Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 odločba – US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS in 70/00) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 22. seji dne 8. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu za naselje Videm za območje, ki plansko predstavlja del ureditvenega območja naselja Krško, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 685/98 v februarju 2001.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A) Tekstualni del
1. Obrazložitev pogojev za posege v prostor
2. Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem
3. Pogoje in soglasja k ureditvenem načrtu
B) Grafične priloge
1. Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana Občine Krško M 1 : 5000
2. Inventarizacija obstoječega stanja M 1 : 500
3. Prikaz strukture lastniških deležev v območju obdelave M 1 : 1000
4. Navezava območja na cestno omrežje mesta M 1 : 10000
5. Valorizacija obstoječega stanja M 1 : 1000
6. Ureditvena situacija M 1 : 1000
7. Ureditev zelenih površin M 1 : 1000
8. Osončenje M 1 : 1000
9. Karakteristični vzdolžni in prečni prerez M 1 : 1000
10. Prometna ureditev M 1 : 1000
11. Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1 : 500
12. Katastrska kopija M 1 : 1000
13. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov M 1 : 1000
14. Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1 : 1000
II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Območje ureditvenega načrta obsega površino od Ceste 4. julija na severovzhodu, do železnice na jugozahodu ter od nadvoza (Prešernove ulice) do Aškerčeve ulice.
Velikost območja je približno 10 ha.
Pretežno je pozidano s stanovanjsko blokovno zazidavo, na območju pa se nahaja tudi glavna tržnica, glavna avtobusna postaja in glavna železniška postaja Krškega.
Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele: *108, *110, *129, *135, *149, 200/1, 200/2, 200/4, 201/2, 202/1, 202/2, 202/3, 202/4, 202/5, 202/6, 214/2, 216/2, 216/5, 220/1, 221/2, 268/2, 269/2, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 272/1, 272/2, 272/3, 272/4, 272/5, 272/6, 272/7, 272/8, 273/1, 274/1, 274/2, 274/4, 274/5, 274/6, 275/1, 275/3, 275/4, 276/2, 276/3, 276/4, 276/5, 276/6, 276/7, 276/8, 276/9, 276/10, 276/11, 276/12, 276/13, 276/14, 276/15, 276/16, 276/17, 277/3, 277/4, 278/2, 278/4, 278/6, 278/9, *326, *332, *354, *355, *412, *413, *414/1, *418, *420, *421/1, *421/3, *464, *518, *537, *538, *674, *675, 708, *713, 714, 760/2, 762/8, 762/9, 801/13, 801/17, 815, 820/1, 820/2, 820/3, 820/4, 820/5, vse k.o. Stara Vas.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Obravnavano območje je centralnega mestnega značaja. Dejavnosti v območju so naslednje:
– stanovanjska,
– družbena (šolske, kulturne, izobraževalne, razstavne, kulturni center s knjižnico glasbena šola, predstavništva, turistični biroji, lekarna),
– poslovna, javne službe, mestotvorne dejavnosti,
– trgovska,
– gostinstvo in turizem,
– servisne in storitvene dejavnosti,
– prevoz potnikov,
– rekreacijski program za različne starostne skupine in
– garažiranje osebnih vozil.
5. člen
V območju ureditvenega načrta so ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov dopustni posegi v prostor, ki so:
– gradnja poslovno-stanovanjskih objektov,
– gradnja dozidav, nadzidav, nadomestna gradnja, rekonstrukcije, rušitve,
– tekoča vzdrževalna dela,
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez: ceste, kanalizacija, čistilna naprava, vodovod, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, javna razsvetljava, informacijski sistemi in naprave, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivalnega okolja prebivalcev,
– spremembe namembnosti kletnih in pritličnih prostorov v večstanovanjskih objektih,
– spremembe namembnosti poslovnih objektov.
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.
IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
6. člen
Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:
– razporeditev obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin,
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
– smeri dostopov in dovozov,
– usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,
– ureditev utrjenih in zelenih površin.
7. člen
Objekti, predvideni za rušenje:
-----------------------------------------------------------------------
Zap. Objekti Parc. št.
št. (vse k.o. Stara Vas)
-----------------------------------------------------------------------
1. lesen objekt s pisarniškimi prostori 201/2
2. nadstrešnica 216/2
3. nadstrešnica ob AP 216/2
4. stanovanjsko-poslovni objekt 271/4
5. gostilna 271/3
6. dva garažna niza *464
7. kurilnica *713
8. dva niza garažnih boksov 275/4 in 276/2
9. dve garaži 276/2
10. zidani objekt pri domu upokojencev 354, 355
-----------------------------------------------------------------------
Novogradnje:
---------------------------------------------------------------------------------
Zap. Objekti Parc. št.
