Na podlagi 32. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98,110/99) ter statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Kobarid na seji dne 22. 12. 2000 sprejel

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt obnove za območje vzhodne obvoznice Kobarid (v nadaljnjem besedilu: UNO), ki ga je izdelal LUZ, d.d., pod številko 4962. UNO nadomešča prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90), prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91) in odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid, dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št. 49/97 – odlok št. 2623) ter prostorske ureditvene pogoje Občine Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/89, 4/92) v tistih delih, ki se nanašajo na obvoznico Kobarid, a se v njih urejajo drugače kot v tem UNO.

UNO vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje obvoznice in z njo povezane ureditve.
Tekstualni del:
1. Soglasja in mnenja organov in organizacij
2. Obrazložitev UNO
2.1. Utemeljitev UNO, povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kobarid
2.2. Geodezija
3.2. Urbanizem
2.4. Promet
2.5. Komunala
2.6. Ocena stroškov izvedbe ureditvenega načrta obnove
2.7. Poročilo o vplivih na okolje – povzetek
Grafični del:
1.1. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Kobarid
1A) Urbanistična zasnova naselja Kobarid, M 1:5000
1B) Namenska raba prostora s prikazom območja UNO, M 1:25000
1C) Namenska raba prostora s prikazom območja UNO, M 1:5000
1D) Območja varstva pred hrupom
1.2. Prostorski ureditveni pogoji, M 1:5000
2. Stanje v prostoru
2A) Topografski načrt – širše območje UNO, M 1:5000
2B) Ortofoto posnetek – širše območje UNO, M 1:2000
2C) Pregledni katastrski načrt – širše območje UNO, M 1:5000
2D) Topografski načrt – ožje območje UNO, M 1:1000
2E) Katastrski načrt – ožje območje UNO, M 1:1000
3. Prostorske ureditve
3A) Inventarizacija prostora, M 1:2000
3B) Inventarizacija prostora, M 1:1000
3C) Posegi v ureditvenem območju, M 1:2000
3D) Posegi v ureditvenem območju, M 1:1000
3E) Ureditvena situacija, M1:2000
3F) Ureditvena situacija, M1:1000
4. Zbirnik komunalnih vodov, M 1:1000
5. Prometne ureditve
5A) Prometna situacija, M 1:1000
5B) Normalni profili, M 1:100
5C) Normalni profili, M 1:100
5D) Vzdolžni profil, M1:2500/250
6. Geodetske ureditve
6A) Načrt gradbenih parcel, M 1:1000
6B) Zakoličbeni načrt, M 1:1000

Območje urejanja z UNO obsega zemljišča oziroma parcele, ki se namenjajo za gradnjo obvozne ceste, vključno s križišči, cestnimi priključki in ureditvami obcestnega sveta. Parcele, oziroma deli parcel, na katere posega UNO, so vse v katastrski občini Kobarid in to z naslednjimi številkami: 283/5, 284/2, 285, 287/4, 288/5, 293/6, 293/7, 297/2, 300/1, 300/5, 300/6, 312/1, 313/3, 315/1, 337/1, 339/1, 339/2, 340, 346/1, 346/5, 423/2, 423/4, 448/1, 448/2, 2926/5, 2926/7, 2928/2, 2932/2, 3013/12, 3013/13, 3013/23.
Podatki o lastništvu, kulturi, velikosti parcel in njihovih tangiranih delov so razvidni iz tabele, ki je sestavni del UNO.

Ureditveno območje UNO iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe ceste s potrebnimi spremljajočimi objekti in ureditvami, to je s križišči in cestnimi priključki v obsegu do zaključka izvoznih radijev in potrebnih razširitev oziroma preureditev obstoječih cest,
– območje obcestnega sveta vključno s potrebnimi pločniki,
– območje prečkanja Gregorčičeve ulice in Gregorčičevo ulico v odseku delne poglobitve,
– območje posegov v stavbna zemljišča,
– območje preoblikovanja reliefa,
– območje sanacij in renaturacij.

