Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 odločba – US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS in 70/00) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 22. seji dne 8. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za naselje Raka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu za naselje Raka (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrt), ki ga je izdelal Savaprojekt Krško, d.d., pod številko projekta UN214/96 v juliju 1999.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A) Tekstualni del
1. Uvodni del
2. Ureditvena situacija
3. Rešitve v zvezi s prenovo grajene strukture in predvidenih objektov
4. Rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo ali novogradnjo prometnega, energetskega in komunalnega omrežja
5. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
6. Varovanje območij in objektov naravne in kulturne dediščine
7. Vodnogospodarske ureditve
8. Omejitve in pogoji glede varovanja in zaščite okolja
9. Načrt gradbenih parcel in elementi za zakoličbo
10. Ocena stroškov za izvedbo UN
11. Etapnost izvajanja ureditvenega načrta
12. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
13. Pogoji pristojnih organov in organizacij
14. Soglasja pristojnih organov in organizacij
B) Odlok
C) Grafični del
U1 Katastrski načrt M 1:2880
U2 Geodetska podloga M 1:1000
U3 Ureditvena situacija M 1:1000
U4 Prometna situacija in načrt gradbenih parcel M 1:1000
U5 Energetska in telekomunikacijska infrastruktura M 1:1000
U6 Komunalna infrastruktura M 1:1000
U7 Ureditve za obrambo in zaščito M 1:1000
U8 Elementi za zakoličbo M 1:1000
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja ureditvenega načrta poteka po naslednjih parcelah:
k.o. Raka: 4336/1, 4335, 976/1, 973/1, 999/1, 1000/22, 1000/31, 1000/32, 1000/11, 996/1, 997, 996/10, 995, 4338, 614/2, 618, 621, 622/1, 644, 642, 649, 650, 652, 653/2, 653/1, 636/2, 636/3 634, 635, 653/2, 653/1, 636/2, 636/3, 634, 635, 1/2, 717/2, 548, 14/19, 12/2, 10/3, 10/1, 60/3, 669/1, 669/2, 667, 677, 685/1, 685/2, 692, 693, 694/1, 694/2, 696, 697, 698, 699/1, 699/2, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706/2, 707, 708/1, 708/2, 709, 710, 711/1, 3164/3, 3164/2, 3163, 3162/1, 3161, 865, 864, 4356, 752, 753, 755, 756, 757/1, 770/2, 771, 772, 773, 774, 776/1, 776/2, 776/5, 778/1, 777, 779, 784/3, 784/1, 783, 792/2, 4361/4, 803, 4361, 614/1, 613/1, 613/2, 613/3, 449/1, 449/2,*354, 1000/2, 1000/3, 1000/4, 1000/5, 1000/6, 1000/7, 1000/8, 1000/9, 1000/10, 1000/12, 1000/13, 1000/14.
4. člen
Območje je razdeljeno na posamezna ožja ureditvena območja, ki so razvidna iz grafičnih prilog:
– Trg
– Pobočje Ljubljane
– Ravnica in greben Cavsarja na južni strani regionalne ceste
– Območje ob cesti Raka-Smednik in Raka-Krško
– Terasa pobočja nad Štembuhom
– Območje izvira Štembuh
– Grajski kompleks
III. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA, KVALITETO GRADITVE IN DRUGE POSEGE V PROSTOR
Namembnost objektov in površin
5. člen
Prostor in objekti v območju ureditvenega načrta so predvideni za naslednje dejavnosti: stanovanjske, poslovne, kmetijske, servisne, ne hrupne obrtne, družbene (šolske, kulturne, verske, športne, rekreacijske) in ostale dejavnosti, ki ne motijo obstoječih arhitektonsko urbanističnih kvalitet naselja.
6. člen
V ureditvenem območju naselja so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– gradnja stanovanjskih, poslovnih, gospodarskih, pomožnih začasnih objektov in zidanic
– gradnja dozidav, nadzidav, dopolnilna in nadomestna gradnja
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez (ceste, kanalizacija, čistilna naprava, vodovod, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, informacijski sistemi, javna razsvetljava) in drugih ureditev, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivalnega okolja prebivalcev
– rekonstrukcije, adaptacije, sanacije objektov in naprav
– urejanje zelenih, rekreacijskih površin in odprtih prostorov
– rušitve
– spremembe namembnosti objektov
– tekoča vzdrževalna dela
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.
Razporeditev in namembnost obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih prostorov
7. člen
Trg
Centralni trg v središču naselja ima funkcijo bivanja ter centralnih in servisnih dejavnosti.
Ohranja se obstoječ stavbni fond, z možnostjo nadomestne gradnje, adaptacije, rekonstrukcije in prenove objektov, ki so v slabem gradbeno tehničnem stanju ali funkcionalno neprimerni. Predvsem gre za objekt gostilne Raka št. 46 in gospodarsko poslopje ob objektu Raka št. 47. Na južnem prizidku objekta Raka št. 46 se izvede dvokapna streha z orientacijo slemena vzhod-zahod, naklona 35-45.
