Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2001 z dne 29. 3. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2001 z dne 29. 3. 2001

Kazalo

1271. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, stran 2319.

Na podlagi 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
1. člen
V pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99, 110/99, 27/00, 17/00 – odl. US, 19/00 – odl. US in 27/00 – odl. US) se v 11. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari v skladu z drugim odstavkom 973. člena zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 27/89) se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.“
2. člen
V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(4) Davčni zavezanec je tudi fizična ali pravna oseba, ki ima prebivališče oziroma sedež izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.“
3. člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
“18.a člen
(tuja oseba)
(1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99), obračunava in plačuje DDV v skladu z ZDDV in tem pravilnikom, podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se vpiše v register zavezancev za DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.“
4. člen
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Tuja oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Sloveniji in je zavezanka za DDV v skladu z ZDDV.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.
(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:
– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
– datum izdaje dokumenta;
– ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter davčno številko tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
– zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe,
– znesek DDV;
– vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV.
(6) Prejšnji odstavek se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.
(7) Izvirnik dokumenta iz petega odstavka tega člena in izvirnik računa, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, kopijo dokumenta in kopijo računa iz prejšnjega odstavka, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.
(8) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(9) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.“
5. člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
“19.a člen
(prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Če tuja oseba, ki opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, ne imenuje davčnega zastopnika, je v skladu z drugim stavkom 2. točke 12. člena ZDDV plačnik DDV prejemnik tega blaga oziroma storitev.
(2) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV, v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, vedno prejemnik teh storitev (davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV, razen v primeru iz 3. točke 22. člena tega pravilnika).
(3) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke 12. člena ZDDV je tudi oseba iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.“
6. člen
V 22. členu se v 3. točki namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo: “ki opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV.“
7. člen
Besedilo 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
“26. člen
(prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Če je plačnik DDV v skladu z drugim stavkom 2. točke oziroma 3. točko 12. člena ZDDV prejemnik blaga oziroma storitev, nastane davčna obveznost takrat, ko je blago dobavljeno oziroma takrat, ko so storitve opravljene.
(2) Šteje se, da je blago dobavljeno oziroma, da so storitve opravljene takrat, ko prejemnik blaga oziroma storitev prejme račun.
(3) Če prejemnik blaga oziroma storitev računa ne prejme, se DDV obračuna osmi dan po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi.
(4) Če je plačilo deloma ali v celoti izvršeno pred prejemom računa, se DDV obračuna na dan plačila od plačanega zneska.“
8. člen
Besedilo 33.a člena se spremeni tako, da se glasi:
“V davčno osnovo se v skladu z 2. točko devetega odstavka 21. člena ZDDV ne vštevajo zneski, ki jih davčni zavezanec zaračuna, prejme ali da v imenu in za račun svojega kupca oziroma naročnika, če jih vodi v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskih zneskih, od katerih ne sme odbiti morebitno zaračunanega DDV.“
9. člen
V 36. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) V davčno osnovo iz prvega in tretjega odstavka tega člena se vštevajo tudi stroški iz 2. točke drugega odstavka 22. člena ZDDV.“
10. člen
V 37. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali znižano davčno stopnjo, se lahko znižana davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana znižana davčna stopnja.“
11. člen
V 38. členu se v prvem odstavku 5., 6., 8., 11., 12., 17., 22., 24., 27., 28. in 29. točka spremenijo tako, da se glasijo:
“5. naravni med (tarifna oznaka 0409 00 00);
6. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00), surovi propolis iz tarifne oznake 0510 00 00;
8. užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali dinj in lubenic (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0814 00 00);
11. proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; insulin; pšenični gluten (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1109 00 00);
12. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208), rožiči (tarifna oznaka 1212 10 10), alge (tarifna oznaka 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka 1212 30 00) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka 1212 99 00);
17. kakav in kakavovi izdelki (tarifne oznake: od 1801 00 00 do vključno 1806);