Vzhodna obvozna cesta se začne v obstoječem priključku lokalne ceste v Drežnico z Goriško cesto (glavna cesta II. reda št. 102 (M 10-10), odsek 1005 Kobarid–Idrsko. Priključek obvoznice na glavno cesto je po BCP v km 0,350.
Zaključi se na regionalni cesti I. reda št. 203 (R 301), odsek 1004 Žaga–Kobarid. Priključek obvoznice na omenjeno cesto je v km 13.000.
Dolžina trase je 510 m. Na tej dolžini se obvoznica dvigne za 44 m.
Priključek obvoznice na glavno cesto je prilagojen površinam tovarne Oplast. V nadaljevanju poteka trasa obvoznice po pobočju med dolinskima terasama (med stanovanjskim naseljem na zgornji terasi in proizvodno cono na spodnji terasi) z radijem R = 120 m.
V začetku tega odseka se na obvoznico priključi lokalna cesta v Drežnico.
Z ustreznima prehodnicama je v profilu A 12 cesta na eni strani omejena s funkcionalnim zemljiščem Planike, na drugi strani pa z objektom na zgornji terasi. Preboj skozi pozidano območje Gregorčičeve ulice je na severni strani trase določen s priključkom na cesto Bovec–Kobarid z radijem R = 73 m.
Gregorčičeva ulica je speljana v podvozu.
Na obstoječi regionalni cesti je za navezavo obvoznice s središčem naselja predviden priključek.
Prečni prerez obvoznice je zasnovan kot dvopasovna cesta s širino voznega pasu 3 m, stranskima robnima trakovoma širine 0,30 m in bankinama širine 1 m, kar znese 8,60 m. Odsek med križiščem z glavno cesto in priključkom lokalne ceste v Drežnico ima na južni strani hodnik za pešce širine 1,50 m.
Za oblikovanje križišča z glavno cesto je potrebna razširitev glavne ceste za pas levih zavijalcev v dolžini 150 m. Zaradi velikih posegov v brežino je v primeru ugotovitve nestabilnosti terena dovoljen pomik osi vzhodne obvoznice proti jugu.
Križišče z glavno cesto II. reda št. 102 na jugu se lahko izvede tudi v obliki krožišča.
Potek ceste je projektiran z upoštevanjem računske hitrosti 50 km/h.
Maksimalni vzdolžni sklon je 5%.
Minimalni horizontalni radij je 73 m.
Minimalni vertikalni radij je 700 m.

Na mestih, kjer ni možno izvesti nasipne brežine so predvideni oporni in podporni zidovi višine največ 8 m. Na vzhodni strani ceste od tovarne Planika proti severu do nadvoza z Gregorčičevo cesto je potrebno izvesti oporni zid dolžine 102 m. Od nadvoza do priključka na regionalno cesto je potrebno izvesti oporne zidove na obeh straneh cestišča in sicer na vzhodni strani v dolžini 40 m in na zahodni strani v dolžini 32 m. Novi zidovi se priključijo na obstoječe pod regionalno cesto.
Nadvoz nad Gregorčičevo cesto se izvede v škatlastem profilu z vertikalnimi zidovi na obeh straneh in vidno armiranobetonsko konstrukcijo. Dimenzije objekta so 3,5 m svetle višine, 9 m svetle dolžine in 9 m širine (širina obvoznice z voziščem, varnostnima pasovoma in ograjami). Za normalno prehodnost v območju objekta je potrebno Gregorčičevo ulico v dolžini 100 metrov poglobiti do največ 0,40 m v kritični točki na zahodni strani nadvoza.

Za izvedbo vzhodne obvoznice je potrebna rušitev stanovanjskih objektov na Gregorčičevi 28 (parcelna številka objekta in funkcionalne površine 287/4) in Gregorčičevi 65 (parcelna številka objekta in funkcionalne površine 284/2). Porušiti je treba garažni objekt na Gregorčičevi 63 (parcelna številka 283/5). Zaradi obvoznice je treba prestaviti versko znamenje na Gregorčičevi ulici (parcelna številka 283/5), spremeniti namembnost objekta na Gregorčičevi 63 (parcelna številka 283/5), ter za potrebe stanovalcev objekta Gregorčičeva 63 zgraditi nadomestni objekt.
Zaradi posegov, ki jih povzroči cesta, se ruši ograja, in sicer na parceli, ki je v lasti Planike v dolžini 140 m.
Trasa vzhodne obvozne ceste v južnem delu nadomesti odsek ceste v Drežnico, v severnem delu pa zahteva poglobitev Gregorčičeve ceste.
Zaradi terenskih danosti so predvidene vkopne in nasipne brežine naklona največ 1:1,5 (izjemoma 1:1). Vkopi se bodo izvajali do globin največ 9,5 m. Največja višina nasipov je 6 m. Zagotoviti je treba ustrezno zaščito brežin in utrditi peto nasipa.
Površina na kateri se posega v teren zaradi vkopov, nasipov in predvidenih vzporednih sanacij je velika 16.686 m2. Zaradi preoblikovanja reliefa na tej površini se odstranita vegetacija in plast humusa.