Poruši se in z novim nadomesti varovani objekt št. 38 (Varšek) na vogalu trga. Pred rušitvijo objekta, ki je element kulturne dediščine, se mora objekt spomeniško varstveno evidentirati.
Vse spomeniško varovane objekte, ki jih je zaradi slabega gradbeno tehničnega stanja potrebno porušiti, je potrebno ponovno zgraditi po spomeniško varstvenih pogojih.
Vogal ob zidu ob cerkvi (na trgu) je potrebno oblikovati tako, da bo možno razširiti cesto in urediti pločnik.
8. člen
Pobočje Ljubljane
Območje je pretežno stanovanjsko razen pozidave ob regionalni cesti, kjer je osnovna šola, otroški vrtec, telovadnica in v ozadju obnovljena stara šola.
Na območju pobočja Ljubljane je možna pozidava novih objektov kot zapolnitev obstoječe gradnje.
Zahodno od objekta Kopros so predvidene štiri nove gradbene parcele za individualne stanovanjske objekte. Do teh objektov je predvidena nova dovozna cesta v asfaltni izvedbi, širine 5m. Možna je tudi dozidava obstoječe stanovanjske hiše (Kupčič) za poslovne namene.
Na severnem delu tega območja (na grebenu Ljubljane) se predvidi sedem novih gradbenih parcel za stanovanjske objekte.
Dovoz do »pobočja Ljubljane« je po makadamski cesti s priključkom na R3-672. Del le-te se, na območju ureditvenega načrta, rekonstruira. V nadaljevanju je predvidena nova dovozna cesta do predvidenih objektov.
Severno od šole je predvidena lokacija VVZ. Pred objektom je predvidena ureditev parkirišč, severozahodno od objekta pa je predvidena ureditev otroškega igrišča za potrebe VVZ.
Zahodno od šole je predvidena lokacija večnamenskega objekta za kulturne dejavnosti.
Predvideni sta dve peš povezavi, in sicer prva od vrha Ljubljane do poslovno stanovanjskega objekta Kopros in druga z vrha Ljubljane proti vzhodu do šole.
Objekti na celotnem delu območja obdržijo pretežno pravokotni tloris, z razmerjem stranic 1:1,2 do 1:1,5, z daljšo stranico vzporedno s plastnicami terena. Vertikalni gabariti objektov so klet, pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Kleti morajo biti maksimalno vkopane v teren.
9. člen
Ravnica in greben Cavsarja na južni strani regionalne ceste
Na tem območju je možna ureditev večnamenskega objekta, dozidava gasilskega doma v več fazah, največ do 300 m2 in izgradnja nadomestnih gradenj ter spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov v poslovno-stanovanjske, z možnostjo opravljanja manjših nemotečih uslužnostnih dejavnosti.
Na zahodnem delu območja je predviden rezervat za izgradnjo večnamenskega objekta z izobraževalno, kulturno, socialno in karitativno dejavnostjo z možnostjo izvedbe nemotečih poslovnih dejavnosti. Maksimalna tlorisna velikost objekta je 18 x 36m. Minimalni višinski gabarit objekta je P+M in največji P+1+M. Možna je fazna izgradnja objekta. Do izgradnje objekta se na zemljišču uredi park z zasaditvijo visokega drevja ob regionalni cesti, ki služi tudi za parkiranje v času športnih, kulturnih in dobrodelnih prireditev na območju novega gasilskega doma in športnih igrišč.
Med šolskim igriščem in regionalno cesto je predvidena izvedba pokritih tribun. Nadstrešek nad tribunami je obenem tudi nadstrešek predvidenega avtobusnega postajališča ob regionalni cesti.
Obstoječi kamniti zid ob župnišču se sanira. Brežina med župniščem in športnim igriščem ostane nepozidana, razen na spodnjem delu ob športnem igrišču, kjer je predvidena manjša tribuna za gledalce prireditev. V vznožju brežine, v širini do športnega igrišča se obstoječa travnata površina uporablja kot servisni plato za hortikulturno vzdrževanje brežine. Na tej površini je predvidena še s tlakovci urejena pešpot od gasilskega doma proti trgu.
Vzhodno od šolskega igrišča je poslovni objekt: trgovina z mešanim blagom in kmetijskim repromaterialom ter gradbenim materialom Raka 36a. Predvidena je rekonstrukcija in dozidava obstoječega objekta za gostinske ter trgovske dejavnosti.
Potrebno je nadomestiti devet odstranjenih topolov, ki so element naravne dediščine.
Obstoječa kapelica ob regionalni cesti R3-672 predstavlja historični zahodni vhod v naselje Raka in se varuje kot element kulturne dediščine. Zaradi rekonstrukcije ceste je predvidena nadomestna gradnja kapelice v zelenici vzhodno od parkirišča urejenega za potrebe pokopališča.