22. ocvirki (tarifna oznaka 2301 10 00), otrobi in drugi ostanki pri presajevanju, mletju in obdelavi žit in stročnic (tarifna oznaka 2302), oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj (tarifna oznaka 2306);
24. lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00), saharin in njegove soli (tarifna oznaka 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka 2936), kemično čisti sladkorji; sladkorni estri in njihove soli (tarifna oznaka 2940 00), matični mleček iz tarifne oznake 3001 20 90;
27. beljakovinske snovi, modificirani škrobi, lepila, encimi (tarifne oznake: od 3501 do vključno 3503 00, 3505 in 3507), izolirani sojini proteini iz tarifne oznake 3504 00 00;
28. sorbitol (tarifna oznaka 3824 60), preparati za zaslajevanje, sol za konzerviranje in nasoljevanje in dietetična sol (tarifna oznaka 3824 90 95);
29. umetna čreva (tarifne oznake: 3917 10, 3917 32 10, 3917 32 31 in 3917 32 91);“
12. člen
V 39. členu se v prvem odstavku 5., 6., 8., 9. in 10. točka spremenijo tako, da se glasijo:
“5. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1109 00 00);
6. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1208), žitna slama in pleve (tarifna oznaka 1213 00 00), krmna koleraba, krmne rastline (tarifna oznaka 1214);
8. sladkor (tarifna oznaka 1701), melase (tarifna oznaka 1703 90 00);
9. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308), izdelki, ki se uporabljajo kot hrana živali (tarifna oznaka 2309 razen nedovršenih premiksov in preparatov za pripravo premiksov iz tarifne oznake 2309 90 93);
10. sol (tarifna oznaka 2501 00); morska pena (tarifna oznaka 2530 90 20).“
V drugem odstavku se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
“3. valilna jajca (tarifne oznake: od 0407 00 11 do vključno 0407 00 19);
4. bikovo seme (tarifna oznaka 0511 10 00) in seme drugih živali iz tarifne oznake 0511 99 90.”
V tretjem odstavku se 1., 2., 3. in 5. točka spremenijo tako, da se glasijo:
“1. žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);
2. semenski krompir (tarifna oznaka 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka 0713);
3. seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);
5. oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka 1209 razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka 1212 10 99).“
13. člen
Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Med izdelke iz 4. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. zdravila iz tarifnih oznak 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;
2. antiserumi in druge frakcije krvi; cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in bakteriofagi iz tarifne oznake 3002;
3. vata, gaza, povoji in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) iz tarifne oznake 3005;
4. izdelki iz tarifne oznake 3006.10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);
5. izdelki iz tarifne oznake 3006.40 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti);
6. kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka 3006.60); preservativi (tarifna oznaka 4014 10 00); kontracepcijske spirale iz tarifne oznake 9018 90 85).
(2) Med zdravila iz 1. točke prejšnjega odstavka se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo iz tarifne oznake 2802, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na malo za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, četudi so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati iz tarifnih oznak od 3303 do 3307 tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka 34.01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva iz tarifne oznake 3808.
(3) Med izdelke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ne uvršča: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu z 2. točko 26. člena ZDDV; mikroorganske kulture in diagnostični seti.
(4) Med izdelke iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid, in pa povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in ki niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake 2520 ali 3407); izdelke iz tarifne oznake 3006 in sanitarne brisače in sanitarne tampone (tarifna oznaka 4818, 5601 ali 6307).”
14. člen
Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Med izdelke iz 5. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. invalidski vozički in podobna vozila, ki so posebej konstruirana za prevoz invalidov (tarifna oznaka 8713), ne glede na to, ali so opremljena s sredstvi za mehanski pogon ali ne, ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka 8714 20 00);
2. ortopedske priprave (pripomočki) za preprečevanje ali popravljanje telesnih deformacij ali za pridrževanje ali držanje organov po operaciji (tarifna oznaka 9021 19 10);
3. opornice in drugi pripomočki za zlome kosti (tarifna oznaka 9021 19 90);
4. umetni sklepi (tarifna oznaka 9021 11 00); umetno zobovje (tarifna oznaka 9021 21); drugi umetni deli telesa (tarifna oznaka 9021 30);
5. aparati za izboljšanje sluha (tarifna oznaka 9021 40 00);
6. aparati za spodbujanje dela srčnih mišic (tarifna oznaka 9021 50 00); drugi pripomočki, ki se nosijo na telesu ali ki jih vstavljajo v telo, da bi nadomestili pomanjkljivost ali invalidnost (tarifna oznaka 9021 90), kot so: pomagala za govor oseb, elektronska pomagala za slepe in pripomočki, ki se vsajajo v telo, da pomagajo ali nadomestijo kemične funkcije nekaterih organov (na primer: izločanje insulina).
(2) Med vozila iz 1. točke prejšnjega odstavka se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot na primer avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, pospeševalnikom itd., ki se uvršča v tarifno oznako 8703 ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo v tarifno oznako 8712 in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 9402.