Splošna zahteva pri projektiranju in izvedbi obvozne ceste je, da se kot objekt čimbolj prilagodi in vključi v obstoječo podobo urbaniziranih odsekov in v kulturno krajino, kjer bo potekala. Projektna dokumentacija mora v okviru projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo vsebovati tudi načrta arhitekture in krajinske arhitekture.

Območje preoblikovanja reliefa, nasipov in izkopov, ki se izvajajo zaradi izpeljave vzhodne obvoznice je potrebno prekriti s plastjo humusa in zatraviti. Ob robovih brežin se zasadi organsko oblikovane skupine nizkih grmovnic. Te se zasadijo tudi ob petah brežin in na nasipih ter pri obstoječih skupinah dreves, ki bodo zaradi posega delno izsekane.
Visoka drevesa se zasadijo kot poudarki v prostoru, in sicer pri prehodu obvoznice nad Gregorčičevo ulico, pri odcepu obvoznice na cesto v Drežnico in ob križišču na glavno cesto Tolmin–Robič v ureditvenem območju.

Opuščene gramoznice se sanirajo tako, da se prekrijejo s plastjo humusa in zatravijo v dogovoru med investitorjem in občino glede obveznosti.
Na območju opuščene trase ceste v Drežnico je treba odstraniti asfalt in cestno podlago ter prostor zatraviti.
Poglobljeno Gregorčičevo cesto se na novo asfaltira. Primerno novi niveleti se uredi višinske prehode do vhodov objektov ob ulici. Fasade prizadetih objektov se zaščiti pred meteorno vodo, poškodovane dele na novo omeče in prepleska.
Odstranjene ograje tovarne Oplast in Planika se nadomesti z enakimi glede na novo situacijo na območju tovarne Oplast v dolžini 25 m ter na območju tovarne Planika v dolžini 42 m.

Versko znamenje na Gregorčičevi se prestavi na lokacijo podrte hiše na Gregorčičevi 65. Nova ureditev naj se čimbolj približa današnji podobi: v liniji objekta na Gregorčičevi 67 se zgradi kamnita škarpa, v katero je vgrajena kapela. Vrt za njo se lahko priključi sosednji hiši (Gregorčičeva 69). Na vrtni strani tik ob škarpi naj se zasadijo nizke grmovnice, ki bodo delovale kot zelena kulisa kapeli. Širok predprostor med škarpo in cesto se zatravi in ob preboju Gregorčičeve pod obvoznico zasadi z visokim drevesom.
Parcelo porušenega objekta na Gregorčičevi 28 se preuredi v park, ki se navezuje na obstoječo parkovno ureditev pred policijsko postajo. Višinske razlike med obstoječim parkom, obravnavano parcelo in Gregorčičevo ulico naj se regulirajo s terasnimi platoji in nizkimi kamnitimi škarpami. Proti obvoznici se na brežini zasadijo organsko oblikovane skupine nizkih grmovnic, ki bodo preprečevale dostop na obvoznico; ob podhodu Gregorčičeve naj se zasadi visoko drevo.
Na Gregorčičevi 63 se poruši garaža in zmanjša funkcionalno zemljišče objekta. Do parcele je treba omogočiti normalni dostop.

