Na podlagi četrtega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 – ZJS) izdaja minister za okolje in prostor

Ta odredba določa najmanjši obseg in vsebino ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki morata biti zagotovljena v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami v okviru opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javna služba) se nanaša na ločeno zbrane frakcije kot del komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih.
Ravnanje iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na tiste ločeno zbrane frakcije, za katere je način zbiranja določen s posebnimi predpisi.

Pojmi imajo po tej odredbi naslednji pomen:
1. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine “Ločeno zbrane frakcije“ in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
2. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in na katere se nanaša s to odredbo določen najmanjši obseg oskrbe. Ločene frakcije so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te odredbe.
3. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, na katere se nanaša s to odredbo določen najmanjši obseg oskrbe. Nevarne frakcije so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe.
4. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine “Drugi komunalni odpadki“ s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
5. Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine “Ločeno zbrane frakcije“ s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizuelna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
6. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino “Ločeno zbrane frakcije“ ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino “Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek“ v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
7. Odpadna embalaža je odpadna prodajna in sekundarna embalaža, ki je komunalni odpadek skladno s predpisom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
8. Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
9. Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
10. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
11. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
12. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
13. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
14. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.

V okviru opravljanja javne službe je treba zagotoviti, da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki se v okviru opravljanja javne službe zbirajo, izločajo ločene in nevarne frakcije.
Izvajalec javne službe mora za izločanje ločenih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij,
– ločeno zbiranje in prevzemanje v zbirnih centrih,
– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov in
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici.
Izvajalec javne službe mora za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje v zbiralnicah nevarnih frakcij,
– ločeno zbiranje in prevzemanje v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prevzem opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, in
– razvrščanje zbranih komunalnih odpadkov v sortirnici.

Z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici je treba zagotoviti vsaj izločanje papirja in lepenke ter ločenih frakcij, ki so odpadna embalaža, razen če se zbrani komunalni odpadki odstranjujejo s sežiganjem tako, da so izpolnjene zahteve o energetski predelavi odpadne embalaže, določene v predpisu o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
Če se komunalni odpadki ali ostanki komunalnih odpadkov odstranjujejo z odlaganjem na odlagališče za nenevarne odpadke, je treba z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici obvezno zagotoviti tudi izločanje nevarnih frakcij.

V okviru javne službe je treba v naseljih urediti zbiralnice ločenih frakcij, opremljene za ločeno zbiranje:
– papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobne odpadne embalaže iz stekla,
– drobne odpadne embalaže iz plastike ali sestavljenih materialov in
– drobne odpadne embalaže iz kovine.
Zbiralnice iz prejšnjega odstavka je treba praviloma urediti v stanovanjskih območjih, pa tudi ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih. Na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja je treba urediti zbiralnico na vsakih 500 prebivalcev.

Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se lahko zbiralnice ločenih frakcij opremi samo za ločeno zbiranje papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, ter drobne odpadne embalaže iz stekla, če je v okviru opravljanja javne službe z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici zagotovljeno izločanje ločenih frakcij iz tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki omogoča ravnanje z odpadno embalažo in odstranjevanje odpadkov z odlaganjem skladno s predpisi.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te odredbe zbiralnice ločenih frakcij ni treba urediti v naselju na območju z gostoto poselitve manj kot 300 prebivalcev na 1 km2, če je v okviru opravljanja javne službe z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici zagotovljeno izločanje ločenih frakcij iz prvega odstavka 6. člena te odredbe, ki omogoča ravnanje z odpadno embalažo in odstranjevanje odpadkov z odlaganjem skladno s predpisi.

Za ločene frakcije iz prvega odstavka 6. člena te odredbe, ki nastajajo pri opravljanju gostinske dejavnosti ali turistične dejavnosti v objektih z zmogljivostjo 5.000 ali več nočitev na leto, je treba zagotoviti ločeno zbiranje v posebnih zabojnikih, tako da jih oseba, ki opravlja to dejavnost, izvajalcu javne službe prepušča ločeno od ostalih komunalnih odpadkov.
Če je zaradi bližine večih objektov, v katerih se opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka, in količine ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka to možno in smotrno, se lahko posebni zabojniki uredijo za več teh objektov skupaj.

Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prve in druge alinee prvega odstavka 6. člena te odredbe, tako da jih organizator prireditve izvajalcu javne službe odda ločeno od ostalih odpadkov.

