravni odbor uredi s svojim poslovnikom.
274. člen
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe tako, da izvolijo predsednika izmed predstavnikov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, namestnika predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja univerze ali obratno.
275. člen
Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje upravnega odbora in skrbi za izvršitev na seji sprejetih sklepov.
Predsednik upravnega odbora sklicuje seje po potrebi, mora pa jo sklicati vsaj dvakrat letno, ali kadar to zahteva rektor univerze, dekan članice univerze ali tretjina članov upravnega odbora.
276. člen
Upravni odbor univerze ima stalno:
– komisijo za gospodarske zadeve,
– komisijo za prostorski razvoj univerze,
– komisijo za organizacijo in sistemizacijo univerze.
Komisije imajo predsednika in štirinajst članov.
Predsednika in štirinajst članov imenuje in razrešuje upravni odbor univerze izmed delavcev članic univerze tako, da so zastopane vse članice univerze, enega člana imenuje s strani drugih delavcev univerzitetne uprave, dva člana pa imenuje iz vrst študentov na predlog študentskega sveta univerze.
Neglede na določbo prejšnjega odstavka upravni odbor univerze imenuje organizacijsko in sistemizacijsko komisijo univerze na predlog rektorja, tako da so enakopravno zastopana vsa študijska in upravno-organizacijska področja delovanja univerze.
Mandatna doba predsednika in članov stalnih komisij, ki se imenujejo izmed delavcev, traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članov, imenovanih izmed študentov, traja dve leti.
Komisije s poslovnikom uredijo način svojega delovanja.
277. člen
Komisija za gospodarske zadeve obravnava in predlaga upravnemu odboru univerze finančni načrt in zaključni račun univerze ter vsa z izvrševanjem finančnega načrta povezana vprašanja, predlaga najemanje kredita, nakup in prodajo osnovnih sredstev in obravnava vsa druga vprašanja materialne narave za nemoteno materialno poslovanje univerze in predlaga upravnemu odboru univerze ustrezne rešitve.
278. člen
Komisija za prostorski razvoj univerze obravnava in predlaga prostorsko razvojni načrt univerze, obravnava projekte, elaborate in poročila s področja prostorskega razvoja univerze in predlaga upravnemu odboru ustrezne odločitve in ukrepe.
279. člen
Organizacijska in sistemizacijska komisija univerze pripravlja predloge organizacijskih, sistemizacijskih, po potrebi pa tudi drugih zadev za odločanje upravnega odbora univerze ali rektorja univerze.
280. člen
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov, ki zastopajo več kot polovico članic univerze.
281. člen
Seje komisije sklicuje in vodi predsednik komisije, ki skrbi tudi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Predsednik komisije skliče sejo komisije po potrebi in kadar to zahteva upravni odbor, rektor univerze ali dekan članice univerze.
4. Študentski svet univerze
282. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih, pomembnih za študente, ima univerza študentski svet.
Študentski svet univerze ima največ do trinajst članov.
Člane študentskega sveta univerze volijo študentski sveti članic univerze izmed študentov tako, da ima vsaka članica univerze po enega predstavnika.
Mandatna doba članov študentskega sveta in študentov, ki jih predlaga oziroma voli ali imenuje študentski svet, traja dve leti.
Prorektor za študentska vprašanja je član študentskega sveta univerze po svojem položaju.
Na seje študentskega sveta univerze se redno vabijo predstavniki študentske organizacije. O sejah organov univerze in članic se obvešča tudi študentska organizacija univerze.
283. člen
Študentski svet univerze:
1. obravnava in daje senatu univerze mnenje o statutu univerze in k njegovim spremembam in dopolnitvam;
2. obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov;
3. daje mnenje o kandidatih za rektorja univerze;
4. predlaga kandidata za prorektorja za študentska vprašanja;
5. voli in odpokliče predstavnika študentov v upravni odbor univerze;
6. daje mnenje k predlogom za kandidate za rektorja in prorektorje;
7. predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna telesa organov univerze in komisij univerze na predlog študentskih svetov članic univerze oziroma študentske organizacije univerze;
8. sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje in sestavo študentskih svetov članic in svetov letnikov članic univerze;
9. v sodelovanju s študentsko organizacijo univerze sprejema program interesnih dejavnosti študentov univerze in skrbi za njegovo izvrševanje;
10. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta statut ali drug splošni akt univerze.
284. člen
Če mnenje, ki ga je dal študentski svet univerze v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na prvi naslednji seji ponovno zadevo obravnava in o njej odloči in o svojih stališčih obvesti študentski svet.
285. člen
Seje študentskega sveta sklicuje in vodi prorektor za študentska vprašanja, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Prorektor za študentska vprašanja sklicuje seje študentskega sveta po potrebi, na predlog 30 odstotkov članov študentskega sveta univerze, na predlog študentskega sveta članice univerze ali na predlog študentske organizacije univerze.
V odsotnosti prorektorja za študentska vprašanja lahko skliče in vodi sejo študentskega sveta član tega organa, ki ga določi študentski svet univerze.
Seje študentskega sveta univerze so javne.
286. člen
Študentski svet univerze s soglasjem upravnega odbora univerze s splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi študentskih svetov uredi tudi delovanje in poslovanje študentskega sveta univerze.
5. Rektor univerze
287. člen
Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze.
Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo in opravlja še naslednje naloge:
1. usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi;
2. sklicuje in vodi seje senata univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov in sklepov upravnega odbora univerze;
3. skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze;
4. ima pravico in dolžnost opozoriti organe in delavce s posebnimi pooblastili univerze in članic univerze na nezakonite odločitve in jih v primerih, ko ti na teh odločitvah vztrajajo, zadržati in o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo;
5. skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze in letnega finančnega načrta;
6. predlaga senatu univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe univerzitetnih kateder, inštitutov in centrov ter imenuje njihove predstojnike;
7. določi organizacijo in sistemizacijo univerze in njenih članic s splošnim aktom univerze, skladno s statutom;
8. na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
9. na predlog dekana članice oziroma na predlog pooblaščenega delavca odloča o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerji drugih delavcev na univerzi oziroma članici za nedoločen čas;
10. na predlog glavnega tajnika oziroma na predlog dekana članice daje soglasje za delo pri drugih pravnih osebah;
11. imenuje glavnega tajnika univerze na podlagi javnega razpisa in predhodnega mnenja senata univerze;
12. na predlog dekana članice imenuje tajnika članice ter ga lahko razreši iz razlogov po 299. členu statuta UM;
13. odloča o delovnih razmerjih delavcev rektorata in organizacijskih enot na nivoju univerze ter imenuje vršilce dolžnosti za posamezne funkcije oziroma dela;
14. razpisuje volitve v organe univerze, če statut ali drug splošni akt univerze ne določa drugače;
15. ustanavlja, imenuje in razrešuje delovne skupine, komisije in druga delovna telesa na nivoju univerze;
16. najmanj enkrat letno poroča o delu univerze senatu in upravnemu odboru univerze ter ustanovitelju univerze;
17. promovira doktorje znanosti in častne doktorje;
18. podeljuje univerzitetna priznanja in nagrade;
19. skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti univerze in izvaja razvojni program univerze;
20. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem statutom ali drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor univerze lahko za opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena s posebnim aktom pooblasti dekane oziroma druge pooblaščene delavce univerze in članic.
Rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja senatu univerze, upravnemu odboru univerze in akademskemu zboru univerze.
288. člen
Rektorja univerze izvolijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni sodelavci, ki so na univerzi zaposleni s polnim delovnim časom. Volilno pravico ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.
Rektor univerze je izvoljen za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
289. člen
Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi.
V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve.
Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni.
Kandidate za rektorja lahko predlagajo senati članic univerze in študentski svet univerze.
290. člen
Za rektorja je lahko izvoljen javnopriznan visokošolski učitelj univerze z nazivom redni profesor, ki izkazuje:
– da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti;
– da je na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo;
– da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.
291. člen
Za zbiranje in urejanje predlogov za rektorja imenuje senat univerze posebno komisijo, ki jo sestavljajo glavni tajnik univerze in štirje visokošolski učitelji.
Komisija iz prejšnjega odstavka preveri, ali kandidati izpolnjujejo s statutom določene pogoje, pridobi soglasje kandidatov, pripravi poročilo o poteku kandidacijskega postopka in ga skupaj s seznamom predlaganih kandidatov do konca maja predloži senatu univerze in akademskemu zboru univerze.
292. člen
Senat univerze in akademski zbor univerze obravnavata poročilo o poteku kandidacijskega postopka. V primeru, da sta kandidata za rektorja samo dva, se šteje, da je kandidatura kandidatov potrjena, in se izvedejo neposredne in tajne volitve.
V primeru, da je predlaganih več kandidatov za rektorja, se ti predstavijo akademskemu zboru univerze, ki po obravnavi opravi kandidacijski postopek v obliki predhodnih tajnih volitev na seji akademskega zbora univerze.
Akademski zbor univerze izvede volitve s tajnim glasovanjem na način, da izmed vseh kandidatov izbere z večino glasov dva kandidata za rektorja. V primeru, da drugi in tretji kandidat dobita enako število glasov, se ponovijo volitve med navedenima kandidatoma, s tem da je izvoljen tisti, ki prejme večino glasov. Če je tudi v primeru ponovnega glasovanja enako število glasov med kandidatoma, odloči akademski zbor univerze, kateri od obeh kandidatov, ki imata enako število glasov, je potrjen kot kandidat.
Če ponovno kandidira oseba, ki opravlja funkcijo rektorja univerze, ta oseba ne more glasovati v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
293. člen
Študentski svet posamezne članice univerze predhodno izvoli s tajnim glasovanjem z večino glasov predstavnika študentskega sveta članice, ki ima pravico voliti rektorja.
294. člen
Izmed kandidatov, ki jih akademski zbor univerze potrdi in določi skladno s členom 292., se izvedejo neposredne in tajne volitve, na katerih lahko volijo rektorja vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom (redna zaposlitev na Univerzi v Mariboru). Volilno pravico ima tudi predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.
Za rektorja univerze je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel večino glasov volilnih upravičencev, ki so glasovali.
295. člen
Univerza ima praviloma štiri prorektorje, ki pomagajo rektorju univerze pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Po potrebi ima lahko univerza tudi več prorektorjev.
Tri prorektorje izvoli senat univerze iz vrst visokošolskih učiteljev, prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov ali pa iz vrst visokošolskih učiteljev, na predlog novo izvoljenega rektorja.
Prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev izvoli senat univerze za enako mandatno dobo kot rektorja, prorektorja iz vrst študentov pa za dobo dveh let s tem, da je lahko še enkrat izvoljen.
296. člen
Prorektorji, ki so voljeni iz vrst visokošolskih učiteljev, nadomeščajo rektorja univerze z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor univerze.
297. člen
Za prorektorja univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje pogoje, ki so s tem statutom določeni za rektorja univerze s tem, da ni pogoj naziv rednega profesorja.
Za prorektorja iz vrst študentov je lahko izvoljen zgleden študent, ki uspešno in aktivno sodeluje v študijskem in raziskovalnem procesu.
298. člen
Volitve prorektorjev univerze razpiše senat univerze istočasno z volitvami rektorja univerze.
Izmed predlaganih kandidatov izbere novoizvoljeni rektor kandidate za prorektorje, o katerih senat univerze glasuje.
Za prorektorja univerze je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel večino glasov vseh članov senata, ki so glasovali.
299. člen
Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:
1. na lastno zahtevo;
2. če s svojim delom huje ali večkrat kršijo predpise, statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z njimi;
3. če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam večjo škodo ali če bi zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
4. če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev ali študentov ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi ali članicam univerze;
5. če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje v univerzi oziroma če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta.
