Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi z prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in 16. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Hodoš na 6. izredni seji dne 1. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Hodoš plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance za plačilo, merila za določanje višine in za oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.
2. člen
Nadomestilo se plačuje za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.
3. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od površine stanovanjske, počitniške in poslovne stavbe ter od površine drugih objektov.
4. člen
Površina stanovanjske in počitniške stavbe je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja razen prostorov, ki niso namenjeni za bivanje (kleti, kurilnica, pralnice....) ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
5. člen
Površina poslovne stavbe je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovni prostor se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti (nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, zimski vrtovi ipd.).
6. člen
Za poslovne površine drugih objektov se po tem odloku štejejo športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, gramoznice, peskokopi, površine namenjene distribuciji električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi in druge naprave za distribucijo elektrike, telekomunikacij, plina, vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave, površine za obratovanje bencinskih servisov, površine avtoceste, železnice, platojev cestninskih in železniških postaj, površine za ravnanje z odpadki.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
7. člen
Nadomestilo se plačuje na tistih območjih Občine Hodoš, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena vsaj z električnim in cestnim omrežjem.
8. člen
Območje na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v kakovostne skupine – območja.
Območja so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi,
– opremljenost s komunalno infrastukturo,
– ustrezno namensko rabo po prostorskih izvedbenih aktih,
– bližina centra s pomembnejšimi javnimi funkcijami (srednje šole, bolnica, kulturne ustanove, sedež upravne enote ipd.) ter sedež občine.
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
1. Območje, ki obsega: ureditveno območje naselja Hodoš.
2. Območje, ki obsega: ureditveno območje naselja Krplivnik.
9. člen
Območja iz prejšnjega člena so vrisana na grafičnih kartah v merilu 1:5000 in so sestavni del tega odloka. Grafične karte so na vpogled pri Občinski upravi občine Hodoš.
III. ZAVEZANCI
10. člen
Zavezanci za plačilo nadomestila so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki zemljišč, oziroma objektov, imetniki stanovanjske pravice...), ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali samostojni podjetniki oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezni register oziroma v drugo predpisano evidenco.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
11. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
4. dotrajanost in zapuščenost objekta oziroma stavbnega zemljišča,
5. smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
6. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
7. merila za druge objekte,
8. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
12. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnost priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------
Opremljenost Število točk
----------------------------------------------------------------
1. cesta: – asfaltna 15
– makadamska 10
2. vodovod 10
3. kanalizacija 20
4. elektrika 10
5. telekomunikacije 10
6. javna razsvetljava 10
7. kabelska televizija 5
8. urejeni pločniki 10
9. plinovod 10
----------------------------------------------------------------
13. člen
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno cestno, vodovodno, električno, telefonsko, kanalizacijsko, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je sekundarno omrežje na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
14. člen
Lega in namen uporabe stavbnega zemljišča
Glede na lego in namembnost so stavbna zemljišča razvrščena:
1. na stavbna zemljišča za stanovanjske namene,
2. na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti,
3. na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
4. na stavbna zemljišča za počitniške dejavnosti.
15. člen
Lega in namen uporabe stavbnega zemljišča se v dveh območjih ovrednoti z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Območje
----------------------------------------------------------------
Lega in namen 1. 2.
----------------------------------------------------------------
1. stanovanjski namen 200 180
2. poslov. namen gospod. dej. 280 262
3. poslov. namen družb. dej. 180 162
4. počitniške dejavnosti 300 270
----------------------------------------------------------------
16. člen
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča
Za smotrno izkoriščenost stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v dva razreda ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Območje
----------------------------------------------------------------
Lega in namen 1. 2.
----------------------------------------------------------------
1. individualna stanovanjska hiša 160 144
2. stanov. hiša z gospod. poslopjem 140 126
3. objekt z 2–4 stanovanji 120 108
4. objekt s 5–10 stanovanji 100 90
5. objekt z 11 in več stanovanji 80 72
----------------------------------------------------------------
17. člen
Večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske in počitniške namene se določijo kot negativne točke glede na stalen prekomeren hrup (bližina prometnic, večjih industrijskih, gostinskih in drugih hrupnih objektov), trajnejšo onesnaženost zraka in moteno dostopnost glede na konfiguracijo terena.