V okviru javne službe je treba za ločeno zbiranje nevarnih frakcij urediti in opremiti najmanj:
– eno zbiralnico nevarnih frakcij v naselju z več kot 25.000 prebivalci,
– dve zbiralnici nevarnih frakcij v naselju z več kot 60.000 prebivalcev, in
– eno zbiralnico nevarnih frakcij na vsakih 60.000 prebivalcev v naselju z več kot 100.000 prebivalci.

V naseljih z več kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, je treba v okviru javne službe zagotoviti ločeno zbiranje teh frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij.
Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih iz prvega odstavka tega člena najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.

Izvajalec javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij in zbiralnice nevarnih frakcij urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
V zbiralnici nevarnih frakcij mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

V okviru javne službe je treba urediti zbirne centre, opremljene za ločeno zbiranje:
– papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno s odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačil,
– tekstila,
– jedilnega olja in maščob,
– barv, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterij in akumulatorjev, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi, in
– kosovnih odpadkov.

Na območju vsake občine in za vsako naselje z več kot 8.000 prebivalci je treba urediti najmanj en zbirni center iz prejšnjega člena.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije iz prejšnjega člena najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin.
Za naselje z več kot 25.000 prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra iz prejšnjega člena, za naselje z več kot 100.000 prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev.

Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi, in
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra,
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra,
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo,
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
– načinu predvidene predelave ali odstranjevanja prevzetih ločenih ali nevarnih frakcij in
– drugih pogojih za prevzem.
Mesto zbiralnice nevarnih frakcij in zbirnega centra mora biti vidno označeno.

V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno tudi prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.

V zvezi z opravljanjem javne službe je treba povzročitelje komunalnih odpadkov redno obveščati in na druge načine seznanjati, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.

Za nevarne frakcije, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepustijo kot ločene frakcije ali pomešane z drugimi komunalnimi odpadki, mora izvajalec javne službe zagotoviti tako ravnanje kot je za nevarne frakcije predpisano.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se odpadna embalaža, ki se kot ločene frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih ali z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah, redno oddaja družbi za ravnanje z odpadno embalažo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za odpadno embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi, ki se kot nevarne frakcije izloči z ločenim zbiranjem v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij ali z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnicah.
Oddajanje odpadne embalaže iz prejšnjega odstavka družbi za ravnanje z odpadno embalažo je za izvajalca javne službe brezplačno.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da je stehtana vsaka pošiljka:
– odpadne embalaže, katero skladno s prejšnjim členom odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločene frakcije, ki gre v predelavo, in
– nevarne frakcije, ki gre v predelavo ali odstranjevanje.
Za vsako pošiljko iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.

Izvajalec javne službe mora ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami zagotavljati skladno s programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o:
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij,
– zbiralnicah ločenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih,
– prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico,
– tipu in oznakah zabojnikov za posamezne ločene ali nevarne frakcije ter označbi zbiralnic in zbirnih centrov,
– pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih,
– vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij,
– razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij,
– predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in
– načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže.
Če je izvajalec javne službe javno podjetje, mora biti program iz prvega odstavka tega člena sestavni del predpisanega programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
Če lokalna skupnost zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava, mora biti predložitev programa iz prvega odstavka tega člena eden od pogojev javnega razpisa za pridobitev koncesije.

Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– naseljih, kjer zagotavlja stalno ali občasno ločeno zbiranje ločenih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov,
– celotni količini zbranih komunalnih odpadkov,
– količinah izločenih ločenih ali nevarnih frakcij,
– količini in vrstah ločenih frakcij, oddanih predelovalcem,
– količini in vrstah nevarnih frakcij, oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem, in
– količini in vrstah ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, oddanih družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
Sestavni del evidence iz prejšnjega odstavka so tudi potrjeni evidenčni listi in potrdila iz drugega odstavka 22. člena te odredbe.
Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidenci iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami za preteklo koledarsko leto. Oblika in vsebina poročila sta določeni z obrazcem v prilogi 3, ki je sestavni del te odredbe.

Pri opravljanju javne službe morajo biti s to odredbo določene zahteve v zvezi z ravnanjem z nevarnimi frakcijami izpolnjene najkasneje 31. decembra 2001, v zvezi z ravnanjem z ločenimi frakcijami pa najkasneje 31. decembra 2003.
Ne glede na določbo drugega odstavka 2. člena te odredbe, je treba v okviru javne službe v obdobju najkasneje od 1. januarja 2002 do 1. januarja 2003 z ločenim zbiranjem in razvrščanjem v sortirnici zagotavljati tudi izločanje baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.