(3) Med pripomočke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka 6115); navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjena za zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tarifna oznaka: 3926, če so iz plastičnih mas ali tarifna oznaka 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); podporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice-navadno tarifna oznaka 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje KN).
(4) Med pripomočke iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).
(5) Med aparate za izboljšanje sluha iz 5. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, kot so slušalke, ki se nameščajo na glavo, ojačevalci itd., ki se uporabljajo v konferenčnih dvoranah ali tiste, ki jih uporabljajo telefonisti, da povečajo slišnost govora.
(6) Med ortopedske pripomočke iz 5. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV, se ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali, ne glede na to, da so po kombinirani nomenklaturi uvrščeni v tarifno oznako 9021.”
15. člen
V 43. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
“1. tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti (tarifne oznake 4901, 4902, 4903 00 00, 4904 00 00, 4905, 4906 00 00, 4910 00 00) pod pogojem, da niso namenjeni za reklamne namene ter“
16. člen
V 44. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Med gnojila iz 11. točke prvega odstavka 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifne oznake: od 3101 00 00 do vključno 3105;”
V drugem odstavku se besedilo “zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94)“ nadomesti z besedilom “fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01)“
V tretjem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
“5. veterinarske storitve za živali iz tarifnih oznak 0101, 0102, 0103, 0104, 0105, 0106 00 10 in 0106 00 90, za čebele, gojene kožuharje, noje in divjad ter veterinarske storitve v ribogojstvu iz razreda B/05.02 standardne klasifikacije dejavnosti.“
17. člen
V 47. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(2) Med blago, ki je povezano s pogrebnimi storitvami se uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb in prevoz, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag; tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika, žalne knjige, pogrebna floristika (z žalnimi trakovi aranžirani venci, z žalnimi trakovi aranžirani šopki in z žalnimi trakovi aranžirane ikebane), žalni aranžmaji sveč.“
18. člen
V 57. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(3) Storitve in dobave blaga v zvezi z objekti iz prvega odstavka tega člena, kot so npr. dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so v primeru, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.“
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV.“
Dosedanji četrti odstavek postane nov peti odstavek.
19. člen
V 59. členu se v petem odstavku v točki (a) beseda “odhodne“ nadomesti z besedo “izstopne“.
V šestem odstavku se za besedama “po pošti“ postavi vejica, besede “ali hitri pošti“ pa nadomestijo z besedami “hitri pošti ali železnici“.
20. člen
V 63. členu se v prvem odstavku v 5. točki za besedo “najem” doda besedilo:
“oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov,“ in črta besedi “za najemnino”.
21. člen
Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki se glasi:
“70.a člen
(DDV, ki ga mora plačati prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV in je plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke in na podlagi 3. točke 12. člena ZDDV, mora obračunani DDV v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZDDV plačati do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.“
(2) Davčno obdobje za plačilo DDV iz prejšnjega odstavka je koledarski mesec.
22. člen
V 72. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
“(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom ustreznega zneska le v delu, v katerem carinski dolžnik, ki je plačal znesek DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.“
23. člen
V 75. členu se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo “razen, če je bil znesek DDV, plačan ob uvozu naknadno z odločbo carinskega organa v celoti ali deloma vrnjen ali plačilo odpuščeno.“
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Kot vstopni DDV ni mogoče upoštevati DDV, obračunan ob uvozu, če je bila carinska deklaracija na podlagi katere je bil obračunan DDV, umaknjena. Če je bil na podlagi umaknjene carinske deklaracije DDV že plačan, se ta znesek v skladu s carinskimi predpisi vrne, sicer pa se plačilo odpusti.“
24. člen
1. V 82. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“(2) Šteje se, da je DDV iz 3. točke prejšnjega odstavka plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.“
25. člen
V 89. členu se v drugem odstavku besedi “Obračun DDV“ nadomesti z “DDV-O“.