št. (vse k.o. Stara Vas)
---------------------------------------------------------------------------------
1. dozidava in nadzidava tržnice 198, 200/4 in 200/7
2. dozidava blagovnice »Mercator« 200/2 in *230
3. garažna hiša pod trgom 201/2 in 202/3
4. funkcionalna povezava stanovanjskih blokov ob
Kolodvorski ulici 202/4, 202/2, 202/5, 202/6 in 820/1
5. poslovni stolpič in trgovski objekt ob
Kolodvorski ulici 271/5, 271/4, 271/1, 271/3 in 271/6
6. stanovanjska stolpiča ob
Kolodvorski ulici *537, *464, 272/3, 272/1, 272/6 in
801/17
7. garažna hiša in parkirišče z novim dovozom na
Aškerčevo ulico 275/1, 275/4, 276/2, 277/3, 277/4,
278/2 in 801/17
---------------------------------------------------------------------------------
Nove ureditve odprtega prostora:
------------------------------------------------------------------------------
Zap. Objekti Parc.št.
št. (vse k.o. Stara Vas)
------------------------------------------------------------------------------
1. otroška igrišča med Kolodvorsko ulico in dovozno
cesto v stanovanjsko naselje 272/1, 272/2, 273/1,
274/4,
274/5 in 274/6
2. otroška in športna igrišča med dovozno cesto v
stanovanjsko naselje in Aškerčevo ulico 276/2 in 277/3
------------------------------------------------------------------------------
8. člen
Opis namembnosti posegov
Območje med Prešernovo in Kolodvorsko ulico
Tržnica in blagovnica »Mercator«
Za osnovni namen se razširi tlorisna površina blagovnice »Mercator« ter dozida in nadzida objekt tržnice.
Širitev blagovnice je možna kot razširitev prodajnih prostorov same blagovnice oziroma kot dopolnitev objekta z manjšimi prodajnimi lokali.
Garažna hiša pod trgom in stari hotel »Sremič«
Oblikovana ploščad dopolnjuje ponudbo tržnega prostora s paviljonskimi objekti. Pod ploščadjo je predvidena podzemna garaža.
Objekt starega hotela se lahko rekonstruira za isti namen, lahko pa se nameni tudi za izobraževalno kulturne dejavnosti s spremljajočimi poslovno storitvenimi dejavnostmi.
Funkcionalna povezava stanovanjskih blokov ob Kolodvorski ulici
Stanovanjski bloki (Kolodvorska ulica št. 4a, 4b in 4c) so v pritličju povezani s poslovnimi prostori. Za poslovne prostore se lahko namenijo tudi pritličja omenjenih blokov.
Poslovni stolpič in trgovski objekt ob Kolodvorski ulici
V območju avtobusne in železniške postaje sta predvidena poslovni stolpič in trgovski objekt, ki sta podkletena z garažo. Objekta vsebinsko dopolnjujeta funkcije obeh postaj v nadstropjih stolpiča pa so poslovni prostori. Garaža pod objektom je namenjena parkiranju za potrebe uporabe železniškega in avtobusnega prevoza.
Pritlični in kletni prostori objektov ob Cesti 4. julija se lahko namenijo za poslovne prostore.
Območje med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico
Stanovanjska stolpiča ob Kolodvorski ulici
Ob Kolodvorski ulici sta predvidena dva stanovanjska stolpiča višine, ki sta podkletena z garažnim objektom. Garaža je namenjena stanovalcem, tudi iz sosednjih blokov, pritličje pomožnim prostorom (vhodi, kolesarnice, sušilnice, pomožni prostori), nadstropja pa stanovanjem (okoli 20 stanovanj).
Garažna hiša in parkirišče z novim dovozom na Aškerčevo ulico
Garaža in parkirišče sta namenjena stanovalcem iz sosednjih blokov in stolpnic. Brežina, ki jo ustvari delno vkopan objekt garaže ima funkcijo otroškega igrišča (sankališče) in protihrupne bariere proti železnici ter dodatno vizualno zakriva poglede na železnico iz stanovanjskega območja. Ob objektu garaže je predvideno tudi večje parkirišče.
Gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost
Na območju individualnih stanovanjskih hiš na skrajnem jugu območja obravnave je predvidena gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost.
Ureditev odprtih površin, rekreativnih površin in otroških igrišč
Območje stanovanjske gradnje se dopolni z vsebinami na odprtih površinah, ki bodo namenjene različnim starostnim skupinam ter zagotovi zadostno število primernih parkirnih prostorov.
9. člen
Funkcionalno oblikovalski pogoji
Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 6 ˝Ureditvena situacija˝, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 9 ˝Karakteristični vzdolžni in prečni prerez˝.
Objekti se tlorisno in oblikovno prilagajajo obstoječi pozidavi.
Strehe objektov (kritina, barva in nakloni) sledijo oblikovanju obstoječih objektov v prostoru.
Območje med Prešernovo in Kolodvorsko ulico
Tržnica in blagovnica »Mercator«
TRŽNICA
Objekt je potrebno oblikovati tako, da bo postal dominanten objekt v prostoru in označeval drugi proizvodno-poslovno-kulturni center mesta. Višina objekta mora zaustaviti neprimerne poglede na dostavno dvorišče na severni strani tržnice s Prešernove ceste. Posebno pozornosti pri dozidavi in nadzidavi objekta tržnice je potrebno posvetiti oblikovanju fasad objekta proti Prešernovi cesti in Kolodvorski ulici. Predvidena višina tržnice je P+1.
Glavni vhodi v objekt so s Kolodvorske ulice.
Potrebno je zagotoviti dostop za invalide s Prešernove ceste na višino 1. nadstropja objekta tržnice.
BLAGOVNICA
Obstoječe dostavno dvorišče med objektoma blagovnice in tržnice se razdeli na potrebne manipulativne površine za dostavno dvorišče, ostanek pa se tlakuje kot ploščad, preko katere je speljan pomožni vhod v blagovnico.
Glavni vhod v objekt ostaja s Ceste 4. julija.
Če se kot širitev predvidi dopolnitev objekta z manjšimi prodajnimi lokali, imajo le-ti vhode na jugovzhodni strani preko pešpoti. Prizidek je pritličen in se po višini prilagaja obstoječemu objektu (upošteva obstoječo višinsko razliko na terenu).
Garažna hiša pod trgom in stari hotel »Sremič«
TRG
Ploščad je oblikovana v enem nivoju. Na severovzhodnem robu je predviden prostor za postavitev paviljonskih objektov, ki bodo, skupaj z jugozahodno stranjo objektov ob Cesti 4. julija, sooblikovali »trgovsko ulico«.
Na ploščadi je predvidena ploskovna vodna površina.
Vstopna in izstopna rampa v podzemno garažo pod trgom je vezana na interno dovozno cesto do stanovanjskih blokov.
Glavni vhod v »objekt starega hotela« je obstoječi s Kolodvorske ulice. Dovoz je obstoječi preko interne dovozne ceste do stanovanjskih blokov.
Potrebno je ohraniti parkovno zasaditev pred objektom.
Pritlični prizidek na severni strani objekta se rekonstruira kot dvorana za kulturne prireditve. Predvideti je treba povezavo dvorane s severovzhodno ležečim trgom preko odprtega odra ob prizidku. Tudi glavni vhod v dvorano se predvidi na severovzhodni strani.
Funkcionalna povezava stanovanjskih blokov ob Kolodvorski ulici
Stanovanjski bloki (Kolodvorska ulica št. 4a, 4b in 4c) so povezani z dvema pritličnima prizidkoma.
Prizidek na zahodni strani je dostopen s severne strani, prizidek na vzhodni strani pa z juga.
V primeru spremembe namembnosti pritličij v obstoječih blokih iz stanovanj v poslovne prostore je možno vhode v prizidane povezave speljati skozi obstoječe bloke.
Poslovni stolpič in trgovski objekt ob Kolodvorski ulici
Predvidena je izgradnja stolpiča s poslovnim programom etažnosti P+5, ki ima orientacijo sever-jug. Na stolpič se navezuje pritličen objekt s trgovskim programom. Med objektoma in avtobusno postajo je predvidena nadstrešnica. V odloku je določena tudi maksimalna površina za gradnjo znotraj katere morajo projektanti zasnovati predvidene objekte. Površina je razvidna iz grafične priloge št. 6 »Ureditvena situacija«, ki je sestavni del odloka.
Na severovzhodni strani je treba predvideti uvoz in izvoz v garažni objekt, predviden pod ploščadjo okoli obeh objektov.
