Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Ljubljana – Robbov vodnjak (EŠD 387).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Baročni vodnjak je izjemno pomembna celostna umetnina Francesca Robbe, edina svoje vrste v Sloveniji. Stoji na razširjenem delu ljubljanskega Mestnega trga in je bil dokončan leta 1751. Trikotno piramidalno kompozicijo celote, izklesane iz raznovrstnih marmorjev, sestavljajo stopničasti podest, školjkasti bazen, tri razgibane figure rečnih personifikacij na skalnatih podstavkih in monumentalni obelisk. Harmonična ubranost vseh kiparskih in arhitekturnih prvin spomenika ustvarjata edinstveno prostorsko in likovno dominantnost vodnjaka v osrčju starega mestnega jedra.

Spomenik iz 1. člena odloka stoji na parceli številka 153/43, k.o. Ljubljana Mesto.
Vplivno območje spomenika obsega odprt ulični prostor vedutno izpostavljenega spomenika s fasadami Mestnega trga do Krojaške ulice, Stritarjeve ulice do Tromostovja in Ciril Metodovega trga do vzhodnega pročelja Nadškofijske palače.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meje vplivnega območja spomenika na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih, materialnih in zgodovinskih prvin spomenika,
– strokovno vzdrževanje in sanacijo poškodovanih varovanih prvin vodnjaka z ohranjanjem vseh izvirnih materialov iz leta 1751 in izvirnih likovnih prvin,
– za ohranjanje ustreznih mikroklimatskih pogojev in preprečevanje izsuševanja kamna je dopustno začasno (zimsko) zavarovanje spomenika s stekleno komoro, stoječo na kamnitih stopnicah,
– v primeru posegov v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika so obvezne predhodne arheološke raziskave,
– obvezno spoštovanje določil sprejetih mednarodnih pogodb in priporočil s področja varstva kulturne dediščine.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika,
– spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak fizični poseg v spomenik ali njegove dele, je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje pristojnega zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.