Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 66/00) izdaja minister za zdravstvo

Ta pravilnik določa vsebino in način označevanja kozmetičnih proizvodov, ki smejo biti v prometu v Republiki Sloveniji.

Izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. C.I. pomeni številko barvnega indeksa.
2. INN pomeni mednarodno nelastniško ime, ki ga priporoča svetovna zdravstvena organizacija.
3. IUPAC pomeni mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo.
4. CAS in EINECS imata enak pomen kot v zakonu o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99).
5. INCI pomeni mednarodno poimenovanje sestavin kozmetičnih proizvodov prvič objavljenih v Uradnem listu EU L 132 z dne 8. 5. 1996, ter v nadaljnjih dopolnitvah.
6. Označevanje pomeni zagotovitev informacije o kozmetičnem proizvodu na neizbrisen, razumljiv, nedvoumen, čitljiv in jasno viden način v skladu s tem pravilnikom.
Označbe na kozmetičnem proizvodu morajo biti v slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim materialom.

Priloge, ki se uporabljajo v tem pravilniku, so sestavni del pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov.

Proizvajalec, ki daje kozmetični proizvod v promet, mora imeti na naslovu oziroma sedežu, dostopne podatke o kozmetičnem proizvodu v slovenskem ali angleškem jeziku v skladu z 12. členom zakona o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 66/00).
Če se proizvod proizvaja v več krajih v Republiki Sloveniji ali v več krajih v Evropski uniji, lahko proizvajalec določi samo en kraj, kjer so dosegljivi podatki o kozmetičnem proizvodu. Ime kraja in naslov, kjer so dosegljivi podatki o proizvodu, mora biti v primeru, da je navedenih več krajev proizvodnje, podčrtan.

Kozmetične proizvode je dovoljeno dati v promet le, če so na notranji in zunanji embalaži navedeni naslednji podatki:
– ime ali znak ter naslov oziroma sedež proizvajalca, ki daje kozmetični proizvod v promet in državo porekla; dovoljeni so podatki v skrajšani obliki, če je podjetje mogoče razpoznati iz okrajšave,
– namen uporabe proizvoda, če ni namen uporabe proizvoda razviden iz proizvoda samega (npr. v primeru toaletnega mila je uporaba razvidna, v primeru vodice za po britju namen uporabe iz proizvoda samega ni razviden),
– seznam kozmetičnih sestavin v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– datum proizvodnje,
– rok trajanja, če ima kozmetični proizvod rok trajanja 30 mesecev ali manj.
Rok trajanja je treba navesti z besedami “uporaben najmanj do...”, kjer datum vključuje navedbo meseca, potem pa leta ali opozoriti, kje na embalaži je naveden datum. Poleg navedbe datuma je v primerih, da je navedeni rok trajanja kozmetičnega proizvoda zagotovljen le ob upoštevanju določenih pogojev shranjevanja, treba na to ustrezno opozoriti.
– deklarirana vsebina kozmetičnega proizvoda v času pakiranja, izražena kot masa ali prostornina,
– serijska številka proizvodnje, ali v primeru, da proizvod ni bil izdelan v seriji, druga oznaka za identifikacijo proizvoda,
– podatki glede določenih snovi, ki jih etiketa proizvoda mora obvezno vsebovati ter so navedeni v rubriki f (Pogoji uporabe in opozorila, ki morajo biti napisana na etiketi) Priloge III in v rubriki e (Pogoji uporabe in opozorila, ki morajo biti napisana na etiketi) Prilog VI in VII,
– drugi posebni pogoji uporabe in opozorila pri določenih kozmetičnih proizvodih, vključno s proizvodi za poklicno uporabo, pri katerih so takšni podatki potrebni, da ne bi prišlo do škodljivega vpliva na človekovo zdravje.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se podatki pri kozmetičnem proizvodu, ki nima zunanje embalaže, navedejo samo na obstoječi embalaži.
Če iz praktičnih razlogov podatkov o sestavinah ni mogoče navesti na notranji embalaži, jih je treba navesti na priloženem listku, etiketi, na papirnem traku oziroma kartici. V tem primeru mora potrošnika na podatke o teh sestavinah opozarjati na zunanji embalaži navedeno skrajšano opozorilo ali grafični simbol, ponazorjen v Prilogi VIII (v nadaljnjem besedilu: grafični simbol).
Če zaradi majhne velikosti ali oblike (npr. toaletna mila brez zunanjega pakiranja ali majhni kozmetični proizvodi namenjeni kopelim-kroglice) to ni mogoče, je treba ta podatek o sestavinah navesti na listku v neposredni bližini ponujenih proizvodov. Kadar je kozmetični proizvod namenjen poklicni uporabi, je treba to izrecno navesti ter določiti način njegove prodaje, da se zagotovi njegova varnost v skladu s 5. členom zakona o kozmetičnih proizvodih.
Čeprav se navajanje roka trajanja zahteva le kadar je ta krajši od 30 mesecev, proizvajalec lahko navede rok trajanja tudi v primeru, ko je daljši od 30 mesecev. V tem primeru se rok trajanja navede na naslednji način: “rok” trajanja: xx mesecev/let od datuma “proizvodnje” in navede kje na embalaži se nahaja datum proizvodnje.
Ne glede na šesto alineo prejšnjega člena ni treba navesti vsebine pri embalaži, ki vsebuje manj kot pet gramov ali pet mililitrov, za brezplačne vzorce in zavojčke za enkratno uporabo; za predpakirane proizvode, ki se običajno prodajajo kot komplet proizvodov, pri katerih podrobnosti o masi ali prostornini niso pomembne oziroma, če je na embalaži navedeno število kosov. Teh podatkov ni treba navesti, če se število kosov zlahka vidi skozi embalažo, ali če se proizvod običajno prodaja samo posamično.
Če je označevanje iz sedme alinee prejšnjega člena zaradi majhnih dimenzij kozmetičnih proizvodov iz praktičnih razlogov nemogoče, je lahko oznaka iz te alinee le na zunanji embalaži kozmetičnih proizvodov.
Če celotnega besedila podatkov iz sedme, osme in devete alinee prejšnjega člena zaradi velikosti ali oblike kozmetičnega proizvoda iz praktičnih razlogov ni možno navesti na notranji in zunanji embalaži, je treba te podatke navesti na priloženem listku, etiketi, papirnem traku oziroma kartici, na kar se potrošnika na notranji in zunanji embalaži opozori, bodisi s skrajšanim opozorilom ali z grafičnim simbolom.
V primeru da kozmetičnih proizvodov ni mogoče označiti na načine določene v tem členu (npr. toaletna mila brez zunanjega pakiranja ali majhni kozmetični proizvodi namenjeni kopelim-kroglice), je treba potrošnika opozoriti s posebnim napisom oziroma z grafičnim simbolom, da se podatki nahajajo na vidnem mestu v neposredni bližini ponujenih proizvodov.