V vplivnem območju obeh objektov se obvezno ohranijo z odlokom zaščiteni divji kostanji.
Območje med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico
Stanovanjska stolpiča ob Kolodvorski ulici
Ob Kolodvorski ulici sta predvidena dva stolpiča etažnosti P+5. Orientacija objektov je sever-jug. Možna odstopanja gradbenih linij so možna znotraj določenih gradbenih meja, ki obsegajo prikazane maksimalne površine za gradnjo.
Glavna vhoda v objekta sta s Kolodvorske ulice.
Pod ploščadjo, na kateri sta postavljena objekta, je predviden garažni objekt.
Z ureditvijo okolice se je potrebno prilagoditi niveletnemu poteku Kolodvorske ulice.
Garažna hiša in parkirišče z novim dovozom na Aškerčevo ulico
Garažna hiša je delno vkopana, kar omogoča njeno naravno zračenje proti železniški progi. Oblikovana je tako, da je streha izkoriščena za parkirišče. Dostopne rampe v garažo in na parkirišče nad njo so v zaključku dovozne ceste, ki je prečnica na Cesto 4. julija med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico.
Jugovzhodni del objekta je treba oblikovati z brežino.
Gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost, ki je razvidna iz grafične priloge št. 6 »Ureditvena situacija«, je maksimalna površina namenjena za gradnjo objektov.
Maksimalna etažnost objektov je P+1.
Faktor pozidanosti površin (stavbišče: gradbena parcela) znaša 0,4.
Glavni vhodi v objekte so iz Aškerčeve ulice.
Poleg drugih okoljevarstvenih pogojev je potrebno zagotoviti tudi ustrezno vizualno zaščito pred pogledi iz stanovanjskega območja in območja otroških igrišč.
Ureditev odprtih površin, rekreativnih površin in otroških igrišč
Vsak stanovanjski kare mora urediti otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, od 3-6 let, od 6-12 let, matere in starejše ljudi, za starostne stopnje nad 12 let pa športna igrišča z dostopnostjo največ 15 minut. V grafični prilogi so razvidne lokacije vseh otroških igrišč. Večja igrišča so ploskovno že razčlenjena, tako da bo projektant lahko uredil prostor za omenjene starostne stopnje in omogočil njihovo medsebojno delovanje. Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo vsa ta igrišča (prikazano le z drevesno vrsto).
Pomožni objekti
Pomožni objekti so možni le ob Aškerčevi ulici v sklopu gradbene parcele obstoječih stanovanjskih objektov. Objekti so lahko zidani ali leseni, namenjeni za garažiranje osebnega vozila, drvarnico, za hrambo orodja ali kot vrtna uta. Maksimalna velikost objekta je 30 m2, pritličen – vertikalni gabarit max. 2,60 m, oblika strehe in kritine se prilagaja obstoječim objektom oziroma okolici. Postavitev kovinskih garaž ni možna. V času prireditev je možna postavitev začasnih objektov za potrebe prireditev, ki se morajo po prireditvi odstraniti.
Ureditev gradbene parcele
Gradbene parcele je možno medsebojno združevati glede na programe. Velikost gradbene parcele se določi v postopku izdelave izrisa.
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN
10. člen
Delno se ohranijo obstoječa drevesa in zasadijo nova drevesa, ki bodo sooblikovala, členila, rahljala in varovala prostor. Glede izbora rastlinske vrste je treba zagotoviti enotne strukture ene rastlinske vrste, kar bo zagotavljalo večjo razpoznavnost. Vse ostale zasaditve (pokrovne rastline, visoke in nizke grmovnice, popenjalke, eventualno tudi trajnice) je potrebno zasajati v enotnih strukturah brez hortikulturnega mešanja. Prav tako je potrebno zagotoviti likovno in funkcionalno zložbo rastlinskega gradiva, kar bi omogočilo tudi racionalno vzdrževanje.
Večji igrišči za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12 let, matere in starejše ljudi se formirata v območju, kjer prevladujejo stanovanja (med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico). Igrišči sta v zasnovi členjeno prikazana, da je možno ločiti starostne stopnje med seboj in istočasno omogočiti medsebojno delovanje, vključno z materami in starejšimi ljudmi.
Športna igrišča so enakomerno razporejena in se namenijo za rekreacijo in izravnalno igro starostnih stopenj nad 12 let. Eno igrišče leži severozahodno od Avtobusne postaje Krško, drugi dve igrišči pa sta predvideni na skrajni jugovzhodni strani območja.