Razrešitev rektorja lahko predlaga akademski zbor univerze ali senat univerze z dvetretjinsko večino vseh svojih članov. Razrešitev rektorja se izvede po enakem postopku, kot je bil izvoljen.
Glasovanje o razrešitvi rektorja se opravi v roku šestdeset dni od sprejema predloga iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da je razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku šestdeset dni od dneva glasovanja o razrešitvi. Razrešeni rektor vrši dolžnosti rektorja do izvolitve novega.
V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet, se razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se opravijo v roku trideset dni na osnovi rokov iz tretjega odstavka tega člena.
300. člen
Predlog za razrešitev rektorja in prorektorjev univerze lahko da:
– akademski zbor univerze,
– senat članice univerze,
– senat ali upravni odbor univerze,
– študentski svet univerze.
301. člen
O razrešitvi prorektorjev odloča senat univerze z večino glasov vseh svojih članov s tajnim glasovanjem.
302. člen
Za obravnavanje vprašanj in usklajevanje stališč v zadevah iz visokošolske dejavnosti, ki so skupnega pomena za članice univerze, sklicuje rektor univerze občasno kolegij dekanov univerze.
Kolegij dekanov je posvetovalni organ rektorja univerze.
303. člen
Za obravnavanje pomembnih zadev univerze in za dajanje mnenj, pobud in predlogov v zvezi z njimi rektor univerze redno sklicuje in vodi kolegij.
Kolegij rektorja je svetovalno telo in ga sestavljajo prorektorji univerze, glavni tajnik univerze in pomočniki glavnega tajnika univerze.
Za dajanje pojasnil, mnenj in predlogov lahko rektor pri obravnavanju posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovne delavce.
6. Rektorska konferenca
304. člen
Za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikuje univerza z drugimi univerzami v Sloveniji rektorsko konferenco.
Pri delu rektorske konference sodelujejo s strani Univerze v Mariboru rektor, prorektorji univerze in glavni tajnik univerze ter po presoji rektorja tudi drugi funkcionarji, strokovni delavci in študenti.
305. člen
Rektorska konferenca sprejema skupna stališča, mnenja, predloge in smernice za delo ter jih posreduje pristojnim državnim organom, svojim fakultetam in visokim strokovnim šolam, po potrebi pa tudi drugim organizacijam.
Po potrebi sprejmejo univerze poslovnik, s katerim sporazumno podrobneje urejajo delo slovenske rektorske konference.
7. Pritožbeni organi
306. člen
Univerza ima:
– univerzitetno komisijo za pritožbe delavcev,
– univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Komisiji imata predsednika in po štiri člane. Predsednik in člani imajo namestnike.
Komisijo za pritožbe delavcev sestavljajo visokošolski in drugi delavci, komisijo za pritožbe študentov pa trije delavci in dva študenta.
Predsednika in člane komisij ter njihove namestnike imenuje in razrešuje upravni odbor univerze za dobo štirih let, člana, ki sta študenta, pa za dobo dveh let in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
307. člen
Univerzitetna komisija za pritožbe delavcev odloča v zadevah iz delovnih razmerij zaposlenih na univerzi, o ugovorih zaposlenih zoper odločitve dekana, ravnatelja oziroma direktorja članice ter odločitve rektorja univerze, ki so jih sprejeli v zadevah iz delovnih razmerij.
Komisija za pritožbe delavcev odloča tudi o ugovorih delavcev strokovnih služb univerze zoper odločitve rektorja ali druge pooblaščene osebe univerze v zadevah iz delovnih razmerij.
Postopek, ki teče pred komisijo, se vodi skladno z veljavno delovno-pravno zakonodajo in splošnim aktom univerze, ki ureja postopek za varstvo pravic delavcev, oziroma pravili disciplinskega postopka v primeru kršitve delovnih obveznosti.
Odločitev univerzitetne komisije za pritožbe delavcev je dokončna.
308. člen
Komisija za pritožbe študentov odloča o pritožbah študentov zoper odločitve organov univerze in organov članic univerze, ki so bile sprejete na prvi stopnji, o pravicah in obveznostih študentov pa s predpisom ali tem statutom ni pristojen drug pritožbeni organ na nivoju univerze.
V tem pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo pravila zakona o splošnem upravnem postopku.
309. člen
Komisija za pritožbe delavcev in komisija za pritožbe študentov veljavno odločata, če je na seji navzočih večina njihovih članov oziroma namestnikov, sklepi pa so veljavno sprejeti, če so zanje glasovali najmanj trije člani oziroma namestniki.
B) Organi članic univerze
1. Akademski zbor članice univerze
310. člen
Akademski zbor članice univerze sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Pri delu akademskega zbora članice sodelujejo tudi predstavniki študentov, ki jih izvoli študentski svet članice, tako da je njihovo število ena petina članov akademskega zbora. Predstavniki študentov sodelujejo pri obravnavi in odločanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter študijske programe.
Akademski zbor članice:
– izvoli senat članice;
– senatu predlaga kandidate za dekana;
– obravnava in sprejema program razvoja članice;
– obravnava in sprejema poročilo o delu članice ter daje predloge in pobude senatu članice;
– izvoli predstavnike, ki so člani akademskega zbora univerze;
– opravlja druge naloge, ki jih določa statut.
Volitve, ki jih izvaja akademski zbor članice, so tajne. Volilno pravico imajo člani akademskega zbora članice, ki so določeni v prvem odstavku tega člena.
Akademski zbor članice izmed svojih članov, določenih v prvem odstavku tega člena, izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje.
Akademski zbor se oblikuje skladno z zakonom.
Senat univerze s splošnim aktom določi natančnejša pravila in postopke za oblikovanje akademskih zborov članic univerze.