10. člen
Območje ob cesti Raka-Smednik in Raka-Krško
Območje je namenjeno individualni stanovanjski pozidavi z možnostjo opravljanja kmetijske in nemoteče poslovne ter uslužnostne dejavnosti.
Obstoječa pozidava se ohranja z možnostjo adaptacij, rekonstrukcij in nadomestnih gradenj objektov.
Predvidena je zapolnitev območja z novimi individualnimi stanovanjskimi objekti, gospodarskimi in pomožnimi objekti.
Predvidena je rušitev treh dotrajanih objektov ob regionalni cesti. To so objekti Raka št. 65 št. 66 in št. 67. Za objekte so predvidene nadomestne gradnje z odmikom od regionalne ceste najmanj 5m.
Objekti se tlorisno prilagajajo obstoječi pozidavi.
Vertikalni gabariti objektov so pritličje in izkoriščeno podstrešje z možnostjo izvedbe kleti, ki mora biti maksimalno vkopana v teren.
Vzhodno od regionalne ceste R3-672 na obrobju ureditvenega načrta, je vinogradniško območje. Na tem delu je predvidena gradnja zidanic za potrebe vinogradništva. Glede na bližino naselja imajo te lahko tudi stanovanjski značaj, vendar v manjšem gabaritu, kot ga dopušča ozka parcelna struktura.
11. člen
Terasa pobočja nad Štembuhom
Območje je namenjeno stanovanjski pozidavi, z možnostjo opravljanja manjših, nemotečih uslužnostnih dejavnosti, ki ne zahtevajo večjih zunanjih ureditev, hkrati pa ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.
Obstoječa pozidava se ohranja z možnostjo adaptacij, rekonstrukcij, nadomestnih gradenj in dozidav objektov.
Na prosti površini je možna zapolnitev pozidave z novim objektom s tem, da se le-ta locira v gradbeni liniji obstoječe pozidave. Na brežini nad izvirom Štembuh so predvidene travne površine in zasaditev z drevjem za zaščito proti eroziji.
Objekti na celotnem delu območja obdržijo pretežno podolgovate tlorise. Vertikalni gabariti objektov so klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Kleti morajo biti maksimalno vkopane v teren.
12. člen
Območje izvira Štembuh
To je poslovno-stanovanjsko območje, kjer je dovoljeno opravljanje kmetijske in poslovno-obrtne dejavnosti.
Na območju so poleg adaptacij, rekonstrukcij, dozidav in nadomestnih gradenj objektov možne tudi novogradnje objektov namenjene za poslovno-stanovanjsko dejavnost.
V sklopu poslovnega kompleksa ob izviru Štembuh je potrebno upoštevati traso bodoče obvoznice.
Pri kmetiji št. 14 je predvidena sanacija neprimerno urejenega gnojišča, ki je locirano ob lokalni cesti, predvidena je ureditev dvorišča proti hribu ob lokalni cesti pa pozidava oziroma nadomestna gradnja.
Pri bodoči nadomestni gradnji naj objekti težijo k podolžni obliki tlorisov. Vertikalni gabarit naj se ne razlikuje od obstoječega.
13. člen
Grajski kompleks
Stavbne mase grajskega kompleksa se ohranjajo. Možni so gradbeni posegi in obnove gradu, gospodarskega poslopja, kozolca in grajskega parka, ki se izvedejo na osnovi smernic pristojne spomeniško varstvene službe. V grajskem kompleksu so možne kulturne in uslužnostne dejavnosti ter dejavnosti javnega značaja (turistična agencija, galerija, knjižnica) in ureditev stanovanjskih prostorov.
Stanovanjska hiša vzhodno od gradu se oblikovno in funkcionalno vključi v predvideno ureditev grajskega kompleksa.
Območje ob objektih se varuje kot zelene površine.
14. člen
Zelene površine
Na območju ureditvenega načrta je potrebno urediti zelene površine:
– zasaditev visokodebelnega drevja avtohtonih vrst ob regionalni cesti R3-672 in lokalni cesti 3916; ob cesti proti Smedniku so to visokodebelne sadne sorte (orehi, jablane, hruške)
– ureditev travnih površin na območju ravnice in grebena Cavsarja (prve faza)
– ohranja se parkovna ureditev na območju grajskega kompleksa, ki se prilagodi novemu programu.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
Splošni pogoji za prenovo grajene strukture
15. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih ureditvenih območij.
Posegi v prostor morajo vzpostavljeno oblikovno celoto v posameznem ureditvenem območju in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
Pri varovanih objektih kulturne dediščine je, za predvidene posege v varovane objekte, potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
16. člen
Pri prenovi stavbnega fonda je potrebno upoštevati značilnosti »lokalne« arhitekture predvsem glede:
– parcelacije in lege objekta na parceli
– orientacije objekta
– organizacije zunanje ureditve
– sestave in razmerij osnovnih stavbnih mas
– oblikovanja fasad (osnost, členitev, strukture, barve, materiali)
– stavbnih zasnov (veže, hodniki, stopnišča, bivalni prostori)
– oblikovanja in opremljenosti stavb (stavbno pohištvo, tlaki, kamnoseška oprema ipd.)