Varovalno zelenje je linijsko formirano predvsem napram železnici, napram Cesti 4. julija in ob parkiriščih.
Vse pešpoti znotraj zazidave se določijo s projektno dokumentacijo. Predvsem je potrebno povezati otroška igrišča z vhodi v stanovanjske objekte.
Manjša vodna površina se predvidi na jugovzhodni strani v okviru otroškega igrišča.
Projektna dokumentacija mora upoštevati navedeno zasnovo prostih oziroma zelenih površin.
Projektna dokumentacija mora določiti natančno rastlinske vrste, število, način saditve ter medsebojno razdaljo. Vključiti mora še vso mikrourbano opremo z vsemi detajli. Gre predvsem za sledečo opremo: igrala, svetila, konfi, tlaki, zidci, klopi itd.
Igrala je potrebno določiti za vsako starostno stopnjo oziroma za otroke do 3 let zagotoviti vsaj peskovnik, za otroke od 3-6 let peskovnik in gugalnice, za otroke od 6-12 let zahteva sodobna plezala, za matere in starejše ljudi pa predvsem omogočiti udobno posedanje v senci in na soncu.
V projektni dokumentaciji je treba določiti tudi način vzdrževanja glede na predvideno zasaditev in mikrourbano opremo.
VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
11. člen
Prometna omrežja
V ureditvenem načrtu je upoštevano železniško in cestno prometno omrežje.
V sklopu cestnega omrežja je potrebno upoštevati tudi možnosti interventnih dovozov, dostavni promet, mirujoči promet, javni potniški promet, kolesarski promet in promet pešcev.
12. člen
Železniško omrežje
Železniško omrežje je v ureditvenem načrtu obravnavano s stališča gradnje v 200-metrskem varovalnem progovnem pasu. Pri tem je potrebno upoštevati »Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, 25/88).
13. člen
Cestno omrežje, dovozi v območje, intervencija in dostava
Državno cestno omrežje, ki poteka na obodu ureditvenega načrta, je odsek regionalne ceste I. reda št. 220, ki je speljan po Prešernovi cesti in Cesti 4. julija. Močno obremenjen cestni odsek povezuje Krško z Brežicami in se na desnem bregu Save v Krškem navezuje na glavno cesto I. reda št. 5 Celje-Drnovo.
Na državno cestno omrežje se v štirih obstoječih priključkih navezuje notranje omrežje občinskih cest.
Priključek pri »Podmornici« je enosmerni odcep iz Ceste 4. julija. Omogoča dovoz do parkirne ceste pred trgovskimi objekti ob Cesti 4. julija, interventno dostavni ploščadni dovoz do stanovanjskega objekta ob Prešernovi cesti in je cestna povezava med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico pri tržnici. Odcep se razbremeni po izgradnji novega priključka Kolodvorske ulice na Cesto 4. julija, ki je zunaj meje obravnavanega ureditvenega načrta, ko se preneha uporabljati kot cestna povezava med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico pri Tržnici.
Glavni dovoz v območje ureditvenega načrta je v obstoječem križišču Cesta 4. julija – Kolodvorska. To je dovoz do avtobusne in železniške postaje.
V stanovanjsko območje sta speljana dva dovoza. Obstoječa neimenovana stanovanjska ulica je četrti krak križišča Cesta 4. julija – Cankarjeva ulica. V križišču Cesta 4. julija – Jurčičeva pot je četrti krak Aškerčeva ulica, ki je obodna cesta ureditvenega načrta.
Novi dovozi iz državnega cestnega omrežja na območje ureditvenega načrta niso predvideni.
Na notranjem cestnem omrežju je predvidena rekonstrukcija Kolodvorske ulice na odseku od avtobusne postaje do podvoza pod Prešernovo cesto. Rekonstrukcijo tega odseka je potrebno uskladiti s predvidenim podaljškom Kolodvorske ulice severno od podvoza Prešernove ceste in upoštevati pogoje gradnje v varovalnem progovnem pasu.
Na jugovzhodnem delu ureditvenega načrta je predvidena rekonstrukcija dela Aškerčeve ulice na odseku, ki omogoča dodatno navezavo garažnega objekta št. 4 lociranega znotraj ureditvenega načrta in povezavo s sosednjim zazidalnim načrtom obrtne cone. Niveletni potek tega odseka Aškerčeve ulice je potrebno uskladiti z višinskimi ureditvami območij, ki jih cesta povezuje.