2. Senat članice univerze
311. člen
Senat članice univerze je strokovni organ članice univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci. Senat članice ima najmanj devet članov in največ petnajst članov.
Člane senata članice, ki so visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, voli akademski zbor članice tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja članice.
V senat članice se izvolijo tudi predstavniki študentov, ki morajo imeti status študenta, tako da imajo v senatu eno sedmino izvoljenih članov.
Člane senata članice, ki so predstavniki študentov, voli študentski svet članice.
Visoka strokovna šola lahko v senat izvoli tudi visokošolske učitelje, ki so pri njih zaposleni v delovnem razmerju do ene tretjine delovnega časa, in učitelje z nazivom zaslužni profesor, če glede na določila tega člena v senatu ne bi bile enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna in študijska področja članic.
Dekani in prodekani so člani senata po svojem položaju.
312. člen
S splošnim aktom se na podlagi predloga senata članice univerze uredijo sestava, volitve, oblikovanje in delovanje senata članice in akademskega zbora članice. Splošni akt sprejme senat univerze.
313. člen
Mandatna doba članov senata članice univerze traja štiri leta. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno izvoljena v senat članice univerze.
314. člen
Senat članice univerze:
1. sodeluje pri oblikovanju strokovnih izhodišč za oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva;
2. sprejema študijske in umetniške programe, skrbi za njihovo posodabljanje ter sodeluje pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov;
3. sprejema znanstveno-raziskovalne programe;
4. predlaga omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe in obravnava in sprejme analizo vpisa;
5. odloča o vprašanjih izvajanja študijskih in raziskovalnih programov, če tako določa zakon ali ta statut;
6. voli v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev skladno z določili tega statuta, razen v naziv rednega profesorja in naziv znanstvenega svetnika;
7. imenuje komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
8. sprejema teme doktorskih disertacij, imenuje komisijo za oceno teme doktorske disertacije in komisijo za oceno in za zagovor doktorske disertacije oziroma komisijo za odvzem doktorskega naziva;
9. voli člane senata univerze glede na znanstvene in umetniške discipline in strokovna področja, ki jih razvija članica univerze;
10. predlaga rektorju univerze kandidata za dekana in kandidate za prodekane;
11. odloča o ustanavljanju in organizacijskih spremembah kateder, inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik visokošolskega dela;
12. sprejema predloge za redno zaposlitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov;
13. predlaga pogodbeno zaposlitev zasebnih visokošolskih učiteljev in gostujočih visokošolskih učiteljev;
14. obravnava splošne akte univerze in daje svoje predloge in stališča;
15. izvaja postopek nostrifikacije skladno s splošnim aktom univerze;
16. daje predloge za podelitev častnega doktorata, častnega senatorja in naziva “zaslužni profesor”;
17. obravnava pobude in predloge študentskega sveta univerze in študentskih svetov članic univerze;
18. opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta statut.
Pri sprejemanju študijskih programov, ki dajejo javnoveljavno izobrazbo, in pri sprejemanju programov znanstveno-raziskovalnega dela in umetniškega dela, ki se izvajajo kot javna služba, si mora senat članice univerze pridobiti predhodno soglasje senata univerze.
315. člen
Senat članice univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje senata članice univerze sklicuje in vodi dekan, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Glede sklicevanja in javnosti sej, sklepčnosti in odločanja senata članice univerze se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo ta vprašanja pri senatu univerze.
316. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata članice univerze ima senat stalne komisije, in to:
– komisijo za študijske zadeve,
– komisijo za znanstveno-raziskovalne zadeve,
– komisijo za ocenjevanje kakovosti.
Pri članicah univerze z umetniškimi študijskimi programi se oblikuje komisija za študijske in umetniške zadeve.
317. člen
Komisija za študijske zadeve oziroma komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve obravnavata zadeve s svojega delovnega področja in dajeta predloge senatu članice univerze, v zadevah, ki so posebej določene v tem statutu, pa lahko tudi samostojno odločata.
Komisija za študijske zadeve oziroma komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve imata po sedem članov in jo sestavljajo: prodekan za področje dejavnosti komisije in štirje člani, ki jih imenuje senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, dva pa izmed študentov, za dobo štirih let. Člani komisij so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
318. člen
Glede sklicevanja sej, sklepčnosti, obveščanja, sprejemanja predlogov in odločanja komisij senata članice univerze se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo ta vprašanja pri ustreznih komisijah senata univerze.
3. Poslovodni odbor članice univerze
319. člen
Poslovodni odbor članice univerze odloča o poslovanju članice, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je članica univerze pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Poslovodni odbor v skladu s statutom določi svoje naloge in sprejme poslovnik ter program dela.
320. člen
Poslovodni odbor članice univerze ima tri do sedem članov, ki jih izvoli akademski zbor članice na predlog dekana. Člani poslovodnega odbora so lahko tudi drugi delavci članice.
Mandatna doba članov poslovodnega odbora traja štiri leta.
Dekan in tajnik članice univerze sta člana poslovodnega odbora po svojem položaju.
321. člen
Poslovodni odbor dela in odloča na sejah.
Poslovodni odbor sklicuje in vodi dekan članice.
Poslovodni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
4. Študentski svet članice univerze in sveti letnikov članice univerze
322. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente, ima članica univerze študentski svet.
Študentski svet članice univerze sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega sveta letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov.
Mandatna doba članov študentskega sveta članice univerze in mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje študentski svet članice, traja eno leto, če ta statut ne določa drugače.
Prodekan študent je član študentskega sveta po svojem položaju.
323. člen
V študentskih domovih je organ druge članice Študentski domovi tudi študentski svet stanovalcev, ki se oblikuje na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih in tudi zastopanost študentov, ki so prek koncesije v privatnih študentskih domovih.
Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti in naloge, kot jih imajo študentski sveti članic univerze.
Študentski svet stanovalcev izvoli z večino vseh članov študentskega sveta svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo študentskega sveta stanovalcev.