26. člen
Besedilo 90. člena se spremeni, tako da se glasi:
“(1) V obrazec DDV-O za obračun DDV se vpišejo:
1. podatki o prometu blaga in storitev:
– pod oznako 11 (obdavčen promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov (brez vrednosti uporabe blaga za neposlovne namene, uporabe blaga lastne izdelave, spremembe namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti in uporabe storitev za neposlovne namene – 5., 6. in 9. člen ZDDV);
– pod oznako 12 (izvoz blaga) se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
– pod oznako 13 (drug promet s pravico do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige izdanih računov;
– pod oznako 14 (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige izdanih računov;
– pod oznako 15 (uporaba za neposlovne namene in lastna raba) se vpiše znesek vrednosti uporabe blaga za neposlovne namene, uporabe blaga lastne izdelave, spremembe namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti in uporabe storitev za neposlovne namene (5., 6. in 9. člen ZDDV); podatki se zajamejo iz knjigovodskih evidenc;
2. podatki o nabavah blaga in storitev:
– pod oznako 21 (obdavčene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 7 zmanjšana za vrednost iz stolpca 9 in 10 knjige prejetih računov, vključno z nabavami nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, brez vrednosti uvoza;
– pod oznako 22 (uvoz) se vpiše vrednost uvoza iz posebne evidence o uvozu (peti odstavek 56. člena ZDDV), vključno z uvozom osnovnih sredstev ter brez vrednosti uvoza, pri katerem ni bil obračunan DDV;
– pod oznako 23 (oproščene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 8 knjige prejetih računov;
– pod oznako 24 (nabavna vrednost nepremičnin) se vpiše nabavna vrednost nepremičnin, ki so vodene v knjigovodstvu kot osnovna sredstva, nabavljena v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun (ne glede na to, ali je obračunan DDV ali davek na promet nepremičnin); vpišejo se tudi dana predplačila;
– pod oznako 25 (nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev) se vpiše nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (razen nepremičnin), nabavljenih v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun, ne glede na to ali je obračunan DDV; vpišejo se tudi dana predplačila;
3. podatki o obračunanem DDV od prodaje blaga in storitev:
– pod oznako 31 (zavezancem za DDV po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige izdanih računov;
– pod oznako 32 (zavezancem za DDV po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige izdanih računov;
– pod oznako 33 (končnim potrošnikom po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 16 knjige izdanih računov;
– pod oznako 34 (končnim potrošnikom po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige izdanih računov;
– pod oznako 35 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpiše znesek DDV, ki se plača po drugem stavku 2. točke in 3. točki 12. člena ZDDV;
4. podatki o vstopnem DDV od nakupa blaga in storitev:
– pod oznako 41 (v Sloveniji po 8%) se vpiše znesek iz stolpca 11 knjige prejetih računov;
– pod oznako 42 (v Sloveniji po 19%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov;
– pod oznako 43 (pri uvozu 8%) se vpiše znesek iz stolpca 13a knjige prejetih računov;
– pod oznako 44 (pri uvozu 19%) se vpiše znesek iz stolpca 13b knjige prejetih računov;
– pod oznako 45 (pavšalno nadomestilo 4%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
– pod oznako 46 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpišeta zneska iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov;
5. ugotovljena davčna obveznost oziroma presežek DDV v tem davčnem obdobju:
– pod oznako 51 (obveznost DDV za davčno obdobje) se vpiše znesek razlike med obračunanim DDV (vsota pod oznakami 31 do 35) in vstopnim DDV (vsota pod oznakami od 41 do 46) v primeru, če je obračunani DDV večji od vstopnega DDV;
– pod oznako 52 (presežek DDV v davčnem obdobju) se vpiše znesek razlike med vstopnim DDV (vsota pod oznakami 41 do 46) in obračunanim DDV (vsota pod oznakami od 31 do 35) v primeru, če je vstopni DDV večji od obračunanega DDV;
– pod oznako 61 (prenos iz preteklega davčnega obdobja) se vpiše znesek DDV iz preteklega davčnega obdobja (oznaka 72 predhodnega obračuna), če davčni zavezanec ni zahteval vračila razlike;
– pod oznako 71 (plačilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki je enak razliki med obveznostjo DDV za tekoče obdobje – oznaka 51 in vsoto pod oznakama 52 in 61, v primeru, da je obveznost DDV večja od vsote pod navedenima oznakama;
– pod oznako 72 (vračilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki je enak razliki med vsoto pod oznakama 52 in 61 in obveznostjo DDV za tekoče obdobje – oznaka 51, v primeru, da je vsota pod navedenima oznakama večja od obveznosti za DDV.
(2) Na obrazcu DDV–O, ki ga sestavi podružnica tuje osebe, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka in ime podružnice.
(3) Na obrazcu DDV–O, ki ga v imenu tuje osebe sestavi davčni zastopnik, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka tuje osebe in davčna številka davčnega zastopnika.“
27. člen
Za 90. členom se doda nov 90.a člen, ki se glasi:
“90.a člen
(plačnik DDV iz 70.a člena tega pravilnika)
Oseba iz 70.a člena tega pravilnika predloži pri pristojnem davčnemu organu obrazec DDV-O iz 89. člena tega pravilnika na katerem izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot prejemnik blaga ali storitev v roku iz drugega odstavka 39. člena ZDDV, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 35, 51 in 71.“
28. člen
V 93. členu se v tretjem odstavku v prvi alinei za besedo “travnika” postavi vejica in doda besedi “barjanskega travnika”.