Oblikovanje opornih zidov naj se zgleduje po obstoječih zidovih ob cesti v Bovec. Zunanje površine zidov naj se spuščajo v rahlem naklonu proti tlom in se obložijo z bloki grobo obdelanega naravnega kamna. Varovalna ograja ob cestišču nad opornimi zidovi naj se zgradi iz kamnitih blokov, višine do 80 cm, širine 40. Ob opornih zidovih se zasadijo plezalke.
Podhod Gregorčičeve ulice pod obvoznico se zgradi v škatlastem profilu z vertikalnimi zidovi ob straneh in vidno armirano-betonsko konstrukcijo. Dimenzije podhoda so 3,5 m svetle višine, 9 m svetle širine in 9 m dolžine. Na zunanji strani naj se oblikuje okvir okoli odprtine prehoda z gladko obdelanimi kamnitimi bloki. Vidne betonske površine morajo biti kvalitetno obdelane.
V sklop oblikovanja podhoda spadajo tudi ureditve okoli prestavljenega verskega znamenja.

Zaradi gradnje vzhodne obvoznice za Kobarid je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi prizadete komunalno energetske vode in naprave. Projektiranje in gradnja komunalno energetskih vodov in naprav mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev teh vodov in naprav.

Pri križanju predvidenega cestnega telesa z obstoječimi in predvidenimi vodovodi se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– vodovod LTŽ 100 mm na odseku A15 do A16 (ustrezna zaščita zaradi gradnje nadvoza nad Gregorčičevo ulico),
– hišni priključek na odseku A15 (ustrezna zaščita oziroma prestavitev zaradi gradnje nadvoza nad Gregorčičevo ulico).
Vodo se po kloriranju s klornim šokom pred izpustom v vodotoke deklorira. Traso se po končani gradnji povrne v prvotno stanje oziroma glede na potek del na trasi po projektu razbremenilne ceste.

Zaradi križanj vzhodne obvoznice za Kobarid z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede prestavitev zemeljskih kablov v kabelsko kanalizacijo:
– optični kabel za TC Tolmin – TC Kobarid (na odseku A0 do A6),
– koaksialni kabel za TC Tolmin – TC Kobarid (na odseku A0 do A6),
– kabel za potrebe KKO (na odseku A0 do A6),
– kabel v lasti ELES (na odseku A0 do A6),
– TK kabel (na odseku P1 do P2).
Pri priključitvi vzhodne obvoznice Kobarid na cesto Kobarid–Tolmin se izvede ustrezna kabelska kanalizacija prek ceste Kobarid–Tolmin in do meje območja urejanja v smeri proti Kobaridu za zaščito obstoječega zemeljskega TK kabla.

Zaradi križanj vzhodne obvoznice za Kobarid z obstoječimi elektro-energetskimi vodi se prestavi, zaščiti ali drugače ustrezno uredi:
– 20 kV kablovod (na odseku A9 do A10),
– nizkonapetostni prostozračni vod (na odseku A14).

Površinske vode s cestišča se odvodnjava z odtokom po koritnici na nižji teren. Pri tem obstoječa funkcionalna zemljišča ne smejo biti obremenjena z vodo s cestišča.
Koritnice se izvedejo ob desnem robu vozišča med profiloma A18 in A11 ter ob levem robu med profiloma A15 in A3. Površinske vode v območju od profila A18 do podvoza Gregorčičeve ulice se z vertikalnim spustom ob objektu odvedejo v obstoječi kanal Gregorčičeve ulice. Od profila A13 do A8 je potrebno izvesti meteorni kanal z iztokom v usedalnik oziroma ponikovalnico. Območje med profiloma A8 in A5 naj se preko usedalnika odvodnjava v ponikovalnico. Območje med profiloma A5 in A3 se odvodnjava po koritnici v travnati jarek, ki se v profilu A1 (Goriška cesta) izteka v obstoječi prepust. Območje med Goriško cesto in profilom A3 se odvodnjava po koritnici z iztokom v nov prepust pod Goriško cesto, od tod pa se spušča vodo na nižji teren.
Odvodnjavanje zalednih voda in planuma spodnjega ustroja
Ob levem robu obvoznice se v odseku med profiloma A2 in A15 vgradi drenaža. Iztok drenaže se predvidi na nižjem terenu (Goriška cesta).

