Za izvrševanje zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94, 41/94, 70/97, 87/97 in 38/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu ugotavljanja dejstev, da višji upravni delavec ali upravni delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta uredba določa način ugotavljanja dejstev, ki po drugem odstavku 23. člena zakona o delavcih v državnih organih dokazujejo, da višji upravni delavec ali upravni delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela (v nadaljevanju: dejstva, ki dokazujejo neprimernost za delo).
Ta uredba se uporablja za višje upravne delavce in upravne delavce v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti. Način uporabe te uredbe v drugih državnih organih se v skladu s prvim odstavkom 74. člena zakona o delavcih v državnih organih uredi z aktom državnega organa.
Ta uredba se smiselno uporablja v postopku ugotavljanja, ali je strokovno tehnični delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah še primeren za opravljanje dela (prvi odstavek 23.a člena zakona o delavcih v državnih organih).
2. člen
Izraz organ pomeni po tej uredbi organ državne uprave in uprava lokalne skupnosti oziroma skupna uprava lokalnih skupnosti.
Izraz organ državne uprave pomeni po tej uredbi ministrstvo, upravni organ in upravna organizacija v sestavi ministrstva, upravna enota in služba Vlade Republike Slovenije.
Izraz delavec pomeni po tej uredbi višji upravni delavec, upravni delavec in strokovno-tehnični delavec.
II. ZAČETEK UGOTAVLJANJA
3. člen
Dejstva, ki dokazujejo neprimernost za delo, se ugotovijo v postopku, ki ga uvede predstojnik, ki vodi organ (v nadaljevanju: predstojnik) po lastni odločitvi ali na obrazložen pisni predlog vodje notranje organizacijske enote.
Dejstva, ki dokazujejo neprimernost za delo, ugotovi komisija, ki jo imenuje predstojnik (v nadaljevanju: komisija).
4. člen
Predstojnik uvede postopek, če rezultati dela, ki jih delavec izkazuje v daljšem obdobju, nakazujejo na obstoj dejstev iz drugega odstavka 23. člena zakona o delavcih v državnih organih.
Daljše obdobje iz prejšnjega odstavka je obdobje najmanj štirih mesecev pred uvedbo postopka, ko je bil delavec prisoten na delu.
V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče ugotavljati dejstev, ki dokazujejo neprimernost za delo.
5. člen
Postopek se uvede s pisnim sklepom, s katerim predstojnik imenuje tudi predsednika in dva člana komisije. Dva člana komisije morata imeti najmanj enako ali višjo izobrazbo iste smeri kot delavec, zoper katerega je uveden postopek, najmanj eden izmed imenovanih pa mora biti univerzitetni diplomirani pravnik. Najmanj en član komisije mora biti zaposlen v organu, v katerem je zaposlen delavec, zoper katerega je uveden postopek.
Pisni sklep o uvedbi postopka mora biti obrazložen z razlogi, ki utemeljujejo uvedbo postopka.
Pisni sklep o uvedbi postopka se vroči delavcu, predsedniku in članoma komisije ter reprezentativnemu sindikatu.
6. člen
Vodja notranje organizacijske enote je dolžan zbrati vse podatke, ki kažejo na obstoj dejstev, ki dokazujejo neprimernost za delo, ter komisiji predložiti dokumentacijo, ki ta dejstva dokazuje.
Predstojnik mora delavcu, njegovemu pooblaščencu in komisiji zagotoviti vse podatke in vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere je uvedel postopek.
III. DELO KOMISIJE
7. člen
Komisija je pri svojem delu samostojna.
Pri svojem delu komisija uporablja določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00).
O vprašanjih, o katerih se po zakonu o splošnem upravnem postopku odloča s sklepom, odloča predsednik komisije.
8. člen
Za razjasnitev dejanskega stanja komisija opravi ustno obravnavo, na kateri morajo biti prisotni neposredno nadrejeni, predsednik in oba člana komisije. Ustna obravnava ni javna, razen če delavec izrecno zahteva, da mora biti obravnava javna.
Na ustno obravnavo se vabi delavca, zoper katerega teče postopek. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se na zahtevo delavca na ustno obravnavo kot javnost vabi predstavnika reprezentativnega sindikata.