Motenost se ovrednoti z znižanjem naslednjega števila točk:
----------------------------------------------------------------
Motenost Št. točk
----------------------------------------------------------------
– Hrup
bližina magistralne, regionalne ceste, železnice
do oddaljenosti 30 m – 40
bližina večjih industrijskih obratov,
hrupnih objektov, diskotek do oddaljenosti 50 m – 40
bližina šole, gostinskih obratov (razen diskoteke) do
oddaljenosti 30 m – 30
----------------------------------------------------------------
– Onesnaženost zraka (prah, smrad in drugi škodljivi
vplivi)
bližina farm za živali (od 50 glav goveje živine,
od 30 do 100 kom svinj, od 2000 do 10000 perutnina)
do oddaljenosti največ 20 m – 30
bližina večjih farm za živali (nad 100 kom, svinj, nad
10000 perutnine) do oddaljenosti največ 300 m – 50
bližina čistilnih naprav, odlagališča odpadkov do
oddaljenosti največ 200 m – 50
– Dostopnost
slaba prevoznost zaradi neurejenega, neutrjenega vozišča – 10
----------------------------------------------------------------
18. člen
Izjemne ugodnosti
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se ovrednotijo z naslednjim dodanim številom točk:
-------------------------------------------------------------------------------
Dejavnost Območje
1. 2.
-------------------------------------------------------------------------------
1. kmetijstvo, lov, gozdarstvo
(nad 2000 m2 neposrednih proizvodnih
kapacitet) 200 180
2. ribištvo – ribogojstvo 200 180
3. distrib. elektrike, plina in vode 500 450
4. predelovalne dejavnosti 200 180
5. pridobivanje rudnin. posl. zgradbe
(gramoza, peska) 400 380
6. gradbeništvo 200 180
7. ravnanje z odpadki 300 270
8. trgovina, popravila motornih vozil in
izdelkov široke porabe 300 270
9. gostinstvo 300 270
10. promet, skladiščenje in zveze 370 333
11. bančništvo in zavarovalništvo 1000 900
12. poslovanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve 1000 900
13. izobraževanje 200 180
14. zdravstvo in socialno varstvo 200 180
15. druge javne skupine in osebne
storitvene dejavnosti 300 270
16. zasebna gospodinjstva z zaposlenim
osebjem 50 28
17. poštne in telekomunikacijske storitve 700 630
-------------------------------------------------------------------------------
19. člen
Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih se dodatno ovrednotijo z naslednjim številom točk:
----------------------------------------------------------------
Območje Število točk
----------------------------------------------------------------
1. 70
2. 60
----------------------------------------------------------------
Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:
1. nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
2. nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča,
3. nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz tega člena se ovrednoti s pripadajočim številom točk, če se ugotovita najmanj dva kriterija za stanje objekta.
20. člen
Merila za druga stavbna zemljišča
Število točk za m2 površine se določi na naslednji način:
----------------------------------------------------------------
Drugi objekti Število točk
----------------------------------------------------------------
elektro vodi (primarni)
– podzemni 50
– nadzemni 100
telekomunikacijski vodi in plinovodi
– podzemni 20
– nadzemni 40
bencinski servis 500
regionalna cesta 20
železnica 10
gramoznice, peskokopi, deponije peska 50
----------------------------------------------------------------
Površina za distribucijo električne energije so površine znotraj ograjenega območja stikališč in površine transformatorskih postaj.
Površine na katerih so zgrajeni podzemni elektrovodi, telekomunikacijski vodi in plinovodi so površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 1 m2 za 1 dolžinski meter vode. Za površine, na katerih so zgrajeni tovrstni nadzemni vodi, pa se obračunata 2 m2 za 1 dolžinski meter voda.
Pri plinskih razdelilnih in reducirnih postajah se upošteva dejanska površina le-te oziroma površina, ki je ograjena.
Nadomestilo se izračuna le za primarno elektro, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje.
Površina za normalno rabo bencinskega servisa, predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta.
Površino magistarlne ceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, in sicer širina cestišča krat dolžina ceste.
Površino železnice predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta in se upošteva širina 4 m krat dolžina železniške proge.
Površina gramoznic in peskokopov so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinska uprava na podlagi dovoljenja za izkoriščanje rudnin oziroma na podlagi drugih uradnih evidenc.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
21. člen
Vrednost točke se določi s sklepom Občinskega sveta občine Hodoš po sprejetju odloka.
22. člen
Mesečna višina nadomestila se določi tako, da se skupno število točk iz 12., 15., 16., 18., 19., 20. člena tega odloka, zmanjšano za točke 17. člena pomnoži s površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Letna višina nadomestila se določi tako, da se mesečna višina nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena pomnoži s številom 12 (mesecev).
Vsaka sprememba števila točk in površine se pri odmeri nadomestila zavezancu upošteva naslednji mesec po nastali spremembi.
23. člen
Odmero, pobiranje, izterjavo, nadziranje in evidentiranje plačevanja nadomestila opravlja pristojna davčna služba v skladu z zakonom o davčni službi in zakonom o davčnem postopku.
24. člen
Obveznost za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznosti poravnati po trimesečjih.
Zavezanci so dolžni plačati obveznosti v 30 dneh po poteku trimesečja.
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z zakonom o davkih občanov.