324. člen
Študentski svet članice univerze:
– obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih visokošolske dejavnosti članice univerze, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,
– voli predstavnika v študentski svet univerze,
– daje mnenja o kandidatih za dekana oziroma kandidatih za direktorja druge članice univerze,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta statut ali drug splošni akt univerze.
325. člen
Če mnenje, ki ga je dal študentski svet članice univerze v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ članice univerze na prvi naslednji seji zadevo ponovno obravnava in o njej odloči in nato o svojih stališčih obvesti študentski svet.
326. člen
Seje študentskega sveta sklicuje in vodi prodekan študent.
Seje študentskega sveta članice univerze so javne.
Glede sklicevanja in vodenja sej ter sprejemanja sklepov oziroma mnenj se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki urejajo ta vprašanja pri študentskem svetu univerze.
327. člen
Študenti posameznih letnikov dodiplomskega študija, absolventi in študenti podiplomskega študija volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem predsednika letnika in do štiri člane, ki skupaj s predsednikom letnika oblikujejo svet letnika.
S splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi študentskih svetov članic univerze in študentskih svetov letnikov se določijo in upoštevajo specifični pogoji posameznih članic univerze.
Mandat predsednika letnika in drugih članov sveta letnika traja eno leto.
328. člen
Svet letnika obravnava vprašanja, pomembna za izboljšanje pedagoškega dela pri izvajanju študijskih programov, vprašanja za izboljšanje študijskih uspehov študentov letnika in vprašanja za krepitev medsebojnega sodelovanja med visokošolskimi učitelji, visokošolskimi sodelavci ter študenti na pedagoškem, raziskovalnem in interesnem področju.
Svet letnika izvoli izmed svojih članov enega člana v študentski svet članice univerze. Predsednik letnika je član študentskega sveta članice univerze po svojem položaju.
329. člen
Svet letnika oblikuje predloge in mnenja ter jih posreduje visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki izvajajo študijski program letnika, in prek študentskega sveta članice univerze drugim organom članice univerze in univerze.
5. Dekan članice univerze
330. člen
Dekan je strokovni vodja članice univerze. Dekan članice ima tudi druga pooblastila, ki jih določajo ta statut, splošni akti univerze, ali pa jih nanj prenese rektor univerze.
Dekan:
1. zastopa in predstavlja ter vodi članico univerze in odloča o njenem poslovanju v skladu s statutom UM;
2. v zadevah izvajanja nacionalnega programa visokega šolstva zastopa univerzo v pravnem prometu v obsegu dejavnosti članice univerze in s pooblastili, ki jih skladno s predpisi določa ta statut;
3. organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo;
4. predlaga uvedbo novih študijskih in umetniških programov ter izvajanje novih raziskovalnih projektov;
5. skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
6. opozarja organe članice univerze in delavce s posebnimi pooblastili na nezakonite odločitve in v primerih, ko ti pri nezakonitih odločitvah vztrajajo, zadrži takšno izvršitev in nemudoma obvesti organe univerze;
7. sklicuje in vodi seje senata članice univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov;
8. najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice univerze in rektorju univerze;
9. predlaga senatu članice univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe kateder, inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik visokošolskega dela ter imenuje njihove predstojnike;
10. ugotavlja kadrovske in materialne potrebe za izvajanje visokošolske dejavnosti članice univerze in jih posreduje univerzi;
11. skrbi, da visokošolski in drugi delavci redno izpolnjujejo svoje naloge in sprejme ukrepe za izboljšanje organizacije izobraževalnega in znanstvenega dela;
12. na podlagi javnega razpisa in predhodnega mnenja senata članice univerze predlaga rektorju univerze imenovanje tajnika članice univerze;
13. v primeru kršitev iz 299. člena statuta ima dekan pravico, da razreši tajnika članice univerze;
14. odloča o delovnih razmerjih delavcev članice univerze, razen v primerih, za katere je po tem statutu pristojen rektor univerze;
15. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem statutom ali drugimi splošnimi akti univerze;
16. skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti članice univerze in izvaja razvojni program članice univerze.
Dekan članice univerze zagotavlja zakonitost dela in učinkovitost poslovanja članice in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, akademskemu zboru članice, senatu članice in upravnemu odboru univerze.
331. člen
Dekana članice univerze imenuje rektor univerze na predlog senata članice univerze za dobo štirih let in je lahko po preteku te dobe po postopku, ki je določen v tem statutu, ponovno imenovan.
332. člen
Za dekana je lahko imenovan visokošolski učitelj članice univerze, ki je redno zaposlen na univerzi in s polnim delovnim časom dela v okviru članice in ki je sposoben s svojim znanjem, strokovnostjo, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju članice univerze in jo uspešno voditi.
Na visoki strokovni šoli je lahko za dekana imenovan tudi visokošolski učitelj, ki je na tej šoli zaposlen v tretjinskem delovnem razmerju oziroma v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom.
333. člen
Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze.
Predloge je potrebno dati najkasneje tri mesece pred potekom mandata predsedniku akademskega zbora članice.
334. člen
Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga senatu. Akademski zbor lahko predlaga senatu članic največ tri kandidate, pod pogojem, da so imeli na volitvah relativno večino po razporedu od prvega do tretjega mesta.
Senat članice univerze obravnava prispele kandidature in z večino glasov vseh svojih članov s tajnim glasovanjem izbere kandidata za dekana članice in ga predlaga v imenovanje. Rektor na podlagi predlogov senata članice imenuje dekana članice.
V primeru, da senat članice ni predlagal rektorju za imenovanje kandidata za dekana, ki je dobil največ glasov na volitvah v akademskem zboru članice, lahko rektor zavrne predlagano imenovanje in ponovi razpis volitev.