Na območju ureditvenega načrta je potrebno omogočiti interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po voznih površinah je skladno s prikazom interventnih poti iz grafične priloge št. 10 »Prometna ureditev« zagotoviti interventni dovoz tudi po ploščadih in trgih.
Enako kot za interventne dovoze velja tudi za dostavo. Strožji so le pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Skupna masa dostavnih vozil ne sme presegati 7,5 tone.
Na prometno močno obremenjenih območjih, ploščadih in trgih je možno določiti tudi čas dostave izven prometnih konic.
14. člen
Mirujoči promet
V ureditvenem načrtu je število potrebnih parkirnih mest za osebna vozila določeno v odvisnosti od dejavnosti skladno s tabelo iz »Tehničnih normativov za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin« (FAGG, Ljubljana 1991) ločeno za območje med Prešernovo in Kolodvorsko ter Kolodvorsko in Aškerčevo. Upoštevane so obstoječe in novopredvidene dejavnosti.
Na območju med Prešernovo in Kolodvorsko je za stanovanja, trgovine in poslovne prostore potrebno urediti od 397 do 457 parkirnih mest. Skladno s predvideno ureditvijo ostane na tem območju 82 obstoječih parkirnih mest. Dodatna nivojska parkirišča (pravokotna ob vozišču) so predvidena s preureditvijo Kolodvorske ulice. Ob Kolodvorski ulici je predvidena ureditev 77 parkirnih mest. Pri ureditvi parkirnih mest ob Kolodvorski ulici je potrebno upoštevati pogoje gradnje v varovalnem progovnem pasu.
Dodatna parkirna mesta za osebna vozila so v dveh predvidenih podzemnih garažah. V garaži št. 1 je v treh podzemnih etažah pod trgom 192 GM. V garaži št. 2 pod predvidenimi objekti in ploščadmi je v dveh podzemnih etažah 100 GM.
Garaži št. 1 in št. 2 imata status javnih garaž. Temu je potrebno prilagoditi vse elemente podzemnih garaž.
V garažnih etažah pod koto nivoja podtalnice je predvideti zaščito pred vdorom podtalnice v garaže.
Na stanovanjskem območju med Kolodvorsko in Aškerčevo je skladno z normativom potrebno urediti 399 parkirnih mest. Ob obstoječih nivojskih parkiriščih (110 PM) je potrebno urediti dodatnih 50 PM ob obstoječi stanovanjski ulici in 32 PM pred garažo št. 4, ki je locirana med železnico in stanovanjskimi objekti. Garaža št. 4 je delno vkopan garažni objekt. Predvidenih je 90 pokritih garažnih mest in 48 PM na strehi garažnega objekta. Parkirna mesta na strehi garažnega objekta so z rampo povezana tudi z Aškerčevo ulico. Glavni dovoz v garažo št. 4 je predviden v južnem podaljšku obstoječe stanovanjske ulice.
Garaža št. 3 je locirana v stanovanjskem območju jugovzhodno ob Kolodvorski ulici. Dovoz do garaže je združen z dovozom do ploščadi obstoječega stanovanjskega objekta. V eni podzemni etaži je predvidenih 86 garažnih mest.
Na vseh parkirnih površinah je potrebno 5% delež parkirnih mest urediti kot posebna parkirna mesta za invalide.
15. člen
Javni potniški promet
Ugodna lega obstoječe glavne avtobusne postaje in železniške postaje mesta Krško pokriva celotno območje obdelave z radiem 5-minutne dostopnosti.
Predvidena javna garaža ob kolodvorski ulici je namenjena tudi parkiranju vozil potnikov po sistemu P+R (park&ride).
16. člen
Kolesarski promet
Na območju ureditvenega načrta je ločeno vodenje kolesarjev le v območju novourejenega križišča. Za spodbujanje kolesarjenja kot okolju prijazne oblike prometa je, po izgradnji južne obvoznice, predvidena zožitev vozišča Ceste 4. julija na minimalno potreben dvosmeren dvopasovni profil in ureditev kolesarskih stez kot obojestranskih obvoziščnih elementov.
Kolesarjem so namenjeni tudi širši pločniki, ploščadi in trgi, kjer je predvideno skupno vodenje kolesarjev in pešcev ob upoštevanju prednosti šibkejšega udeleženca v prometu. Hitrost kolesarjev na skupnih površinah je potrebno zaradi tega prilagoditi varnosti pešcev.