– oblikovanja naklonov strešin in kritine.
Urbanistično-arhitektonski pogoji
17. člen
Gabariti objektov
Objekti se tlorisno prilagajajo obstoječi pozidavi. Smer poteka daljše stranice je paralelna na cesto. V primerih, kjer se objekti gradijo v brežini, je daljša stranica vzporedna s plastnicami terena.
Razmerje med krajšo in daljšo stranico pravokotnika naj bo med 1:1,2 do 1:1,5.
Osnovni pravokotni tloris je lahko členjen z izrastki in utori k objektu, kateri ne presegajo 20% površine osnovnega objekta.
Na trgu je dovoljen višinski gabarit P+1 in P+M, na preostalem območju ureditvenega načrta je dovoljen višinski gabarit objektov K+P+M s kolenčnima zidovoma skritima pod kapjo max. 0,80m nad ploščo pritličja. Kletne etaže so max. vkopane v zemljo.
18. člen
Strehe
Strehe so strme, simetrične dvokapnice, naklona 35 do 45, z možnostjo izvedbe čopov in frčad za osvetlitev podstrešij. Te smejo biti trikotne ali pravokotne s trikotnim zatrepom. Izvedba frčad trapezne oblike ni dovoljena. V primeru razgibanega tlorisa so strehe lahko večkapne.
Na trgu je obvezna izvedba opečne kritine (bobrovec ali zareznik naravno rdeče barve) ali sodobnih posnetkov tovrstnih kritin. Na preostalem območju ureditvenega načrta se favorizira zgoraj opisane kritine, izjemoma pa so dovoljene druge vrste kritin, če se prilagajajo obstoječim kritinam na sosednjih objektih.
19. člen
Fasade
Na območju trga je potrebno oblikovanje fasad prilagoditi značilnostim klasične lokalne arhitekture. Fasade so členjene z okenskimi in vratnimi odprtinami z obrobami v reliefnem profilu bele barve. Fasada je opleskana v pastelnem odtenku tople barve. Pri podkletenih objektih v strmem terenu, na območju ureditvenega načrta izven trga je obvezna členitev glavne fasade (izvedba lesenega ganka, balkona z leseno ograjo preko celotne dolžine fasade ali drugačne členitve v volumnu ali materialih).
20. člen
Organiziranje novih programov po etažah
Na trgu imajo objekti poslovno ali poslovno-stanovanjsko funkcijo. Pritličja so namenjena za poslovne dejavnosti (trgovine, cvetličarne, gostilne, servisi, manjše obrtne delavnice ipd.) etaže pa so namenjene stanovanjem. Možna je poslovna namembnost celotnega objekta. Na ostalih območjih ureditvenega načrta je v pritličjih stanovanjskih hiš možna ureditev manjših lokalov, preureditev gospodarskih poslopij za poslovne dejavnosti ali stanovanja.
21. člen
Pomožni objekti
Predvideni pomožni objekti se gradijo na funkcionalnem zemljišču kot samostojni ali k osnovnemu objektu prizidani objekti. Maksimalna površina pritličnega pomožnega objekta pravokotne oblike je 30m2. Samostoječi pomožni objekti imajo dvokapne strehe naklona 35-45, strehe prizidanih objektov imajo lahko tudi manjši naklon ali so izvedeni kot terase. Če je naklon strehe prizidka manjši od 15, mora biti streha skrita za vencem. Strehe pomožnih objektov so prekrite s kritino, ki mora biti enaka, kot je na osnovnem objektu. Objekti so zidani ali leseni in se namenijo za garaže za osebna vozila, drvarnice, vrtne ute, shrambe.
Na parkiriščih ob več stanovanjskih objektih je možna izvedba skupnih nadstreškov za osebne avtomobile, ki pa morajo biti enotno oblikovani na celotnem parkirišču.
Dovoljena je izvedba gnojišč v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
22. člen
Zidanice
Tlorisna površina zidanic je v obliki pravokotnika je od 40-60 m2. Maksimalna površina objektov je K+P. Fasade in strehe morajo biti izvedene v skladu z določili 18. in 19. člena tega odloka.
23. člen
Glavni dostopi, dovozi in vhodi
Dostopi na dvorišče so urejeni z dovoznih cest. Glavni vhodi v objekte so na daljši stranici objekta.
24. člen
Ureditev gradbene parcele
Gradbene parcele je možno združevati glede na posamezne programe ali tudi deliti pod pogojem, da ima stavbišče tolikšno funkcionalno zemljišče, da je omogočena nemotena raba in vzdrževanje objekta.
Gradbene parcele za nove objekte so določene v grafičnem delu U4. Za obstoječe objekte pa se gradbene parcele določijo v postopku izdelave izrisa.
Novo predvidene gradbene parcele se lahko pozida do 70% površine, v katero je vključeno tudi funkcionalno zemljišče.
