Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 4. členom odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kungota (MUV, št. 28/95), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 7. člena statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski svet občine Kungota na 16. redni seji dne 28. 2. 2001 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, katera nastaja v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti in pravice upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda,
4. odvajanje industrijskih odpadnih voda v cisterne javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda,
6. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
7. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
8. izvajanje meritev in monitoringa,
9. vodenje upravno tehničnega postopka.

Gospodarsko javno službo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kungota, izvaja Režijski obrat v okviru Občinske uprave občine Kungota (v nadaljevanju: upravljavec), oziroma lahko opravlja tudi druga pravna oseba ali samostojni podjetnik.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali najemnik, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo.

Kanalizacija so javni objekti in naprave, ki služijo zbiranju, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih.

Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo.

Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do obveznega revizijskega jaška, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu zaradi vzdrževanja. Obvezni revizijski jašek je lociran v neposredni bližini (1 m) uporabnikove in občinske parcelne meje predvidoma na uporabnikovem zemljišču. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je občinska last.

Objekti in naprave, s katerimi upravlja upravljavec so:
a) sekundarno omrežje in naprave so:
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih);
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih);
c) magistralno omrežje in naprave:
– magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena, in sicer:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.

Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.

V naseljih z javno kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev objektov, ki odvajajo odpadne vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter, da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje.
Objekti, ki še niso priključeni na obstoječo ali po izgradnji na novo javno kanalizacijsko omrežje, so se nanjo dolžni v roku šestih mesecev, priključiti pod pogoji upravljavca vsi povzročitelji obremenitve v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vodotoke in jarke ali v podtalnico.

Za zagotovitev hitrejše širitve kanalizacijskega omrežja in odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju Občine Kungota, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, so se dolžni vsi lastniki stanovanjskih zgradb, lastniki stanovanjske pravice v več stanovanjskem bloku ali hiše in ostali povzročitelji odpadnih voda, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Plača se enotno višino prispevka v višini 1,022 točk.
Občan ima možnost višino prispevka poravnati v enem ali največ petnajstih mesečnih obrokih. Po poravnani polovici obveze mu občinski urad lahko izda dovoljenje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Stroške izvedbe priključka na javno kanalizacijsko omrežje krije investitor – uporabnik.
Zbrana sredstva prispevkov za izgradnjo in širitev kanalizacijskega omrežja se bodo zbirala v proračunu občine in so namenska za širitev javnega kanalizacijskega omrežja v občini.

Upravljavec obvezno izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Povzročitelj obremenitve predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena dokumentacijo, ki jo zahteva upravljavec po lastni presoji.

Lastnik novega objekta pridobi priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za priključitev ter predložene ustrezne projektne dokumentacije (lokacijsko dovoljenje, oziroma odločba o priglasitvi del, situacijski načrt priključenega mesta in soglasje lastnikov zemljišč po katerem poteka priključitev.
Če je prijava popolna in če povzročitelj obremenitve izpolni vse zahtevane pogoje je upravljavec dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo v tridesetih dneh in dovoliti priključitev. Soglasje za priključek na javno kanalizacijo se izda v skladu z določili tega odloka.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec povzročitelja obremenitve seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, ko je povzročitelj obremenitve pridobil dovoljenje od občinskega urada in izpolnil vse pogoje določene s soglasjem, predložil zahtevano dokumentacijo in poravnal vse obveznosti do lastnika in upravljavca ter, ko priključitev dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.

Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira upravljavec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljavca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljavca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda na podlagi zbiranja ponudb in velja do preklica.
Upravljavec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljavec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Upravljavec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznosti v zvezi z izvajanjem periodičnih meritev količin in kakovosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik krije na lastne stroške.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini izraženo v m3 in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo.
Uporabnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo se zaračunava pavšal in sicer za uporabo samo v gospodinjstvu v višini 3 m3/osebo/mesec.
Pavšal se zaračunava tudi uporabnikom, ki imajo lastne vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov v višini 3 m3/osebo/mesec.

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna pavšalna količina odvedene vode na podlagi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.

Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.

Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ker odvajajo komunalne odpadne vode, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Višina plačila kanalščine na m3 porabljene vode na mesec, se deli v tri skupine uporabnikov:
a) 100% – vsi ki so priključeni na javno vodovodno omrežje in javno kanalizacijsko omrežje,
b) 60% – vsi, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje,
c) 40% – ostali, ki še niso priključeni na javno vodovodno omrežje. Obračun po pavšalu.
Za obračun stroškov iz prvega odstavka tega člena je zadolžen Režijski obrat občine Kungota.

Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavca.
Uporabnik mora plačati račun najkasneje v petnajstih dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, upravljavec dolg izterja po sodni poti.

Za industrijske obrate upravljavec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ter služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti v skladu z internimi predpisi in tehničnim pravilnikom upravljavca javne kanalizacije.
Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
Merilno mesto in merilne naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.

Kadar upravljavec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.

V primeru, da se na objektu oziroma na nepremičnini priključeni na omrežje upravljavca, nahaja več uporabnikov le-ti določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih plačujejo prispevek za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
O tem so dolžni pisno obvestiti upravljavca kanalizacijskega sistema.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. Količina in lastnost industrijske odpadne vode mora biti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Uporabniki so dolžni sproti pisno obveščati upravljavca o rezultatih emisijskega monitoringa svojih odpadnih vod. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o preizkušanju in meritvah količine svojih odpadnih vod.

Uporabnik uveljavlja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljavcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je potrebno v interno meteorno kanalizacijo in nadalje v površinske vodotoke.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Na območju varovalnega pasu podtalnice in mineralnih voda, lahko objekte prazni le posebej za to pooblaščena organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov za čiščenje odplak.
Za končno dispozicijo vsebine za čiščenje odplak, si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa, razen če se vsebina objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom o delovanju čistilne naprave.

Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov podtalnice.

V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija je povzročitelj obremenitve dolžan v skladu s pogoji tega odloka in pogoji soglasja ustrezne inšpekcijske službe zgraditi ustrezno greznico.

V javno kanalizacijo je izjemoma dovoljeno odvajanje padavinskih voda, drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, če je kanalizacija tako zgrajena, da to omogoča, v drugih primerih pa ni dovoljeno.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotoke, površinske jarke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vodotoke, mora to vodo zajeti in očistiti.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšnih koncentracijah, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
– povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaževanje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere, koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez opozorila prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
2. če odpadna voda prekorači dovoljene količine maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Prav tako uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo mešanega, fekalnega ali meteornega tipa, drenažne oziroma podtalne ali površinske vode, razen, če ni z ustreznim soglasjem upravljavca to dovoljeno.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.

Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljavec takoj prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot je potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda. O tem mora obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje voda z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo tako, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljavca. Izvajalec gradbenih del je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.

Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, si morajo vsi izvajalci, pravne in fizične osebe za ta dela pridobiti soglasje upravljavca in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.

Obveznosti upravljavca
Upravljavec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. pri uporabnikih redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster pri zbirnem katastru geodetske uprave,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in ob nastopu višje sile pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in jaškov.

Obveznost uporabnikov:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo,
2. omogočiti upravljavcu pregled in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa. Kolikor obstaja sum, da lastnik interne kanalizacije le-te ne vzdržuje v skladu s pravilnikom upravljavca o vzdrževanju interne kanalizacije, upravljavec poda pisno prijavo na pristojni inšpekcijski organ,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljavcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij določene v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.

Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljavca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da je kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

Viri financiranja gospodarske javne službe iz 2. člena tega odloka so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih padavinskih voda,
– sredstva proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

Višino kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi, določi Občinski svet občine Kungota.

Z denarno kaznijo 250 točk oziroma 53.460 SIT, se kaznuje za nespoštovanje 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 500 točk oziroma 106.920 SIT, se kaznuje za nespoštovanje 10., 22., 24., 32., 37., 40., 41., 42., 43., 44. in 46. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 750 točk oziroma 160.380 SIT, se kaznuje za nespoštovanje 15., 25., 27., 31., 34., 35. in 36. člena tega odloka.

Vrednost ene točke je 1 EURO, po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan obračuna.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Režijski obrat občine Kungota in pristojne inšpekcijske službe.
Izbiro pooblaščenega izvajalca izdelave obveznega dela priključka opravi Režijski obrat občine Kungota v roku 30 dni od veljavnosti tega odloka.
Višina kanalščine ostane nespremenjena vse do tedaj, ko bo Občinski svet občine Kungota določil novo ceno.
S sprejetjem tega odloka prenehajo dejavnosti dosedanjega izvajalca KP Nigrad, nekaterih upravljavskih nalog na kanalizaciji v Občini Kungota. Predaja katastra, evidenc uporabnikov, upravne in tehnične dokumentacijo ter finančne listine s strani KP Nigrad režijskemu obratu Občine Kungota se opravi v roku 30 dni od veljavnosti tega odloka.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati sklep o enotni višini prispevka za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Občine Kungota (Uradni list RS, št. 55/97) in sklep o dopolnitvi sklepa o o enotni višini prispevka za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Občine Kungota.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.