335. člen
Članica univerze ima praviloma tri prodekane: prodekana za izobraževalno dejavnost, prodekana za raziskovalno dejavnost in prodekana za študentska vprašanja, ki jih imenuje rektor na predlog senata članice univerze po enakem postopku in za enako mandatno dobo kot dekana. Po potrebi ima lahko članica univerze še prodekane za druge dejavnosti. Mandatna doba prodekana iz vrst študentov traja dve leti s tem, da je lahko še enkrat imenovan.
Prodekani za izobraževalno dejavnost in prodekani za raziskovalno dejavnost ter prodekani za druge dejavnosti se imenujejo izmed visokošolskih učiteljev.
Za prodekana na visokih strokovnih šolah so lahko imenovani tudi visokošolski učitelji z drugim nazivom.
Prodekani za študentska vprašanja se lahko imenujejo iz vrst zglednih študentov ali iz vrst visokošolskih učiteljev.
336. člen
Prodekana iz vrst visokošolskih učiteljev nadomeščata dekana z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan.
337. člen
Dekan oziroma prodekani so lahko predčasno razrešeni iz razlogov, ki so v tem statutu navedeni za razrešitev rektorja oziroma prorektorjev.
O razrešitvi dekana oziroma prodekanov odloča rektor univerze na predlog senata članice univerze, akademskega zbora članice univerze in v primerih, če gre za prorektorja za študentska vprašanja, ki je študent, tudi na predlog študentskega sveta članice oziroma univerze. Razrešitev dekana se smiselno izvede po postopku, kot je bil izvoljen.
C) Skupna določila za organe univerze in članice univerze
Občasne komisije oziroma delovna telesa
338. člen
Za preučevanje posameznih vprašanj in za izdelavo predlogov lahko organi univerze in organi članic univerze ustanovijo občasne komisije in druga delovna telesa.
S sklepom o ustanovitvi komisije oziroma delovnega telesa se določijo njihov sestav in njihove naloge.
Občasne komisije oziroma delovna telesa poročajo o svojem delu in o svojih predlogih po potrebi, morajo pa poročati, če to zahteva organ, ki jih je imenoval, in ko opravijo naloge, za katere so bili imenovani.
Občasne komisije oziroma delovna telesa prenehajo, ko opravijo nalogo, za katero so bili imenovani, in ko jih organ, ki jih je imenoval, razreši.
Č) Organi drugih članic univerze
1. Strokovni svet druge članice univerze
339. člen
Strokovni svet je strokovni organ druge članice univerze, ki ga sestavljajo vodje organizacijskih enot in nosilci raziskovalnih projektov te članice.
Ravnatelj oziroma direktor in njegov namestnik oziroma pomočnik so člani strokovnega sveta po svoji funkciji.
340. člen
Strokovni svet druge članice univerze:
1. obravnava in sklepa o strokovnih vprašanjih raziskovalnega programa in drugih programskih zadevah;
2. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja;
3. spremlja izvajanje programov dela in razvoja;
4. daje ravnatelju oziroma direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
5. daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja;
6. opravlja druge strokovne naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
Strokovni svet druge članice opravlja tudi funkcijo poslovodnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za poslovodni odbor članice, s tem da se upoštevajo določbe statuta, ki razmejujejo pristojnosti ravnatelja oziroma direktorja.
341. člen
Strokovni svet dela na sejah.
Seje strokovnega sveta sklicuje in vodi ravnatelj oziroma direktor.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji večina članov strokovnega sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
2. Ravnatelj oziroma direktor
342. člen
Ravnatelj oziroma direktor druge članice univerze je strokovni vodja te članice.
Ravnatelja oziroma direktorja imenuje rektor univerze po javnem razpisu in predhodnem mnenju strokovnega sveta druge članice univerze ter mnenju senata univerze za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.
343. člen
Ravnatelj oziroma direktor:
1. zastopa in predstavlja drugo članico univerze, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje;
2. skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
3. enkrat letno poroča o delu druge članice strokovnemu svetu, senatu univerze in rektorju univerze;
4. odloča o delovnih razmerjih delavcev druge članice univerze, razen v primerih, za katere je po tem statutu pristojen rektor univerze;
5. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
344. člen
Za ravnatelja Univerzitetne knjižnice Maribor je lahko imenovan ugleden znanstveni ali kulturni delavec, ki ima doktorat znanosti ali magisterij humanistične ali družboslovne usmeritve, bibliotekarski izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj.
Pogoje za imenovanje direktorjev oziroma ravnateljev drugih članic univerze, razen Univerzitetne knjižnice Maribor, določi s sistemizacijo delovnih mest rektor univerze na predlog strokovnega sveta druge članice univerze, upoštevajoč vrsto, velikost in pomen dejavnosti druge članice univerze.
VIII. PRIZNANJA UNIVERZE
345. člen
Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstveno-raziskovalnem, izobraževalnem, mentorskem in umetniškem delu ali za dosežke, ki so pomembneje prispevali k uveljavitvi in razvoju univerze, podeljuje univerza posebna priznanja univerze, naslov častnega senatorja in naslov zaslužnega profesorja.
Naslov častnega senatorja in zaslužnega profesorja se lahko podeljuje le upokojenim rednim profesorjem, posebna priznanja pa tudi drugim visokošolskim in drugim delavcem ter študentom.
Podelitev posebnih priznanj in naslovov ureja univerza s posebnimi splošnimi akti.
IX. PREMOŽENJE IN SREDSTVA UNIVERZE
1. Premoženje univerze in članic univerze
346. člen
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičninami, ki so bile pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje visokošolske dejavnosti in za izvajanje znanstveno-raziskovalnih projektov v soglasju z ustanoviteljem univerze.
Univerza in njene članice ločeno evidentirajo, v skladu s predpisi, premoženje, pridobljeno iz javnih in drugih virov.
Z nepremičninami, ki jih je univerza pridobila iz nejavnih virov, upravlja in razpolaga univerza samostojno v skladu z namenom, za katerega jih je pridobila.