Splošni pogoji za prenovo odprtega prostora
25. člen
Na območju ureditvenega načrta je prenova odprtega prostora poenotena. Za ureditev trgov, ulic, površin za pešce in oblikovanje urbane opreme (svetilke, koši za smeti, reklamne table, ograje, klopi, oblika in barva tlakovcev…) se priporoča izdelava projekta oziroma kataloga, ki bo enoten za celotno naselje.
Postavitev samostoječih tipskih kioskov in stalnih stojnic za prodajo časopisov, drobne galanterije, sadja in zelenjave, na območju ureditvenega načrta ni dovoljeno. Tovrstni lokali se uredijo v notranjosti obstoječih objektov.
26. člen
Dvorišča imajo lahko zasebno ali javno funkcijo.
Na večjih dvoriščih je zaželena ureditev zelenice, cvetličnjaka ali vrta s postavitvijo ute, senčnice, pergole.
Dvorišča se lahko uporabljajo kot parkirišče osebnih vozil.
27. člen
Dovoljena je postavitev opornih zidov, lesenih in žičnatih ograj ter živic višine do 1,5m. Ograje ne smejo biti zidane ali betonske.
Pri zunanjih ureditvah okolice se višine ureditev prilagajajo višini sosednjih zemljišč, višini cest in ostalim načrtovanim ureditvam v prostoru.
Nivojske razlike je potrebno premoščati s travnatimi brežinami. V primeru izrazito strmega terena je dovoljena gradnja opornih zidov, vendar morajo biti maksimalno zazelenjeni s plezalkami.
28. člen
Na fasadah objektov z javno funkcijo je dovoljena postavitev telefonskih govorilnic.
Usmeritve za krajinsko oblikovanje
29. člen
Brežina med župniščem in ravnico s športnimi igrišči (severno pobočje Cavsarja) ter brežina nad izvirom Štembuh, zahodno od grajskega kompleksa se ohrani zatravljena brez načrtne zasaditve grmovnic ali drevja, razen kjer je to predvideno v ureditvenem načrtu.
Celotno območje grape od izvira Štembuh mimo grajskega kompleksa je potrebno ohranjati v smislu obstoječega naravnega stanja (pogoj LRZVNKD).
Izvira Štembuh in Cerin se varujeta skupaj z obvodno vegetacijo. Prepovedano je vsako nasipavanje, gradnja opornih zidov in odlaganje odpadkov.
Značilni oblikovni elementi v naselju so tudi posamezna drevesa s svojo urbano estetsko vrednostjo in se varujejo. To so: vrba ob južni fasadi cerkve Sv. Lovrenca, oreh na dvorišču objekta Raka št. 53 ter celoten parkovni kompleks gradu Raka.
V. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
30. člen
V naselju se ohranjajo naslednji elementi naravne in kulturne dediščine:
– župna cerkev Sv. Lovrenca, baročna stavba iz leta 1804 je zgrajena na mestu prvotne verjetno še romanske arhitekture
– kompleks gradu Raka: grad sodi med najstarejše na slovenskem in se omenja že v 13. stoletju; v 17. stoletju obnovljeni grad je danes močno predelan
– zidana kapela ob pokopališču
– znamenje ob cesti južno od hiše Raka št. 20
– rimski milnik ob vhodu v grajski kompleks
– vodnjak ob južni fasadi cerkve Sv. Lovrenca
– spomenik padlim borcem ob novi šoli
– stara šola
– Raka št. 35, nadstropen stanovanjski objekt
– Raka št. 28, stanovanjski objekt
– Raka št. 44, nekdanji stanovanjski objekt sedaj cvetličarna
– Raka št. 38, stanovanjski objekt
– Raka št. 39, nadstropen objekt s trgovino
– Raka št. 40, poslopje nekdanje pošte
– Raka št. 41, gospodarski objekt
– Raka št. 42, stanovanjski objekt
– Raka št. 45, 45a, 46, med seboj povezani nadstropni objekti s historično oblikovanimi fasadami, gostilna
– Raka št. 47, stanovanjski in gospodarski objekt
– Raka št. 20, stanovanjski objekt
– Raka b.š. lesen gospodarski objekt s kaščo ob cesti proti gradu
– Raka št. 50, stanovanjski objekt
– Raka št. 52, stanovanjski in gospodarski objekt
– Raka št. 57, stanovanjski objekt
– Raka št. 53, stanovanjski in gospodarski objekt
– Raka št. 54, stanovanjski in gospodarski objekt
– vrba ob stavbi krajevnega urada, Raka št. 47
– oreh za hišo Raka št. 28
– devet topolov ob športnem igrišču
– vrba ob južni fasadi cerkve Sv. Lovrenca
– oreh na dvorišču objekta Raka št. 53
– izvir Štembuh na cesto proti gradu
– izvir Cerin na zahodnem grajskem pobočju
– celoten vrtni kompleks gradu Raka, predvsem pa posamezna drevesa: dva topola, dve bukvi, lipa, trije divji kostanji.