25. člen
Nadomestilo se zavezancu odmeri na podlagi podatkov, ki jih davčni službi posreduje uprava Občine Hodoš. Za izračun nadomestila se uprabljajo podatki iz uradnih evidenc. Občina Hodoš lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da ji posredujejo vse potrebne podatke za izračun nadomestila. Na tak način pridobljeni podatki se tudi lahko uvrstijo v uradne evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti v petnajstih dneh po prejemu obvestila oziroma poziva upravi Občine Hodoš in davčni službi, potrebne podatke za odmero nadomestila.
26. člen
Zavezancem za plačilo, ki podatkov Občinski upravi občine Hodoš ne sporočijo se odmeri nadomestilo od površine, ki je za odmerni predmet na razpolago v uradnih evidencah, oziroma po oceni strokovne službe uprave Občine Hodoš.
27. člen
Če občinska uprava oceni, da se poslovno dejavnost opravlja na večji površini od prijavljene, se nadomestilo odmeri po podatkih iz uradnih evidenc. Na zahtevo uprave Občine Hodoš so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v petnajstih dneh sporočiti točne podatke, potrebne za odmero nadomestila. Prav tako so zavezanci občinski upravi dolžni sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh po nastanku spremembe.
28. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku je prihodek proračuna Občine Hodoš in se uporabi za izgradnjo komunalnih vodov in naprav v Občini Hodoš.
29. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča, ki se uporablja:
– za potrebe obrambe,
– za potrebe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo le organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika,
– za objekte, ki so v lasti Občine Hodoš in so namenjeni za opravljanje njihovih lastnih dejavnosti,
– za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost (cerkve, kapele, župnišča),
– za potrebe humanitarnih organizacij.
30. člen
Na lastno zahtevo so oproščeni plačila nadomestila za dobo pet let zavezanci, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so bili v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali v ceni zemljišča za zidavo plačani stroški za urejanje stavbnega zemljišča.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo oziroma največ osem let od izdaje gradbenega dovoljenja.
31. člen
Oprostitev nadomestila (v celoti ali deloma) lahko uveljavljajo zavezanci:
– zaradi elementarnih ali drugih nesreč na objektih,
– zaradi socialne ogroženosti,
– zaradi drugih utemeljenih vzrokov.
Merila za oprostitev so:
I. Pri elementarnih in drugih nesrečah na objektih od katerih se plačuje nadomestilo:
----------------------------------------------------------------
Škoda na objektu v % Doba oprostitve
----------------------------------------------------------------
30–40 2 leti
41–60 3 leta
61 in več 5 let
----------------------------------------------------------------
II. Pri socialni ogroženosti:
– 100% oprostitev plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživetja po zakonu o socialnem varstvu;
– 50% oprostitev plačila nadomestila lahko uveljavljajo zavezanci, ki prejemajo denarni dodatek;
– zahtevku za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi oziroma se odobrena oprostitev ukine:
– kolikor se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezanca in družinskih članov, ki živijo skupaj z zavezancem, oziroma oseb, ki jih do zavezanca veže preživninska obveznost;
– v kolikor se ugotovi, da z zavezancem živijo osebe, ki niso družinski člani pa pridobivajo dohodke.
III. Zaradi drugih utemeljnih vzrokov o tovrstnih oprostitvah na predlog župana odloča Občinski svet občine Hodoš.
32. člen
Nadomestilo tudi ne plačujejo fizične osebe od gospodarskih objektov kot so: objekti za rejo živali, silosi, shrambe za orodje, kozolci, kašče, lope za hrambo krme in stelje, začasna zavetišča za živino, čebelnjaki, lope za hrambo kmetijske mehanizacije, kolikor ti objekti služijo zasebni rabi.
V primeru, da se objekti našteti v prejšnjem odstavku uporabljajo v pridobitnih dejavnostih, se nadomestilo plačuje.
33. člen
Zahtevo za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila lahko zavezanci vložijo pri upravi Občine Hodoš.
O popolni ali delni oprostitvi plačila nadomestila izda odločbo uprava Občine Hodoš v upravnem postopku ob upoštevanju v tem odloku določenih meril za oprostitev plačila nadomestila.
Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila pa lahko zavezanci v zakonitem roku ugovarjajo odmeri nadomestila pri Davčnem uradu Murska Sobota, izpostava v Murski Soboti.
VI. KAZENSKA DOLOČBA
34. člen
Z denarno kaznijo od 40.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki:
– ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– prijavi nepravilne podatke za odmero nadomestila,
– ne prijavi spremembe za odmero nadomestila v petnajstih dneh od dneva nastanka spremembe.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 20.000 SIT.
Fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 SIT.
VII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
35. člen
Z uveljavitvijo tega odloka se na območju Občine Hodoš preneha uporabljati odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/87).
36. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se s 1. 3. 2001.
Št. 143/01
Hodoš, dne 9. marca 2001.
Župan
Občine Hodoš
Ludvik Orban l. r.