Vzhodna obvoznica za Kobarid ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete vodnih virov, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. Na celotni trasi je potrebno med gradnjo in obratovanjem obvoznice preprečiti izliv polutantov v podtalnice in površinske vodotoke. V primeru havarije in razlitja nevarne snovi je potrebno izvesti sanacijo z odkopom in odvozom onesnažene zemlje v roku 12 ur.

Globina temeljenja ne sme biti manjša od 1,5 m. Brežine nasipov naj se izdela iz prodnega materiala s sprotnim utrjevanjem. Takoj po končanih zemeljskih delih je treba brežine humusirati in zatraviti. Odstranjeni zgornji del rodovitnega sloja je potrebno ustrezno deponirati na vnaprej predvideno lokacijo. Deponijo je treba zavarovati pred izpiranjem. Po končani gradnji se deponirano zemljino uporabi za sanacijo z gradbenimi posegi razgaljenih površin.
Nasipne in ukopne brežine naj imajo naklon največ 1:1,5. Kadar ni možno drugače je naklon lahko 1:1.
Pete nasipov in vrhove ukopov je treba zaokrožiti na stiku z raščenim terenom.
Odvajanje meteornih voda zajetih v trasi mora potekati nemoteno.
Med gradnjo mora vsa zemeljska dela spremljati geotehnični nadzor, ki bo sproti skrbel za določitev stabilizacijskih ukrepov.

Odkrivanje tal med gradnjo naj se izvaja le v predvidenem obsegu na površini cestnega telesa in v območju preoblikovanja reliefa. Relief se preoblikuje tako, da se v čim večji meri izravnava mase in s tem preprečuje viške in primanjkljaje materiala.
Za ozelenjevanje brežin naj se uporabijo avtohtone vrste.

Med gradnjo je treba preprečiti morebitno onesnaženje tal.
Z vlaženjem gradbenih površin v sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov.
Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno prednostno uporabiti obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
Izvajalec del mora v času intenzivne gradnje na območju vrtnih površin ob obvoznici enkrat izvesti meritve onesnaženosti tal in rastlin na eni lokaciji.
Izvajati je treba nadzor tehnične brezhibnosti mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv in olj ter nadzor nad emisijami prahu.

Obseg gradbišča naj bo omejen na območje urejanja z UNO.
Z urejanjem obcestnega prostora naj se začne še pred začetkom obratovanja obvoznice, takoj po zaključenih zemeljskih delih. Sanacija platojev opuščenih gramoznic se lahko izvede tudi kasneje.
Obstoječa zarast naj se ohranja v največji možni meri.
Nasipne in vkopne brežine naj se zasadi intenzivneje v sklenjenih organsko oblikovanih potezah.
Pri opornih zidovih je potrebno izbrati primerne materiale (kamen) in oblike.
Ob podpornih zidovih naj se ob vznožju zasadi popenjalke.

Pri izvajanju zemeljskih del se na celotni trasi vzhodne obvoznice zagotovi stalen arheološki nadzor. V primeru najdb je potrebno opraviti zaščitne ukrepe.
V območju deviacije ceste v Drežnico se pred začetkom gradnje izvedejo predhodne arheološke raziskave.
Za predvidene rušitve stanovanjskih hiš je potrebno predhodno izdelati detajlne tehnične posnetke ter fotodokumentacijo notranjosti in zunanjosti objektov.
Znamenje ob hiši na Gregorčičevi ulici 65 je potrebno prestaviti v skladu s konzervatorskimi načeli. Pri tem je potrebno sodelovanje s pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Zunanje vidne površine opornih in podpornih zidov je potrebno oblikovati skladno z obstoječo arhitekturo.

Takoj po končanih zemeljskih delih je potrebno urediti vsa odvodnjavanja cestišč.
Pri gradnji se ne sme uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko onesnažijo vode na tem območju.
Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati neposredno v vodotoke. Z njimi se ravna skladno z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt mora vsebovati tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču in obveščanje ustreznih strokovnih služb ob morebitni nezgodi. V načrtu morajo biti tudi ukrepi za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje onesnaženega (kontaminiranega) sedimenta oziroma zemljine.
Na celotnem poteku vzhodne obvoznice je potrebna popolna zaščita pred razlivanjem onesnažene vode s cestišča.
Na območju vkopov je potrebno predvideti drenažo za odvodnjavanje planuma spodnjega ustroja.
Za posebne primere razlitij večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke ali pronicanje do podtalnice in za njihovo odstranitev.
Spremljanje dogajanj v času gradnje mora biti časovno in vsebino usklajeno s programom gradbenih del in vključuje:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo (pretakanje, transport) goriv ter motornih in strojnih olj z vidika preprečevanja nepotrebnega razlivanja po površini gradbišča, nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov (cementnih mešanic, apna, bitumna in drugih gradbenih materialov).