Za objekte in elemente v naselju, ki se ohranjajo kot naravna in kulturna dediščina, je pred posegi na njih potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
VI. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
Pogoji za prometno urejanje
31. člen
Regionalna cesta Planina-Smednik R3-672
Rekonstruira se regionalna cesta od trga proti Planini skladno s potrjenim projektom s strani upravljalca. Vozišče je asfaltne izvedbe, širine 6m. Ob vozišču bo zgrajen obojestranski pločnik širine 1,55-2,20m v asfaltni izvedbi.
Pločniki morajo biti sprojektirani v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Na pločniku ne sme biti ovir (svetilke javne razsvetljave, košev za smeti ali vertikalne prometne signalizacije) zaradi zimske manipulacije pluženja ulic in pločnikov.
Hitrost vožnje na tem delu naselja se omeji z vertikalno oviro na vozišču.
Ob šolskem igrišču bosta urejeni obojestranski avtobusni postajališči.
Obračališče za avtobuse se uredi izven območja ureditvenega načrta.
Od trga proti Smedniku je širina vozišča 5m, predvidena je izvedba enostranskega pločnika širine 1,2m na začetku po zahodni strani vozišča, v nadaljevanju po vzhodni strani vozišča, projektiranega in izvedenega brez arhitektonskih ovir.
Vsi objekti se morajo priključevati na cesto, praviloma preko obstoječih priključkov, ki se po potrebi rekonstruirajo. Cestni priključek mora biti pravokoten na os ceste, pregleden in zgrajen v niveleti z javno cesto. Vzdolžni nagib priključka sme imeti od roba bankine ceste maksimalni vzdolžni naklon 3% na dolžini min. 10m. Preprečiti je potrebno vzvratno vključevanje vozil na cesto.
32. člen
Lokana cesta Senuše-Straža-Radulje LC3916
Lokalna cesta od trga proti Krškem je v asfaltni izvedbi, širina vozišča je obstoječa 5m. Potrebna je razširitev vozišča na širino min. 5,5m in izgradnja enostranskega pločnika širine 1,2m na začetku po južni strani vozišča, potem pa po severni strani vozišča.
33. člen
Ostale komunalne ceste
Cesta od trga proti Gradišču je obstoječa, v asfaltni izvedbi.
Predvidena je rekonstrukcija ceste, širina vozišča min. 5,5m. Širitev ceste je predvidena od južnega roba cestišča.
Polkrožna asfaltna cesta, ki vodi od obnovljene stare šole proti zahodu, se rekonstruira na širino vozišča 5m. Pred priključkom le te na regionalno cesto, se izvede dovozna cesta v asfaltni izvedbi, širine 5m, do 4 novih gradbenih parcel.
Obstoječa makadamska cesta, ki se priključi na obstoječo regionalno cesto R3-672, se na delu območja ureditvenega načrta in sicer na severu pobočja Ljubljane, rekonstruira v asfaltno izvedbo, širine vozišča 5m. V podaljšku omenjene ceste proti vzhodu se izvede nova asfaltna cesta, širine vozišča 5m, do nove stanovanjske pozidave.
Poleg navedenih prometnic so v ureditvenem načrtu predvideni še dovozi v asfaltni izvedbi do posameznih novogradenj.
Zaradi razgibanosti terena in utesnjenosti ob komunalnih cestah, niso predvideni pločniki, ki pa jih nadomeščajo prečne peš povezave.
Regionalna cesta oziroma vse ceste na ureditvenem območju morajo biti označene z vertikalno in talno prometno signalizacijo (omejitev hitrosti, peš prehodi, otroci na cesti, šola, parkirni prostori).
34. člen
Parkirišča
Na območju ureditvenega načrta se uredijo javni parkirni prostori za osebna vozila, in sicer 30 ob poslovno-stanovanjskem objektu Kopros, na trgu 15, ob obstoječem vrtcu pa 10.
Parkirišča se uredijo v asfaltni izvedbi s tem, da se na območju trga iz dveh vrst granitnih kock loči vozišče od parkirnih prostorov in hodnikov za pešce.
Pri izgradnji poslovnih objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirišč v sklopu funkcionalnega zemljišča.
35. člen
Pešpoti
Od regionalne ceste ob športnem igrišču in naprej proti trgu se uredi tlakovana pešpot širine 1,5m.
Pešpoti od vrha Ljubljane do poslovno-stanovanjskega objekta Kopros, ter od vrha Ljubljane do osnovne šole, se izvedeta v asfaltni ali tlakovani izvedbi v obliki stopnišča, širine 1,5m.
36. člen
Kolesarske steze
Na območju ureditvenega načrta se bo kolesarski promet vršil po obstoječih prometnicah, nove steze za kolesarje zaradi zatečenega utesnjenega stanja na ureditvenem območju niso predvidene.
