Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96 – odl. US, 35/97, 37/97 – odl. US, 87/97, 73/98 in 31/00) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji dne 16. 2. 2001 sprejel

Ta odlok določa:
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršiteljev odloka.

1. Občinske ceste so javne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsakdo prosto uporablja, na način in pod pogoji določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
2. Občinske ceste na območju Občine Ajdovščina, so javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
3. Kategorizacija občinskih cest je določena z odlokom o kategorizaciji cest v Občini Ajdovščina s katerim so določene lokalne ceste in javne poti po zaporednih številkah, s številkami in označbami cest, potekih in dolžinah cest ter namenih uporabe.

Z občinskimi cestami na območju občine upravlja Občina Ajdovščina.

1. Plan gradnje in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se praviloma za obdobje štirih let določijo prednostne naloge gradnje in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet.
2. Letni plan, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema skupaj z občinskim proračunom in je njegov sestavni del.
3. V letnem planu gradnje in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredila občinska inšpekcija za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

1. Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravljata občinska uprava ter izvajalec rednega vzdrževanja javnih cest.
2. Občinska uprava opravlja zlasti naslednje strokovne naloge za občinske ceste:
– vodi predpisane evidence o občinskih cestah in zagotavlja podatke za potrebe upravljanja, vzdrževanja in financiranja cest,
– pripravlja plane graditve in vzdrževanja občinskih cest,
– izdela in sprejme izvedbeni program vzdrževanja, s katerim se določijo obdobja in razpored izvajanja posameznih del, obseg, tehnološki postopki, roki izvedbe ter drugi pogoji za izvajanje del,
– pripravlja merila za financiranje gradnje in vzdrževanja občinskih cest,
– določa vrsto in obseg dokumentacije za obnovitvena dela,
– opravlja naloge v zvezi z investicijami, za katere ni pooblaščen izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest ter imenuje komisijo za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del,
– izvaja postopke za oddajanje obnovitvenih del v izvedbo na tistih občinskih cestah, ki niso prenesene v izvedbo posamezni krajevni skupnosti,
– zagotavlja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem vzdrževalnih del,
– izvaja redne in izredne preglede cest ter določi pogostnost pregledov pregledniške službe,
– organizira štetje prometa na občinskih cestah in zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest ter obveščanje javnosti pogojih odvijanja prometa,
– pripravlja pogodbe o ustanovitvi služnosti za gradnjo komunalnih objektov in naprav oziroma napeljevanje komunalnih vodov v območju javne ceste, kot tudi pogodbe o posebni pravici uporabe na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in površinah ob njej, določenih za spremljajoče dejavnosti,
– izdaja soglasja in dovoljenja določena z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih, razen tistih, ki so kot javno pooblastilo poverjene izvajalcem rednega vzdrževanja cest,
– izvaja druge strokovne naloge določene s tem odlokom.
3. Izvajalec rednega vzdrževanja opravlja naslednje strokovne naloge za občinske ceste:
– pripravlja strokovne podlage za plane gradnje in vzdrževanja glede občinskih cest, ki so mu poverjene v vzdrževanje,
– izvaja nadzor nad stanjem cest in prometne ureditve s pregledniško službo,
– spremlja prometne tokove na občinskih cestah in pripravlja predlog sprememb njihove prometne ureditve kot tudi prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Ajdovščino,
– obvešča javnost o stanju občinskih cest in prometa na njih,
– izdaja soglasja in dovoljenja, določena z ukrepi za varstvo cest in zavarovanje prometa, ki so predmet javnega pooblastila po določbah tega odloka,
– predlaga občinski upravi sprejetje tistih aktov in izvedbo ukrepov v zvezi z občinskimi cestami in prometa na njih, za katere sam ni pristojen.
4. Občina lahko določene strokovne naloge pogodbeno odda drugi strokovno usposobljeni organizaciji.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja v občinskem proračunu.
Občinski svet lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.

Občinske ceste se gradijo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.

1. Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
2. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

1. Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov, s stališča zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
2. V projektni dokumentaciji za gradnjo in rekonstrukcijo občinske ceste se določi tudi prometna ureditev občinske ceste, ureditev navezav na obstoječe ceste, pristopov do objektov in zemljišč ob cesti, predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter določi ureditev navezav na obstoječe ceste in pristopov do objektov in zemljišč ob cesti.

Za rekonstrukcijo občinske ceste, zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj varovalnega pasu ob občinski cesti, za katero so pridobljena potrebna zemljišča v trasi rekonstruirane ceste in ki je usklajena s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov, naprav in napeljav v tem prostoru, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor. Ta dela se morajo pred svojim pričetkom priglasiti pristojnemu organu po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov.

1. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste se določi lokacije potrebnih avtobusnih postajališč ob upoštevanju predlogov javnih avtobusnih prevoznikov. Praviloma se avtobusna postajališča gradijo zunaj vozišča.
2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinska uprava na predlog javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe, ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.

1. Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
2. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

1. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
2. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka, je odgovorna občinska uprava.
3. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor, oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav, če ti niso del občinske javne infrastrukture.

1. Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
2. Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
3. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.

1. Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej.
2. Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše z odlokom občinski svet.
3. Če je s pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.
4. Pravice in obveznosti, ki jih določajo predpisi o javnih cestah in ta odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanja ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju občinske ceste in objektov na njej, če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega:
– redno vzdrževanje (vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti cest, nadzor nad stanjem cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah), ter
– obnavljanje teh cest (organiziranje vzdrževalnih del, ki se opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti).

1. Redno vzdrževanje lokalnih cest zagotavlja občinsko javno podjetje, redno vzdrževanje javnih poti pa krajevna skupnost, vsaka na svojem območju. Javno podjetje mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
2. Obnovitvena dela na občinskih cestah se (razen, če je njihova izvedba poverjena krajevni skupnosti) oddajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja upravljalec ceste po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

1. Občinske ceste morajo biti vzdrževane tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru in gospodarnosti vzdrževanja, omogočajo varno odvijanje prometa. Vzdrževalna dela se morajo opraviti v skladu s predpisi o cestah, graditvi objektov, urejanju prostora, varnosti cestnega prometa, varovanju okolja, z navodili za obratovanje in skladno z obveznostmi do sosedov ob cesti ter na takšen način, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in posebnih pogojev za odvijanje prometa (slabih vremenskih razmer), lahko varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjeni.
2. Za stanje posamezne ceste je v okviru dodeljenih sredstev za vzdrževanje odgovorno javno podjetje oziroma krajevna skupnost (v nadaljevanju: vzdrževalec občinske ceste), za stanje vseh občinskih cest pa je subsidiarno odgovorna občina.

1. Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi vzdrževalec občinske ceste.
2. Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

1. Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
2. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
3. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinska uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

1. Če je občinska cesta v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),
lahko občinska uprava začasno prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dovoljene dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
2. Občinska uprava odredi vzdrževalcu cest, da ukrepe iz prejšnjega odstavka označi s prometno signalizacijo ter o njih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste, ter javnost v sredstvih javnega obveščanja.
3. Ukrepe iz prvega odstavka tega člena, lahko pod enakimi pogoji izvedeta izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih morata nemudoma obvestiti, razen subjektov iz prejšnjega odstavka tudi občinsko upravo. Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 40. člena tega odloka.

1. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
2. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem vzdrževalca te ceste.
3. Izvajalec vzdrževalnih del izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu ne bodo prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, izvajanja vzdrževanja, zimske službe in ni zmanjšana preglednost, oziroma ne bo onemogočena njena širitev zaradi prihodnjega razvoja prometa, sam poseg pa tudi ni v nasprotju z določbami veljavnega PUP.
4. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– 10 m za industrijske objekte in objekte proizvodne obrti,
– 5 m za objekte centralnih dejavnosti, gostinstva, rekreacije,
– 4 m za stanovanjske, gospodarske in pomožne objekte.
5. Ne glede na določbo 3. točke tega člena je za gradnjo novih objektov, ki presegajo višino robnika v manjšem odmiku kot 1 m od roba cestišča, potrebno pridobiti soglasje občinske uprave.

1. Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor in lastnik ni Občina Ajdovščina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem vzdrževalca ceste.
2. Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo izvedbo.
3. Vzdrževalec ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

1. Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem vzdrževalca te ceste.
2. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem in čas dokončanja teh del.
3. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
4. Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo in občinsko upravo.

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje vzdrževalca te ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

1. Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
2. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
3. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanem dovoljenju občinska uprava obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
4. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z vzdrževalcem ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

1. Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
2. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

1. Površine, določene v skladu z določbo drugega odstavka 9. člena tega odloka, in površine ob obstoječih občinskih cestah, lahko občinska uprava nameni za opravljanje spremljajočih dejavnosti in jih odda najugodnejšemu ponudniku.
2. Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka, se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
3. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinske uprave.

1. Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem vzdrževalca ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
2. Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
3. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
4. Priključek nekategorizirane ceste, po katerih je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
5. Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka, zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena, mora sodelovati vzdrževalec ceste.

Če priključek na občinsko cesto, zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko občinska uprava z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor ali njegov pravni naslednik.

1. Občinska cestna inšpekcija lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 29. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 30. člena tega odloka.
2. Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

1. Občinska uprava lahko predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, vplivi bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobno, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
2. Pravne in fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati z vzdrževalcem ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
3. Občina krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

1. Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje vzdrževalca ceste.
2. Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.

1. Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
2. Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje vzdrževalca ceste.

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje vzdrževalca ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je predvsem:
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
– ovirati odtekanje vode s ceste;
– puščati na cesti kakršnekoli predmete, razsipati po cesti sipek material ali z mazili in drugimi snovmi pomastiti cesto;
– voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
– poškodovati prometno signalizacijo;
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
– nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
– spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
– vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
– voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
– puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
– namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
– orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo.

1. Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
2. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

1. Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.
2. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnje odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
3. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

1. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 40. člena tega odloka.
2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje obnovitvenih del.
3. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za več kot eno uro.

1. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava na podlagi tehničnih pogojev vzdrževalca ceste. O izdanem dovoljenju občinska uprava obvesti policijo, občinsko cestno inšpekcijo in izvajalca rednega vzdrževanja te ceste. Dovoljenju mora biti priložena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
2. O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 39. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinsko inšpekcijo za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od občinske uprave potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
3. Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritev prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
4. Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
5. Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
6. Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

1. V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
2. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti, na zahtevo občinske cestne inšpekcije, redarja, ali policista, odstraniti ovire.
3. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in občinska uprava v skladu z zakonom.
4. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju iz 22. člena tega odloka.

1. Prometno signalizacijo na občinskih cestah (ko ne gre za izvajanje del po gradbenem dovoljenju oziroma priglasitvi rekonstrukcije ali obnovitvenih del), postavlja, zamenja, dopolnjuje ali odstranjuje vzdrževalec cest le po odredbi ali na podlagi soglasja občinske uprave, razen v primerih, ko je s tem odlokom določeno drugače.
2. Posebno soglasje ni potrebno za postavitev, dopolnitev, zamenjavo ali odstranitev prometnih znakov v primerih kompleksnih prometnih ureditev naselij, ki jih določi občinski svet (določitev prednostnih cest, enosmernih cest, območij za pešce, območij omejene hitrosti, parkirišče...), v primerih izvajanja odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister za promet, minister za notranje zadeve in minister za okolje in prostor, v primerih odredb za izdajo katerih je pristojna občinska cestna inšpekcija, kot tudi za zamenjavo prometnih znakov v okviru izvajanja rednega vzdrževanja cest.
3. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične ali druge obvestilne signalizacije odloči občinska uprava s sklepom. Table postavlja vzdrževalec ceste, stroške postavitve, vzdrževanja in odstranitve nosi predlagatelj.

1. Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja dovoljeno na podlagi soglasja občinske uprave. Občinska uprava lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
2. Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda občinska uprava. V soglasju določi kdo tablo postavi in pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi občinski svet. Transparenti morajo biti izobešeni v višini najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

1. Kdor namerava ob občinski cesti opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 29. in 30. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
2. V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti soglasje občinske uprave.

1. Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in jih po določbah tega odloka izdaja občinska uprava ali vzdrževalec ceste je dovoljena pritožba na župana.
2. Ne glede na gornjo določbo je dovoljena pritožba na župana tudi zoper negativno soglasje ali dovoljenje, ki je izdano v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor.

Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinska cestna inšpekcija.

1. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinska cestna inšpekcija poleg pravic in dolžnosti, ki jih imajo po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
– nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
– nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja, ali v nasprotju z njim;
– odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
– odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
– odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
2. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
3. V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinska inšpekcija za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinska cestna inšpekcija odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinska cestna inšpekcija pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi občinska cestna inšpekcija, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
4. O ukrepih, ki se jih odredi po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinska cestna inšpekcija obvestiti župana, občinsko upravo in policijo.
5. Če občinska cestna inšpekcija pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovijo pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko podajo županu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij.

1. Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba s kaznijo 150.000 tolarjev pa podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 22. člena);
– brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 23. člena);
– brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 24. člena);
– brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (25. člen);
– postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti, brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja občinske uprave (28. člen);
– brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 29. člena);
– vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih tek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 32. člena);
– brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (33. člen);
– brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (34. člen);
– brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (35. člen);
– začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del, ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (36. člen);
– vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 37. člena);
– vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 37. člena);
– ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 38. člena);
– brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 39. člena);
– ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 40. člena);
– izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 40. člena);
– ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 41. člena);
– postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (43. člen).
2. Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.

1. Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekrške javno podjetje kot izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
– če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 18. člena);
– če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (tretji odstavek 17. člena).
2. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

1. Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 14. člena).
2. Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
3. Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občinske uprave, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 14. člena).

Ne glede na določbo 2. člena tega odloka, se do dokončne uskladitve odloka o kategorizaciji cest v Občini Ajdovščina, za javne poti štejejo tudi tiste javne prometne površine, ki imajo status javnega dobra pot, oziroma je zanje možno uporabiti določbo 85. člena zakona o cestah, kot tudi melioracijske poti. Za izvajanje strokovno-tehničnih nalog v zvezi s temi potmi in za njihovo vzdrževanje se uporabljajo določbe tega odloka kolikor niso razmerja v zvezi z javnimi potmi kot melioracijskimi objekti, v zakonu o kmetijskih zemljiščih in na njegovi podlagi izdanih predpisih, urejena drugače.

Do zaposlitve občinskega inšpektorja iz 46. člena tega odloka opravlja naloge inšpekcijskega nadzorstva na občinskih cestah iz 47. člena odloka delavec občinske uprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje, na podlagi pooblastila župana.

Občinska uprava najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana gradnje in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 4. člena tega odloka.

Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, lahko vložijo vlogo za pridobitev tega soglasja na občinsko upravo najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se lahko uveljavijo ukrepi iz 31. člena tega odloka.

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 108. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 42. in 43. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

Z dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati odlok o javnih poteh Občine Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/86 in 12/90).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.