Univerza upravlja in razpolaga tudi z infrastrukturno opremo, ki je namenjena več članicam univerze.
347. člen
Članice univerze upravljajo in razpolagajo z nepremičninami, namenjenimi za opravljanje svetovalnega, razvojnega in drugega strokovnega dela in z drugimi nepremičninami, ki so jih pridobili iz lastnih sredstev, ter s premičninami, namenjenimi za opravljanje visokošolske dejavnosti.
348. člen
Univerza lahko za organizirano pridobivanje sredstev in drugega premoženja za opravljanje svoje dejavnosti in dejavnosti svojih članic, za podeljevanje štipendij, subvencij, nagrad in drugih namenov ustanavlja fundacije.
2. Viri sredstev in financiranje javne službe
349. člen
Univerza in njene članice pridobivajo sredstva za opravljanje svojih dejavnosti:
– od ustanovitelja univerze,
– iz šolnin in drugih prispevkov za študij,
– s plačili za opravljene storitve,
– iz dotacij, dediščin in daril,
– iz drugih virov.
350. člen
Univerza in članice univerze pridobivajo sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in drugih programov, ki se izvajajo kot javna služba, v skladu s standardi in normativi, in sprejetega programa dela ter jih s finančnim načrtom univerze razporejajo za namene, za katere so bila pridobljena.
Sredstva, ki so bila pridobljena za izvajanje programov, ki niso vključena v nacionalni program ali za druge namene, razporejajo članice univerze s svojim finančnim načrtom za namene, za katere so jih pridobile.
Ob koncu poslovnega leta sprejema upravni odbor univerze oziroma poslovodni odbor članice univerze zaključni račun.
Upravni odbor univerze s splošnim aktom uredi finančni sistem in poslovanje univerze.
351. člen
Univerza sklene posebne okvirne pogodbe o financiranju s pristojnimi ministrstvi.
Univerza lahko sklene posebne pogodbe o sodelovanju tudi s študentsko organizacijo in drugimi organizacijami, povezanimi z delovanjem Univerze v Mariboru.
3. Šolnina in drugi prispevki za študij
352. člen
Državljani Republike Slovenije letno plačujejo šolnino:
– za redni dodiplomski študij, ki ni zajet v nacionalnem programu ali presega z nacionalnim programom določene standarde,
– za izredni dodiplomski študij,
– za podiplomski študij,
– za študij izpopolnjevanja.
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva plačujejo šolnino skladno s predpisi.
353. člen
Univerza oziroma njene članice lahko zaračunavajo naslednje prispevke:
1. vpisne stroške ali stroške evidenčnega vpisa;
2. stroške četrtega in nadaljnjega opravljanja izpitov pri istem predmetu;
3. stroške komisijskih izpitov, če se komisijski izpit opravlja na željo študenta;
4. stroške, ki presegajo z nacionalnim programom priznane stroške (stroški strokovnih ekskurzij, terenskega dela ipd.);
5. habilitacije kandidatov, ki niso v rednem delovnem razmerju na univerzi;
6. nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom za prosilce, ki niso v rednem delovnem razmerju na univerzi;
7. za stroške izdaje potrdil, duplikatov, prepisov in izpisov iz evidenc, ki jih vodi univerza oziroma članica univerze;
8. diferencialne in druge izpite, če se ne financirajo iz javnih sredstev;
9. druge storitve po sklepu upravnega odbora univerze.
354. člen
Višino šolnine in drugih prispevkov določi skladno s predpisi upravni odbor univerze.
Komisija za študijske zadeve senata članice univerze lahko študenta iz opravičenih razlogov, na njegovo prošnjo, oprosti v celoti ali delno plačila šolnine in drugih prispevkov za študij, lahko pa mu dovoli plačevanje v obrokih.
X. SPLOŠNI AKTI UNIVERZE
355. člen
S statutom in drugimi splošnimi akti univerze se skladno z zakonom, ustanovitvenim aktom univerze in drugimi predpisi urejajo visokošolska dejavnost, organizacija in poslovanje univerze in njenih članic, določajo organi in njihovo delovno področje in način dela, določa študijski in izpitni režim, ureja način uresničevanja pravic in obveznosti delavcev in študentov ter druga vprašanja dela in poslovanja univerze.
356. člen
Statut, njegove spremembe in dopolnitve in drugi splošni akti se oblikujejo in sprejmejo po potrebi, ali kadar to zahteva zakon ali drug predpis.
Predlog za izdajo splošnega akta poda rektor univerze po lastni presoji, na pobudo senata univerze, članice univerze ali študentskega sveta univerze.
357. člen
Osnutek splošnega akta oziroma njegove spremembe in dopolnitve pripravi praviloma strokovna služba univerze.
Izdelani osnutek obravnava najprej statutarna komisija univerze in ga da v petnajstdnevno obravnavo članicam univerze.
Na podlagi osnutka, pripomb in predlogov članic univerze oblikuje statutarna komisija predlog splošnega akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev in jih nato predloži v sprejem pristojnemu organu univerze.
358. člen
Splošni akti se objavijo v biltenu univerze in začnejo praviloma veljati petnajsti dan po objavi.
359. člen
Članica univerze lahko s svojimi splošnimi akti ureja vprašanja, ki ne zadevajo nacionalnega programa visokega šolstva.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Prehodne določbe ob uveljavitvi statuta UM z dne 22. 6. 1995
360. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati določbe statuta Univerze v Mariboru (Obvestila, št. 1/90), določbe sklepa o spremembi in dopolnitvi statuta Univerze v Mariboru in statutarnega sklepa z dne 14. 5. 1991 (Obvestila, št. 1/92) ter statutarnega sklepa z dne 18. 10. 1994 (Obvestila, št. 1/94).
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati tudi določbe statutov članic univerze in na njihovi podlagi sprejetih splošnih aktov, razen določb, ki urejajo vprašanja, ki jih članice univerze v skladu s tem statutom urejajo samostojno, pa niso v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu.