Pogoji za komunalno urejanje
37. člen
Kanalizacijsko omrežje
Za Rako je predviden mešani sistem kanalizacije.
Odpadne vode na območju ureditvenega načrta, razen južnega dela območja proti Smedniku, se bodo zbirale preko obstoječega in predvidenega kanalizacijskega sistema v obstoječi »rudniški rov za kanalizacijo«, južno od objekta Raka št. 36a in nato v predvideno čistilno napravo ob naselju Gmajna ob hitri cesti H1.
Odpadne vode z južnega dela območja se preko obstoječega in predvidenega kanalizacijskega omrežja speljejo v čistilno napravo Raka (Gmajna).
Na območju izvira Štembuh se zgradi črpališče fekalnih voda v obliki večjega kanalizacijskega jaška z vgrajenimi potopnimi črpalkami. Od črpališča proti trgu se izvede tlačni vod.
Do izgradnje čistilne naprave se fekalne vode vodijo v nepretočne greznice, ki se po potrebi praznijo in odvažajo na komunalno deponijo. Greznice morajo biti izvedene v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Izpust odpadnih vod v podtalnico ali potoka Orehovec in Videmšek ni dovoljen brez predhodnega čiščenja.
Onesnažene meteorne vode iz urejenih asfaltnih površin se vodijo preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijo ali odprte vodotoke. Platoje, kjer je možno neposredno razlitje olja in maščob, se izvede iz vodotesnega in oljenepropustnega betona.
Dejavnosti, pri katerih se pojavlja tehnološka voda, morajo imeti lastni sistem čiščenja z izpustom vode preko kontrolnega jaška v kanalizacijo ali potok. Investitor mora pridobiti predhodno mnenje upravljalca in urediti odvod skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda iz virov onesnaženja.
38. člen
Vodovodno omrežje
Za priključitev predvidenih objektov na območju pobočja Ljubljane, se zgradi sekundarni cevovod v dolžini 250m, profila do 100mm. Na ostalem območju ureditvenega načrta se predvideni objekti priključijo na obstoječe vodovodno omrežje, preko vodomerov po pogojih upravljalca.
Območje ureditvenega načrta ima zgrajeno hidrantno omrežje (podzemno in nadzemno). Kot dopolnitev obstoječega hidrantnega omrežja in zagotavljanja odjemnih mest za gašenje eventualnih požarov se postavijo nadzemni hidranti. Razdalja med hidranti je lahko največ 150m. Obstoječi hidrant ob novem gasilskem domu se zaradi predvidene dozidave prestavi na novo lokacijo.
Na območju UN je možna izgradnja novih vodovodov in rekonstrukcije obstoječih.
Za vse posege na vodovodni infrastrukturi in v zaščitnem pasu je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
39. člen
Električno omrežje
Predvideni objekti (novogradnje ali nadomestne gradnje) se preskrbujejo z električno energijo iz nizkonapetostnega omrežja v glavnem iz elektro omaric s sosednjih objektov, preko nizko napetostnega električnega priključka v kabelski izvedbi iz obstoječih transformatorskih postaj.
Obstoječe prosto zračno omrežje na območju trga se ob rekonstrukciji zamenja s kabelsko izvedbo.
Na površinah, kjer so načrtovana vozišča, manipulativne in parkirne površine, se kabli polagajo v zaščitne cevi ali v kabelsko kanalizacijo.
Predvidena je električna razsvetljava vseh ulic in rekonstrukcija obstoječe razsvetljave ob regionalni cesti (stanovanjski stolpiči). Na športnem igrišču se izvede reflektorska razsvetljava.
Na območju je možna izgradnja in rekonstrukcija nizkonapetostnega in visokonapetostnega omrežja v zemeljski izvedbi ter izgradnja javne razsvetljave.
40. člen
Telefonsko omrežje in CATV
V centru naselja od osnovne šole proti Straži, je predvidena izgradnja kabelske kanalizacije v dolžini ca. 250m z izhodiščem iz kabelskega jaška pri ATC Pošta Raka.
Za priključitev novih objektov območja »pobočje Ljubljane« na telefonsko omrežje je predvidena izgradnja telefonskega kabla v dolžini ca. 400m, ki bo položen direktno v zemljo.
Na območju je možna izgradnja in rekonstrukcija telefonskega in CATV omrežja.
41. člen
Plinovodno omrežje
Na območju ureditvenega načrta je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja.
42. člen
Odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Sekundarne surovine se zbirajo ločeno v tipiziranih zabojnikih.
Dostopi do zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati skladno z odlokom, veljavnim na območju Občine Krško.
43. člen
Ogrevanje
Ogrevanje objektov je, pred izgradnjo krajevnega plinovodnega omrežja, predvideno individualno iz lastnih kotlovnic na trda goriva, s kurilnim oljem in na plin. Možna je izvedba alternativnih načinov ogrevanja.
Dovoljena je postavitev plinskih rezervoarjev. Cisterne za kurilno olje so lahko vkopane ali v posebnem prostoru v sklopu objekta.