Povabljeni delavec se na ustni obravnavi lahko zagovarja osebno, po odvetniku, drugem pooblaščencu ali predstavniku reprezentativnega sindikata, lahko pa komisiji predloži tudi pisni zagovor do dneva, ko je razpisana ustna obravnava.
9. člen
Ustno obravnavo razpiše predsednik komisije. Med vročitvijo pisnega vabila na ustno obravnavo in razpisano ustno obravnavo mora preteči najmanj 8 dni.
V pisnem vabilu na ustno obravnavo mora biti navedeno, da se povabljeni delavec lahko zagovarja na načine iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe. Povabljenega delavca je potrebno prav tako opozoriti na posledice, ki nastanejo, če se ne bi zagovarjal na načine iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe.
10. člen
O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik.
Zapisnik piše član komisije, ki ga določi predsednik komisije. Zapisnik podpišejo vsi sodelujoči na ustni obravnavi.
11. člen
Po opravljenem ugotovitvenem postopku izda komisija pisno poročilo, ki ga podpišejo predsednik in oba člana komisije.
Pisno poročilo mora vsebovati oceno o primernosti delavca za opravljanje dela z vidika razlogov iz drugega odstavka 23. člena zakona o delavcih v državnih organih in utemeljitev podane ocene.
12. člen
Predsednik in člana komisije so odgovorni za celovitost, pravilnost in strokovnost pisnega poročila.
Ocena iz drugega odstavka prejšnjega člena se določi z večino glasov. Ločeno mnenje se mora zapisati in posebej utemeljiti.
13. člen
Če se delavec ni udeležil ustne obravnave, komisija lahko izda pisno poročilo samo pod naslednjimi pogoji:
– da je bil delavec pravilno vabljen in v vabilu opozorjen na posledice neudeležbe, za odsotnost pa nima upravičenih razlogov, in
– da je bil delavec v vabilu opozorjen na možnost pisnega zagovora, pa brez upravičenih razlogov komisiji do izdaje poročila ni predložil pisnega zagovora.
Delavec ima pravico predlagati vrnitev v prejšnje stanje pod pogoji, določenimi z zakonom o splošnem upravnem postopku.
14. člen
Predsednik komisije mora poslati predstojniku pisno poročilo najkasneje v roku 45 dni od dneva imenovanja komisije.
Če pisno poročilo ni celovito ali ni zadosti utemeljeno, ga mora komisija na zahtevo predstojnika dopolniti najkasneje v roku 10 dni od dneva prejema zahteve.
15. člen
Predstojnik pošlje pisno končno poročilo delavcu in reprezentativnemu sindikatu.
Če je iz ocene o primernosti delavca razvidno, da ne obstajajo zakonski razlogi za ugotovitev, da delavec po delovnih in strokovnih kvalitetah ni več primeren za opravljanje dela, izda predstojnik sklep o ustavitvi postopka.
IV. SEZNAM
16. člen
Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: kadrovska služba vlade) vodi seznam oseb, ki lahko kot predsedniki in člani komisije sodelujejo pri ugotavljanju dejstev, ki dokazujejo neprimernost, v drugem organu.
Seznam iz prejšnjega odstavka se vzpostavi na podlagi podatkov, ki jih sporočijo predstojniki organov državne uprave. Podatki zajemajo ime in priimek, naziv, vrsto in stopnjo izobrazbe, delovne izkušnje in delovno mesto delavca. Predstojnik sporoči podatke hkrati s soglasjem, da je lahko delavec imenovan za člana komisije v drugem organu državne uprave.
Podatke iz prejšnjega člena lahko kadrovski službi vlade sporočajo tudi predstojniki uprav lokalnih skupnosti.
Na zaprosilo predstojnika sporoča kadrovska služba vlade podatke o možnih kandidatih za predsednike in člane komisij.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
Najkasneje v enem mesecu od uveljavitve te uredbe sporočijo predstojniki organov državne uprave kadrovski službi vlade podatke iz drugega odstavka 16. člena te uredbe za najmanj pet delavcev.
18. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.130-04/2000-1
Ljubljana, dne 8. marca 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