Kot mikrourbano opremo je na pomembnih ciljih kolesarskih voženj urejati odstavna mesta za kolesa.
17. člen
Promet pešcev
Vse površine namenjene pešcem morajo biti urejene tako, da omogočajo neovirano gibanje invalidom. Predvidena je dodatna povezava območja ob avtobusni postaji s Cesto 4. julija. To povezavo sestavljajo rampe z vmesnimi počivališči, ki ustrezajo predpisom za dostope z invalidskimi vozički.
Za pešce na območju ureditvenega načrta sta zelo pomembni dve povezavi s sosednjimi območji. Prva je povezava z območjem kulturnega doma in hotela severovzhodno od Ceste 4. julija. Druga je povezava z območjem Papirnice Videm, ki leži jugozahodno od železniške proge.
Poudarjeno in s tem varnejše vodenje pešcev preko Ceste 4. julija je potrebno urediti po izgradnji južne mestne obvoznice in prekategorizaciji Ceste 4. julija. Predviden je dvig nivelete vozišča na nivo pločnikov in ploščadnih ureditev.
Za prečkanje železniške proge in povezavo z območjem Papirnice Videm je možno obstoječi nadhod nadomestiti s podhodom, ki bi ob izvennivojskem dostopu na perone železniške postaje omogočal tudi izvennivojsko povezavo območij na obeh straneh železniške proge.
VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
18. člen
Splošno
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi je potrebno prestaviti oziroma prilagoditi zazidavi.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
19. člen
Vodooskrba
Zgraditi oziroma rekonstruirati je treba obstoječ cevovod 80 ob Cesti 4. julija na profil 125, v dolžini 430 m vzdolž celotnega območja obdelave ter zgraditi povezovalni cevovod 150, s priključkom na cevovod 200, od tržnice po Kolodvorski ulici do Aškerčeve ulice. Istočasno bo treba obnoviti vse sekundarne vodovodne cevovode ter izvesti ustrezne prevezave hišnih priključkov na novo omrežje.
Požarno varnost bo treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni, izven prometnih površin, tako da so stalno dostopni.
20. člen
Odvajanje onesnaženih voda
Za odvajanje meteornih voda bo treba izgraditi nov sistem kanalizacije na celotnem območju obdelave. Predvidena kanalizacija bo služila samo za odvajanje meteornih voda, obstoječa kanalizacija pa se ohrani in bo služila za odvod fekalnih voda. Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in stekanjem v kanalizacijo in reko Savo preko kontrolnega jaška oziroma lovilca olj.
Ker se v prvi vrsti rešuje pereč problem pomanjkanja parkirnih mest, količinsko ni pričakovati znatnejšega povečanja količine fekalnih voda. Izgradnja poslovno stanovanjskih objektov tako rekoč zamenjuje porušitveni fond. Iztok fekalnih voda je v obstoječo kanalizacijo ter posredno v levoobrežni kolektor, preko katerega se odvajajo in kasneje čistijo onesnažene vode levega brega reke Save oziroma naselja Videm.
Pred izdelavo projektne dokumentacije bi bilo treba narediti hidravlično presojo obstoječe iz katere bo razvidno ali je obstoječa kanalizacija sploh zadostne prevodnosti. Kolikor ni, je treba v fazi predvidene ureditve obstoječi del kanalizacije zamenjati z ustreznejšimi profili (večja prevodnost in kvalitetnejša cev).
Kolikor se ne bo izvedel ločen sistem kanalizacija je treba izvesti:
– rekonstrukcijo kanalizacijskega kolektorja 50 ter vseh sekundarnih priključkov na območju železniške postaje in Kolodvorske ulice
– pregledati obstoječe hišne priključke in jih po potrebi rekonstruirati
– rekonstrukcijo zbiralnika BC 80, ki poteka čez lesni prostor tovarne Videm.
21. člen
Elektro omrežje
Na območju je možna izgradnja in rekonstrukcija nizkonapetostnega in visokonapetostnega omrežja v zemeljski izvedbi. Zgraditi je treba nizkonapetostne kabelske priključke za predvidene potrošnike s priključitvijo na TP Hotel, TP Stolpič in TP Kare 12.
22. člen
Javna razsvetljava
Dograditi je treba javno razsvetljavo v južnem delu obravnavanega območja in v prečnih cestnih povezavah med Kolodvorsko ulico in Cesto 4. julija.
Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in kvalitetno oblikovane. Omrežje predvidene javne razsvetljave je treba navezati na obstoječe omrežje javne razsvetljave.
23. člen
TK in CATV omrežje
Izvesti je treba TK kanalizacijsko ali kabelsko omrežje z navezavo na obstoječe TK omrežje v Cesti 4. julija. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet avtomatske telefonske centrale, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni DO. V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba izvesti tudi traso CATV omrežja.
Zagotavljanje CATV signalov preko CATV omrežja bo možno s priključki na kanalizacijsko CATV omrežje, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni DO. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.
24. člen
Ogrevanje
Rekonstruirati je treba obstoječo kotlovnico št. 37. Ogrevanje novozgrajenih objektov bo iz obstoječih kotlovnic. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno.
Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list RS, št. 3/97). Prosto stoječi plinski rezervoarji niso dopustni, možni so vkopani. Možna je izgradnja plinovodnega omrežja.
25. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o shranjevanju in odlaganju odpadkov v Občini Krško (Uradni list RS, št. 40/92). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih oziroma ekoloških otokih, kateri se obsadijo in primerno uredijo.
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
26. člen
Zaščita pred onesnaževanjem podtalnice
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati naslednje:
– zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/95),
– zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 4/89 in 15/91),
– strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85),
– pravilnik o tehničnih normativih za skladiščenje vnetljivih in nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 14/80),
– uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
27. člen
Zaščita pred onesnaženjem zraka
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove in rekonstruirane objekte priporoča ogrevanje iz skupnega vira obstoječih kotlovnic. Energent je, do izgradnje zemeljskega plina, ekstra lahko kurilno olje.
Treba je upoštevati:
– uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 68/96),
– uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94),
– uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94),
– uredbo o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena (Uradni list RS, št. 8/95).
28. člen
Požarna varnost
Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:
– tehnični normativ NFPA št. 101/67,
– pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71 in 12/71) in
– pravilnik o gradnji postaj za preskrbo motornih vozil z gorivom in o skladiščenju in pretakanju goriva (Uradni list SFRJ, št. 27/1 in 29/71).
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) je treba zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundo in zagotoviti zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sek., prednost imajo podzemni hidranti).
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
29. člen
Hrup
Glede hrupa je potrebno upoštevati:
– uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95),
– uredbo spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96),
– uredba o hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95).
30. člen
Obramba in zaščita
Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati določila o potresno varni gradnji za potres z močjo VIII. stopnje po MCS lestvici in pogoje Ministrstva za obrambo, Uprava za obrambo Krško, pod št. 843-07-2/99, z dne 8. 3. 1999.
IX. FAZNOST, TOLERANCE IN OBVEZNOSTI INVESTITORJA TER IZVAJALCA PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
31. člen
Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.
Na objektih, ki so predvideni za rušenje zaradi nove urbanistične ureditve, so možni vzdrževalni – adaptacijski posegi, s katerimi se omogoča nemoteno delovanje obstoječih objektov.
Tolerance:
Možne so tolerance pod pogojem, da se ne spreminja vsebinska zasnova ureditvenega načrta. Za vse posege, ki odstopajo od določil odloka, je potrebno izdelati urbanistično – lokacijsko preverbo širšega območja.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev:
– pri izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje in racionalno urediti gradbišča,
– pred pričetkom del pravočasno obvestiti upravljalce prometno-komunalnih in energetskih naprav,
– odvečni material, ki bo nastal ob izkopu odstraniti po pogojih, ki jih bo določil komunalni nadzornik Občine Krško,
– po končani gradnji se mora okolica urediti,
– investitorji, ki na območju ureditvenega načrta posegajo na obstoječe parkirne površine so dolžni financirati izgradnjo nadomestnih parkirnih mest.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Krško pristojni za urejanje prostora, Upravni enoti Krško in Krajevni skupnosti Krško.
33. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.
34. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdajo dovoljenja in izdelavo izrisov pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Krško. Za posege v prostor se izdela izris ali urbanistično-lokacijsko preverbo širšega območja s prikazom potrebnih gabaritov ali vplivi na obstoječe okolje. Osnova za urbanistično lokacijsko preverbo je program investitorja.
35. člen
Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem prenehajo na tem območju veljati:
– odlok o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/70),
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76),
– odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 62/95),
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Uradni list RS, št. 31/98).
36. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/15-352-16/98
Krško, dne 8. marca 2001.
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l. r.