V času gradnje je potrebno zagotoviti naslednje ukrepe za varstvo pred hrupom:
– upoštevanje časovnih omejitev gradnje; hrupna gradbena dela lahko potekajo le v dnevnem času med 7. in 19. uro,
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev,
– lokacija gradbiščnih platojev za objekte na vzhodni razbremenilni cesti in transportne poti morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi transporta materiala, delovanja naprav na objektih in gradnje objektov ne bo presegala mejnih vrednosti pri najbližjih stanovanjskih območjih, na območju osnovne šole in policijske postaje.
Glede na začasnost posega naj izvajalec gradbenih del pred pričetkom gradnje na podlagi 33. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) v povezavi z 12. členom uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, pridobi dovoljenje pristojnega ministrstva za povečanje mejnih ravni hrupa za čas gradnje.
V času gradnje je predviden monitoring hrupa na naslednjih lokacijah:
– osnovna šola Simona Gregorčiča, Gregorčičeva 18a, na vzhodnem robu funkcionalnega zemljišča šole,
– območje stanovanjskih objektov ob Gregorčičevi cesti na območju priključka obvoznice na regionalno cesto R-I/203 Kobarid–Bovec,
– območje čiste stanovanjske gradnje ob ulici Sergeja Mašere.
Monitoring se izvaja skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Zavezanec za izvedbo monitoringa hrupa v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se prve meritve in obratovalni monitoring izvajajo v času največje intenzivnosti gradnje. Meritve se izvedejo v začetni fazi gradnje pri polni obremenitvi gradbenih strojev na območju meritev. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti za vir hrupa mora izvajalec zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje obremenitve s hrupom. Uspešnost ukrepov se ugotovi s ponovnimi meritvami pri polni obremenitvi gradbenih strojev.
V času obratovanja razbremenilne ceste je potrebno zagotoviti izvedbo meritev celotne obremenitve območja s hrupom kot posledico emisije vseh virov hrupa ter meritve ravni hrupa v za hrup občutljivih bivalnih prostorih. Meritve se izvajajo na naslednjih lokacijah:
– objekt Gregorčičeva 67 (dodatne meritve hrupa v bivalnih prostorih),
– objekt Gregorčičeva 69 (dodatne meritve hrupa v bivalnih prostorih),
– območje OŠ Simon Gregorčič,
– območje čiste stanovanjske gradnje ob ulici Sergeja Mašere.
V primeru prekoračitev mejnih ravni za bivalne prostore iz pravilnika o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99), je potrebno za objekte izvesti pasivno zaščito v za hrup občutljivih bivalnih prostorih. Ukrepi pasivne zaščite morajo zagotoviti zvočno izoliranost prostorov v skladu s 15. členom uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Monitoring se izvaja skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, v nadaljevanju: pravilnik). Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa upravljavec ceste. Na podlagi 3. člena pravilnika se namesto meritev ravni hrupa izvajajo meritve tistih veličin, ki so podlaga za izračun dnevne in nočne ravni hrupa, kar je v primeru cestnega prometa izvedba štetja PLDP, oziroma štetje prometnih obremenitev. Pri izvajanju prvih meritev mora zavezanec skladno s 4. členom pravilnika zagotoviti tudi izvedbo meritev celotne obremenitve območje kot posledice emisije vseh virov hrupa.
Prve meritve v času obratovanja vzhodne razbremenilne ceste se izvedejo v času obratovanja ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih, ko po cesti steče promet. V okviru obratovalnega monitoringa mora zavezanec zagotoviti izvedbo občasnih meritev, ki se morajo v skladu s pravilnikom izvajati vsako peto koledarsko leto.
Ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v okviru projekta ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v nadaljnjih fazah projektne dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijskim službam pred pričetkom gradnje

Potrebno je dokumentirati stanje izpostavljenih objektov.
Morebitne nastale poškodbe v času gradnje je treba sanirati sproti.
Ob novih poškodbah v času gradnje je treba uporabljati lažje vibracijske stroje in statično komprimacijo tampona.
Med obratovanjem je potrebno periodično opazovanje. V primeru ugotovitve poškodb zaradi prometa je treba izvesti statično sanacijo objektov. Ob novih poškodbah je treba omejiti težo in hitrost tovornih vozil.