V drugi alinei se za besedo “vrta” postavi vejica, besedi “in travnika” pa nadomestita z besedilom “travnika, barjanskega travnika in pašnika”.
V četrti alinei se pred besedo “sadovnjaka” doda besede “plantažnega in ekstenzivnega”.
V šesti alinei se pred besedo “gozda” doda besede “gozdne plantaže in”.
29. člen
V 96.a členu se v prvem in drugem odstavku letnica “1999” nadomesti z letnico “2000”.
V petem odstavku se letnica “2001” nadomesti z letnico “2002”.
30. člen
V XIV. poglavju se za drugim podnaslovom doda nov 96.b člen, ki se glasi:
“96.b člen
(splošno)
“(1) Tuja oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice in tuja oseba, ki je zaradi opravljanja dejavnosti v Sloveniji imenovala davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, ima pa pravico do odbitka vstopnega DDV, če izpolnjuje pogoje iz 40. člena ZDDV.
(2) Tuja oseba, ki opravi obdavčljiv promet v Sloveniji, pa ne imenuje davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV.
(3) Prejšnji odstavek se ne nanaša na tujo osebo, ki opravi promet storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV osebi, ki je v skladu z ZDDV in tem pravilnikom zavezanec za DDV.“
31. člen
V 97. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: “(vlagatelj zahtevka za vračilo)“:
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Zahtevek za vračilo DDV na podlagi 54. člena ZDDV lahko namesto davčnega zavezanca na podlagi pooblastila predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se pisno predloži davčnemu organu, ali pri davčnemu organu da ustno na zapisnik. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v postopku neposredno od zastopanega zahteva posamezna dokazila ali izjave.”
32. člen
V 98. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
“(1) Vlagatelj zahtevka za vračilo DDV, lahko uveljavlja vračilo DDV, ki mu je bil zaračunan v zvezi z nabavami blaga ali storitev v Sloveniji, oziroma DDV, ki mu je bil zaračunan pri uvozu blaga. Vlagatelj lahko zahtevek za vračilo DDV vloži za obdobje najmanj šestih mesecev in največ za obdobje koledarskega leta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje, ki je krajše od šestih mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek lahko vključuje tudi DDV, zaračunan na računih ali ob uvozu, ki ga vlagatelj zahtevka ni uveljavljal v prejšnjem obdobju in zadeva transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu“.
V četrtem odstavku se v prvi alinei besedilo “ni opravljal nobene obdavčljive dejavnosti“ nadomesti z besedilom “ni opravil nobenega obdavčljivega prometa blaga oziroma storitev“.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“(5) Zahtevek za vračilo DDV se predloži Davčnemu uradu Ljubljana najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan.“
33. člen
Besedilo 99. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje šestih mesecev, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 50.000 tolarjev.
(2) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje koledarskega leta oziroma na preostanek koledarskega leta v skladu z drugim odstavkom 98. člena tega pravilnika, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 12.000 tolarjev.“
34. člen
V 100. členu se v drugem odstavku besedi “enem mesecu“ nadomestita z besedama “šestih mesecih“.
Črta se četrti odstavek.
Dosedanji peti odstavek postane nov četrti odstavek.
35. člen
V 101. členu se v drugem odstavku v 3. točki za besedama “iz Slovenije“ doda naslednje besedilo:
“v roku treh mesecev od dneva nakupa“.
36. člen
V 102. členu se v drugem odstavku za besedo “kupcu“ doda besedilo “ter vpiše evidenčno številko tega obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP se vpiše v prvi vrstici ob nazivu obrazca.“
V tretjem odstavku se za besedo “evidenco“ vstavi besedilo “o izdanih obrazcih DDV-VP ter“.
37. člen
V 104. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi:
“4. da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Sloveniji in je carinskemu organu predloženo v roku treh mesecev od dneva nakupa v Sloveniji.“
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Carinski organ overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Slovenije. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Slovenije“.
38. člen
V XIV. poglavju se za 3. podpoglavjem: Vračilo DDV v potniškem prometu, doda nov podnaslov, ki se glasi: “a) Splošno”.