Pred vsakim seznamom sestavin v kozmetičnem proizvodu je treba navesti besedi SESTAVINE – INGREDIENTS ali INGREDIENTS – SESTAVINE.
Sestavine je treba navesti z njihovimi imeni INCI. Če ime INCI ne obstaja, je treba navesti kemijsko ime, ime določeno po Evropski farmakopeji, mednarodno nelastniško ime INN, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija ali drugo ime oziroma številko, ki omogoča identiteto sestavine (CAS, IUPAC, EINECS ali številka barvnega indeksa).
Parfume in aromatične sestave ter njihove vhodne surovine je treba označiti z besedo “PARFUM” ali “AROMA”.
Če se dajo v promet dekorativni proizvodi v obliki palete proizvodov v različnih barvnih odtenkih, ki so namenjeni barvanju ali olepšanju kože, las ali nohtov, se lahko pri posameznih proizvodih skupaj navedejo vsa barvila, ki se jih uporablja v paleti, če se barvila našteje neposredno za znakom [ +/-...] ali za besedama “lahko vsebuje”.
Sestavine je treba navesti po padajočem vrstnem redu glede na njihov odstotek v kozmetičnem proizvodu, začenši z najvišjim odstotkom posamezne kozmetične sestavine. Odstotek sestavine je določen glede na čas, ko je bila sestavina dodana kozmetičnemu proizvodu. Sestavine z vsebnostjo natanko 1% se navede takoj za navedbo sestavin z vsebnostjo več kot 1%. Sestavine z vsebnostjo do 1% v proizvodu je možno navesti v poljubnem vrstnem redu, in to neposredno za navedbo sestavin z vsebnostjo večjo ali enako 1%. Barvila se lahko navedejo v poljubnem vrstnem redu za ostalimi sestavinami v skladu s številko barvnega indeksa, barvila brez številke barvnega indeksa pa z drugimi imeni, ki so navedena v rubriki b (Generično ime) Priloge IV.
Za sestavine kozmetičnih proizvodov se ne štejejo:
– nečistote v uporabljenih vhodnih surovinah,
– pomožne snovi v smislu 10. člena zakona o kozmetičnih proizvodih,
– topila ali nosilne snovi za parfume in aromatične snovi v količinah, ki so potrebne s tehnološkega vidika.
Označevanje sestavin se prav tako zahteva za kozmetične proizvode, ki so namenjeni poklicni uporabi, za vzorce in testerje.

Kozmetični proizvodi, ki imajo notranjo in zunanjo embalažo, se lahko do 31. 12. 2002 označujejo v skladu s 5. členom tega pravilnika tako, da se zahteve iz 5. člena tega pravilnika navajajo v slovenskem jeziku le na zunanji embalaži ob smiselni uporabi sedmega odstavka 6. člena tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati naslednji predpisi, ki so bili izdani na podlagi zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/77, 11/80 in 37/88), ki so se smiselno uporabljali kot tehnični predpisi:
– odredba o pakiranju in deklariranju zobne paste (Uradni list SFRJ, št. 29/85, 26/90),
– odredba o pakiranju in deklariranju šampona za umivanje las (Uradni list SFRJ, št. 34/90),
– odredba o obvezni proizvodni specifikaciji za zobne paste (Uradni list SFRJ, št. 29/85),
– odredba o obvezni proizvodni specifikaciji za šampone za umivanje las (Uradni list SFRJ, št. 29/85).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati 101. do 115. člen pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Uradni list SFRJ, št. 26/83, 61/84, 56/86, 50/89 in 18/91).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.