Obseg gradbišča se omeji na širino ureditvenega območja.
Začasnih objektov se ne postavlja na kmetijska zemljišča.
Kmetijske površine, ki so bile v začasni uporabi za gradbene namene, se sanirajo in pripravijo za nadaljnjo uporabo.

Med gradnjo je treba preprečiti nekontroliran razvoz gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji s trase na javne prometne površine ter prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah.
Preprečiti je treba prašenje z odkritih delov trase in začasnih odlagališč materiala in gradbišč. Ukrep zahteva vlaženje teh površin ob suhem in vetrovnem vremenu.
Upoštevati je treba emisijske norme pri začasnih gradbenih objektih ter pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
V času gradnje vzhodne obvoznice je predviden monitoring onesnaženosti zraka z analizo prašnih usedlin in težkih kovin enkrat v času intenzivne gradnje na naslednjih lokacijah:
– osnovna šola Simona Gregorčiča, Gregorčičeva 18a (lokacija na vzhodnem robu območja šole),
– stanovanjski objekti ob Gregorčičevi ulici na območjih priključka obvoznice na regionalno cesto R-I/203 Kobarid–Bovec (ena lokacija),
– območje Mučeniške ulice (ena lokacija).

Eventualne viške materiala, ki bodo nastali med gradnjo, je treba deponirati na odlagališče nenevarnih odpadkov Občine Kobarid.

Za čas gradnje je potrebno izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V času gradnje in obratovanja je potrebno zagotoviti:
– geotehnični nadzor (v času gradnje),
– spremljanje onesnaženosti zraka (v času intenzivne gradnje na treh lokacijah),
– nadzor ukrepov za zavarovanje površinskih in podtalnih voda (v času gradnje),
– posnetek stanja stanovanjskih objektov predvidenih za rušenje,
– reden nadzor stanja možnih poškodb objektov zaradi vibracij,
– arheološki nadzor pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na celotni trasi (med gradnjo).

Poleg pogojev iz prejšnjih členov se mora v času gradnje zagotoviti:
– organizacijo prometa po obstoječih cestah tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev,
– načrt organizacije gradbišča in režima prometa usklajenega z lokalno skupnostjo (pred začetkom gradnje),
– varnostne ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja in načrt ukrepanja v primeru nezgode,
– režim delovnih vozil in mehanizacije ter pripravo terena tako, da bo omejeno motenje okolja na najmanjšo možno mero,
– dostop do objektov in parcel,
– da se skladno s predpisi odpravijo v najkrajšem možnem času morebitni negativni pojavi, nastali v času gradnje ali v času obratovanja ceste.

Pri realizaciji UNO so dopustna odstopanja tehničnih rešitev, določenih s tem ureditvenim načrtom obnove, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega, oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati okoljski ali prostorski pogoji.
Dopustna odstopanja se lahko nanašajo na:
– tip križišča z Goriško cesto (»T« ali krožno križišče),
– os ceste v južnem odseku med Goriško in priključek ceste v Drežnico, če se ugotovi, da terenske danosti ne prenesejo posegov v brežino,
– manjše spremembe osi ceste,
– manjše spremembe nivelet (korekture vzdolžnega profila),
– spremembe načina odvodnjavanja v okviru variantnih možnostih navedenih v obrazložitvah,
– podporni zid na meji s parcelo podjetja Oplast (št. parcele 3013/12), ob odcepu ceste za Drežnico.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat RS za okolje in prostor.

UNO je na vpogled na sedežu Občine Kobarid in na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu RS za prostorsko planiranje.

Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu RS.