39. člen
V 105. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Davčni zavezanec pridobi pravico do vračila DDV s strani davčnega organa na podlagi predložitve obrazca DDV-VP, potem ko je v skladu s pogoji iz 103. člena pravilnika kupcu vrnil DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Slovenije.“
V četrtem odstavku se črta besedilo: “oziroma pooblaščeni agenciji“.
40. člen
Za 105. členom se doda nov podnaslov, ki se glasi: “b) Posebne določbe za vračilo DDV v mejnih prodajalnah“
Dodajo se novi 105.a do 105.e členi, ki se glasijo:
“105.a člen
(splošno)
(1) Imetnik mejne prodajalne, ki posluje za izstopno mejno kontrolo, lahko izvaja vračilo DDV v potniškem prometu v skladu s splošno ureditvijo (101. do 104. člen tega pravilnika) ali v skladu s 105.b do 105.e členom tega pravilnika.
(2) Če s 105.b do 105.e členom tega pravilnika ni drugače določeno se tudi za prodajalne iz prejšnjega odstavka primerno upoštevajo določbe 101. do 105. člena tega pravilnika.
105.b člen
(vnaprej overjeni obrazci DDV-VP)
(1) Carinski urad lahko na podlagi pisnega zahtevka dovoli imetniku mejne prodajalne iz 105.a člena, da za izvrševanje vračila DDV tujim kupcem, ki zapuščajo carinsko območje Republike Slovenije, uporablja vnaprej overjene obrazce DDV-VP.
(2) Krajevno pristojni carinski urad izda odločbo o zahtevku iz prejšnjega odstavka v pisni obliki in v primeru ugoditve zahtevku v njej določi pogoje uporabe vnaprej overjenih obrazcev in način izvajanja kontrole.
(3) Carinski urad lahko izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če imetnik prodajalne iz 105.a člena tega pravilnika:
1. uporablja vnaprej overjene obrazce DDV–VP le v zvezi z uveljavljanjem vračila DDV za tuje potnike, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. točke drugega odstavka 101. člena tega pravilnika in neposredno iznašajo v mejni prodajalni kupljeno blago iz slovenskega davčnega in carinskega območja;
2. vodi posebno evidenco DDV-VE o izdajanju vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP za vsako prodajalno, v zvezi s katero so mu bili obrazci izdani posebej in
3. nudi vsa druga potrebna jamstva za pravilno izvajanje postopka vračila DDV tujim potnikom.
(4) Carinski organ stalno preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. Če kateri od pogojev ni več izpolnjen, carinski organ razveljavi izdano dovoljenje in odvzame še neporabljene overjene obrazce DDV-VP.
105.c člen
(pridobitev vnaprej overjenih obrazcev)
(1) Na podlagi dovoljenja iz prejšnjega člena in pisnega zahtevka imetnik prodajalne pri mejnem carinskem organu, kjer je mejna prodajalna, vnaprej overi obrazce DDV-VP. Carinski organ vnaprej overi število obrazcev, ki je predvidoma potrebno za enomesečno poslovanje mejne prodajalne iz 105.a člena. Vsak obrazec, ki je predložen v potrditev mora biti opremljen z žigom vložnika zahtevka in navedbo mejne prodajalne v kateri se bo uporabljal.
(2) Ob vložitvi ponovnega zahtevka za overitev novih obrazcev DDV-VP imetnik mejne prodajalne carinskemu organu predloži kopijo oziroma izpis posebne evidence DDV-VE za obdobje od prejšnje overitve obrazcev. Iz evidence oziroma priloženih dokumentov mora biti jasno razvidna tudi količina še neporabljenih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP. Imetnik prodajalne mora predložiti tudi poškodovane ali pomotoma izpolnjene overjene obrazce DDV-VP, ki jih carinski organ zadrži in uradno uniči.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki preneha s poslovanjem mora carinskemu organu nemudoma posredovati vse še neporabljene vnaprej overjene obrazce DDV-VP in končno evidenco DDV-VE. Carinski organ neporabljene vnaprej overjene obrazce uradno uniči.
(4) Prenos obrazcev iz ene prodajalne v drugo ni dovoljen.
105.d člen
(posebne obveznosti prodajalca)
(1) Imetnik mejne prodajalne iz 105.a člena mora hraniti vnaprej overjene obrazce DDV-VP s posebno skrbnostjo v prostorih prodajalne, za katero so bili pridobljeni.