Po plinifikaciji naselja Raka je predvideno ogrevanje iz krajevnega plinovodnega omrežja.
VII. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
44. člen
Hrup
Raven hrupa v naselju mora ostati v dovoljenih mejah.
Območje ureditvenega načrta spada po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v III. stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravlja upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Največji vir hrupa je regionalna cesta.
Zmanjševanju vpliva hrupa cestnega prometa je poleg prometno varnostnih razlogov namenjena tudi omejitev hitrosti vožnje skozi naselje. V primeru ugotovitve preseganja ravni hrupa v naselju se izvedejo dodatni pasivni protihrupni ukrepi.
45. člen
Vodnogospodarske ureditve
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacije naselja
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema
– priključitvijo vseh »proizvajalcev odpadnih voda« na kanalizacijski sistem
– sanacijo gnojnih jam in greznic
– izgradnja čistilne naprave.
Do izgradnje čistine naprave je fekalne vode potrebno voditi v nepretočne greznice z dvema ali več celicama. Po izgradnji pa v kanalizacijo in čistilno napravo.
Onesnažene meteorne vode in fekalne vode se vodijo po kanalizaciji v čistilno napravo, neonesnažene meteorne vode se smejo izpuščati v potoka Orehovec in Videmšek.
Dejavnosti, pri katerih se pojavlja tehnološka voda morajo imeti lastni sistem čiščenja z izpustom vode preko kontrolnega jaška v kanalizacijo ali potok. Investitor mora pridobiti predhodno mnenje upravljalca in urediti odvod skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda iz virov onesnaženja.
V primeru posega na vodno zemljišče, si mora investitor v skladu z 22. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99) pridobiti dovoljenje Ministrstva pred izdajo lokacijskega dovoljenja.
Pri križanju ceste in odprtega obcestnega jarka za odvod zelenih voda, mora dimenzije prepustov dati ustrezna strokovna služba za vode pri Ministrstvu za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.
46. člen
Zrak
Na območju naselja in v bližnji okolici ni večjih virov onesnaženja zraka. Pojavljajo se le individualna kurišča. V naselju ni dovoljena izgradnja objektov in lociranje dejavnosti, ki lahko vplivajo na prekomerno onesnaženje zraka.
47. člen
Požarno varstvo
Za zagotovitev požarne vode se dogradi obstoječe hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, ki so v nizu ali med katerimi ni možno zagotoviti varnostnega odmika, se izvede s protipožarnimi zidovi brez odprtin ali protipožarnimi vrati, ter z obdelavo prostora z negorljivimi materiali.
Preprečitev požara med samostoječimi objekti se zagotovi z medsebojnimi odmiki, ki so minimalno enaki višini višjega objekta.
Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen je potrebno zgraditi ustrezne radije za nemoten promet intervencijskih vozil.
48. člen
Obramba in zaščita
Vsi objekti v ureditvenem načrtu morajo biti dimenzionirani in projektirani za potresno območje VIII. stopnje po lestvici MCS.
VIII. TOLERANCE
49. člen
Tlorisne dimenzije objektov, določenih v UN (situacija U8 Elementi za zakoličbo) lahko odstopajo v povečanje ali pomanjšanje 15%.
Odstopanje pri vertikalnih gabaritih je dovoljeno do višine sosednjih objektov, če ti bistveno ne odstopajo od osnovnega gabarita naselja.
Pri izvedbi komunalne infrastrukture so dopustne tolerance v takšnih mejah, da ne povzročajo sprememb predlaganih lokacij objektov in drugih predpisanih ureditev.
Pri objektih ob obstoječih prometnicah ni toleranc v smeri proti cesti.
Spremembe navedenih toleranc so možne z izrisom iz UN ter na podlagi strokovne utemeljitve in preverbe.
IX. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
50. člen
V prvi fazi je potrebna izgradnja komunalne infrastrukture, predvsem kanalizacije, rekonstrukcija in izgradnja novih stanovanjskih cest. Komunalna ureditev posameznih območij je možna fazno oziroma vzporedno z izgradnjo in ureditvijo novih stanovanjskih območij.
Možne so adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje ter novogradnje objektov pred izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture, če to ni v nasprotju s predvidenimi poteki vodov.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
51. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati
– odvečno plodno zemljo se deponira na lokacijo, ki jo določi občinski komunalni nadzornik
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško in Krajevni skupnosti Raka.
53. člen
Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
54. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdajo dovoljenj pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Krško, ali izdelati izris iz ureditvenega načrta, oziroma strokovno lokacijsko preverbo. Osnova za preverbo posega je investitorjev program s prikazom potrebnih gabaritov.
55. člen
Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu za naselje Raka prenehajo na območju ureditvenega načrta veljati:
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00),
– odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 62/95),
– odlok o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop (Uradni list SRS, št. 48/87).
56. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/15-352-12/92
Krško, dne 8. marca 2001.
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l. r.