361. člen
Članice univerze so dolžne svoje splošne akte iz drugega odstavka prejšnjega člena uskladiti s tem statutom v šestih mesecih od uveljavitve tega statuta.
362. člen
Volitve v organe univerze in članic univerze se opravijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.
Ne glede na določila tega statuta, je pri prvih volitvah rok za kandidiranje kandidatov v organe univerze 14 dni po sprejemu statuta.
Pri prvih volitvah rektorja univerze imenuje komisijo iz 291. člena tega statuta svet univerze. Komisija pripravi poročilo in seznam predlaganih kandidatov za rektorja univerze do 10. 7. 1995.
363. člen
Organi univerze in članic univerze, voljeni oziroma imenovani po dosedaj veljavnih statutih delujejo oziroma opravljajo svojo funkcijo do izvolitve oziroma imenovanja novih.
364. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic skladno z določbami tega statuta se uveljavi s 1. 1. 1996.
2. Prehodne določbe ob uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta UM z dne 7. 4. 1999 s popravkom 18. 6. 1999
365. člen
Prodekani, ki so bili imenovani iz vrst študentov po dosedanjih določilih statuta, opravljajo to funkcijo do konca svojega mandata oziroma študentskega statusa.
366. člen
Za evidentiranje poteka študija ima študent indeks. Ta določba preneha veljati, ko se dogradi informacijski sistem univerze. Informacijski sistem univerze se vzpostavi najkasneje s študijskim letom 1999/2000.
367. člen
Pooblasti se statutarna komisija Univerze v Mariboru, da na podlagi besedila statuta Univerze v Mariboru in njegovih sprememb in dopolnitev izdela prečiščeno besedilo statuta Univerze v Mariboru.
V prečiščenem besedilu statuta Univerze v Mariboru se upoštevajo tudi spremembe in dopolnitve statuta Univerze v Mariboru z dne 7. 4. 1999 s popravkom 18. 6. 1999.
368. člen
Spremembe glede sestave senata z novimi člani se uveljavijo takoj za preostanek mandatne dobe.
Spremembe glede upravnega odbora pa začnejo veljati s potekom mandata sedanjim članom upravnega odbora.
369. člen
Strokovni svet Univerzitetne knjižnice Maribor in njegova delovna telesa se konstituirajo v enem mesecu po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta. Ravnateljica Univerzitetne knjižnice opravlja svojo funkcijo do izteka svojega mandata.
3. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta UM z dne 21. 6. 2000
370. člen
Določbe tega statuta o položaju državljanov članic Evropske unije se pričnejo uporabljati z dnem, ko bo RS postala polnopravna članica Evropske unije.
371. člen
V času do sprejema nacionalnega programa spadajo med javna sredstva univerze tista sredstva, ki jih pridobi univerza oziroma njene članice iz proračuna RS za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti univerze in njenih članic. Za ostala sredstva, ki jih pridobivajo univerza in njene članice, pa se šteje, da so sredstva pridobljena na trgu, ki spadajo med dejavnosti iz 14. člena in drugega odstavka 17. člena tega statuta. Ta določba se uporablja do sprejetja nacionalnega programa.
372. člen
Do sprejema akta iz šestega odstavka 143. člena je mentor kandidatov za pridobitev doktorata znanosti lahko visokošolski učitelj, ki je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline in če s svojo znanstveno aktivnostjo dosega najmanj polovico pogojev, ki se zahtevajo za izvolitev v izrednega profesorja.
373. člen
Volitve in imenovanja v upravni odbor univerze ter volitve in oblikovanje poslovodnih odborov članic univerze se opravijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta na način, da se navedeni organi konstituirajo najkasneje do 15. 10. 2000.
374. člen
Akademski zbori članic univerze in akademski zbor univerze se oblikujejo oziroma izvolijo takoj po uveljavitvi tega statuta, vendar najkasneje v štirih mesecih od uveljavitve tega statuta.
Drugi organi univerze (senati članic univerze, senat univerze, komisije, strokovni sveti drugih članic in drugi organi) se oblikujejo skladno s tem statutom najkasneje do 24. 12. 2000.
375. člen
Dosedanji člani senatov (senata univerze in senatov članic) so člani senatov do izteka njihovega mandata.
Skladno s tem statutom se senati oblikujejo oziroma preoblikujejo na način, da pristojni študentski sveti dodatno izvolijo sedmino novih članov, ki imajo status študenta, ne glede na število članov senata, ki jih določa ta statut.
Izhodišča za določitev števila študentov, ki se volijo v senat, je sedanje število članov senata.
Za naslednje volitve v senate po izteku mandatov sedanjim članom senatov se število članov senatov uskladi s številom, ki ga določa ta statut.
376. člen
Organi univerze in članic univerze, ki so voljeni oziroma imenovani po do sedaj veljavnih statutih, delujejo oziroma opravljajo svojo funkcijo do izvolitve oziroma imenovanja ter oblikovanja novih skladno s tem statutom.
377. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic z vključitvijo Univerzitetne knjižnice Maribor in Študentskih domov Maribor, kot drugih članic univerze, se skladno z določbami tega statuta reorganizira v roku treh mesecev od njegove uveljavitve, vendar najkasneje s 1. 1. 2001.
378. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
Te spremembe in dopolnitve statuta Univerze v Mariboru se objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije po pridobitvi soglasja Vlade RS k spremembam in dopolnitvam dejavnosti njenih članic. Dopolnitev dejavnosti in njenih članic stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Priloga k statutu Univerze v Mariboru se bo objavila v Obvestilih Univerze v Mariboru, ko bo podano soglasje ustanovitelja. Do pridobitve soglasja velja priloga, objavljena v Obvestilih, št. 1/00.
Predsednik Upravnega odbora
Univerze v Mariboru
doc. dr. Borut Bratina l. r.