(2) Vnaprej overjeni obrazci DDV-VP morajo biti oštevilčeni, evidenco izdanih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP pa mora imetnik mejne prodajalne voditi v prostorih prodajalne tako, da lahko carinski organ vsak trenutek preveri, komu je bil obrazec z določeno zaporedno številko izdan (ime, priimek, številka potne listine potnika, država, ki je potno listino izdala ter potovalna destinacija potnika) ter kdaj je bil izdan.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki pridobi dovoljenje iz 105.b člena tega pravilnika sme potniku izdati obrazec DDV-VP, ki ga je carinski organ overil vnaprej, če:
1. so izpolnjeni pogoji iz 1. točke drugega odstavka 101. člena tega pravilnika;
2. potnik skupaj z blagom neposredno po nakupu v mejni prodajalni zapušča slovensko carinsko in davčno območje;
3. na računu označi, da je bil za blago na računu izdan vnaprej potrjeni obrazec DDV-VP.
(4) Imetnik prodajalne iz 105.a člena tega pravilnika mora ob uporabi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP v okencu 2 tega obrazca poleg podatka o državi, ki je izdala potni list kupca vpisati tudi podatek o tem, kam je potnik namenjen po nakupu blaga v mejni prodajalni.
(5) Imetnik prodajalne iz 105.a člena tega pravilnika mora do drugega delovnega dne v tednu za predhodni teden oddati carinskemu organu, ki je vnaprej overil obrazec DDV-VP, vse kopije porabljenih obrazcev za vračilo DDV.
(6) Če imetnik prodajalne iz 105.a člena tega pravilnika po prodaji blaga zadrži izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP in račun, ker je kupcu v skladu s 103. členom tega pravilnika takoj vrnil plačani DDV, kupcu izda dodatno kopijo računa, na kateri posebej vidno označi, da je bil plačani DDV že vrnjen na podlagi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP. Ta račun služi potniku kot dokazilo o nakupu blaga v mejni prodajalni v skladu s 7. členom zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 13/01).
105.e člen
(carinski nadzor)
Carinski organ sme kadar koli v mejni prodajalni iz 105.a člena preverjati, ali imetnik prodajalne hrani, uporablja in evidentira vnaprej overjene obrazce DDV-VP v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.“
41. člen
V 108. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) V knjigo izdanih računov (I-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
1. v stolpec 1 (zap. št.) se vpiše zaporedna številka knjižbe;
2. v stolpec 2 (datum knjiženja) se vpiše datum knjiženja;
3. v stolpec 3 (številka) se vpiše številka knjigovodske listine;
4. v stolpec 4 (datum) se vpiše datum knjigovodske listine;
5. v stolpec 5 (firma/ime ter sedež kupca) se vpišejo podatki o kupcu, ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
6. v stolpec 6 (davčna številka) se vpiše davčna številka kupca oziroma prejemnika blaga; ne vpisuje se davčne številke tujih kupcev in končnih potrošnikov;
7. v stolpec 7 (vrednost z DDV) se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV, ta znesek se nato razčlenjuje v stolpcih od 9 do 18 (vpisuje se tudi vrednost oproščenega prometa);
8. v stolpec 8 (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV) se vpiše vrednost oproščenega prometa za katerega ni pravice do odbitka vstopnega DDV (npr. po 26. in 27. členu ZDDV);
9. v stolpec 9 (izvoz blaga) se vpiše vrednost oproščenega prometa iz naslova izvoza blaga v skladu z določbami carinskega zakona;
10. v stolpec 10 (drug promet s pravico do odbitka vstopnega DDV) se vpisuje celotna vrednost prometa s pravico do odbitka vstopnega DDV, razen izvoza blaga (št. 9), in sicer: storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV, promet blaga in storitev, ki je oproščen plačila DDV po 31. in 32. členu ZDDV, promet storitev po 1. in 4.a do 4.d točki 27. člena ZDDV, če se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež oziroma stalno poslovno enoto izven Slovenije ali, če so te storitve neposredno povezane z blagom, ki je namenjeno izvozu in vrednost drugega prometa, ki daje pravico do odbitka vstopnega DDV kot npr.: promet storitev iz 4. odstavka 17. člena ZDDV.
11. v stolpec 11 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 8%;
12. v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 8%;
13. v stolpec 13 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 19%;
14. v stolpec 14 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 19%;
15. v stolpec 15 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 8%;
16. v stolpec 16 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 8%;
17. v stolpec 17 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 19%;
18. v stolpec 18 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 19%.”
42. člen
Prvi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
“(1) V knjigo prejetih računov (P-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
1. v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
2. v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja, v stolpec 2a pa datum prejema knjigovodske listine;
3. v stolpec 3 se vpiše številka knjigovodske listine;
4. v stolpec 4 se vpiše datum knjigovodske listine;
5. v stolpec 5 se vpiše ime in sedež oziroma stalno prebivališče dobavitelja;
6. v stolpec 6 se vpiše davčna številka dobavitelja; v primeru, da je dobavitelj iz tujine ter v primeru, ko dobavitelj ni davčni zavezanec za DDV, se davčna številka ne vpiše;
7. v stolpec 7 se vpiše vrednost računa z vračunanim DDV, znesek vračunanega DDV izkazanega na računu se razporeja v stolpca 9 in 10;
8. v stolpec 8 se vpiše vrednost računa na katerem ni zaračunan DDV (oproščen promet);
9. v stolpec 9 se vpiše podatek o skupnem znesku vstopnega DDV, ki se sme odbiti in je izkazan na računu, ta znesek se razporeja v stolpce 11, 12, 13.a, 13.b, 15, 16 ter 18;
10. v stolpec 10 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti;
11. v stolpec 11 se vpiše znesek DDV, obračunan po 8% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
12. v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, obračunan po 19% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
13. v stolpec 13a se vpiše znesek DDV, zaračunan pri uvozu, ki se sme odbiti (po 8% stopnji);
14. v stolpec 13b se vpiše znesek DDV, zaračunan pri uvozu, ki se sme odbiti (po 19% stopnji);
15. v stolpec 14 se vpiše davčna osnova od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji;
16. v stolpec 15 se vpiše znesek DDV po 8% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
17. v stolpec 16 se vpiše znesek DDV po 19% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
18. v stolpec 17 se vpiše podatek o osnovi za obračun pavšalnega nadomestila;
19. v stolpec 18 se vpiše znesek pavšalnega nadomestila, obračunanega po tretjem odstavku 46. člena ZDDV, ki se sme odbiti.”
43. člen
V 114. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(4) Če se pravni status zemljišč v uporabi članov gospodinjstva glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri davka iz kmetijstva za preteklo leto, spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik gospodinjstva v petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o spremembi pravnega statusa (dokazilo o spremembi katastrske kulture ali katastrskega razreda v zemljiškem katastru, overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o odtujitvi lastninske ali posestne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba).”
Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
“(6) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost preko podružnice, v prijavi za registracijo navede naslednje podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV – P3, ki je sestavni del tega pravilnika:
– firmo in sedež matičnega podjetja
– DDV identifikacijsko številko, ki jo je matičnemu podjetju izdal pristojni davčni organ države sedeža oziroma stalnega prebivališča tuje osebe
– ime in naslov podružnice
– telefonske številke, oznako elektronske pošte
– številke bančnih računov
– ime in priimek odgovorne osebe
– ime in priimek kontaktne osebe
– šifro in naziv dejavnosti, ki jo opravlja v Sloveniji.
(7) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost v Sloveniji in imenuje davčnega zastopnika, v obrazcu DDV–P3, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, navede še podatke o firmi oziroma imenu in sedežu oziroma stalnem prebivališču, davčno številko davčnega zastopnika, obdobje pooblastila o zastopanju ter predvideno trajanje opravljanja dejavnosti v Sloveniji.“
44. člen
V 116. členu se besedi “zmanjša površina” nadomestita z besedami “spremeni pravni status”.
45. člen
V 129.a členu se v prvem odstavku besedilo: “proda rabljeno osnovno sredstvo“ zamenjajo z besedilom: “opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom“.
46. člen
Obrazec DDV-O se nadomesti z novim obrazcem DDV-O, ki je sestavni del tega pravilnika.
47. člen
Obrazec I-RAČ in obrazec P-RAČ se nadomestita z novima obrazcema I-RAČ in P-RAČ, ki sta sestavni del tega pravilnika.
48. člen
Obrazec DDV-VE se nadomesti z novim obrazcem DDV-VE, ki je sestavni del tega pravilnika.
49. člen
Odločba, izdana na podlagi četrtega odstavka 96.a člena do 31. marca 2001, velja še za vložitev zahtevka za vračilo DDV za mesec marec 2001.
50. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 25., 26., 41., 42., 46. in 47. člena, ki začnejo veljati 1. julija 2001.
Drugi in tretji odstavek 63. člena prenehata veljati 30. junija 2001.
Št. 415-35/99
Ljubljana, dne 22. marca 2001.
Minister
za finance
mag. Anton Rop l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti