Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Celje – Pelikanov atelje (EŠD 9825).
Enota ima zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Pelikanov atelje je edini v celoti ohranjen in muzejsko prezentiran primer zastekljenega fotografskega ateljeja s konca 19. stoletja pri nas. Je redkost tudi v širšem evropskem prostoru. Leta 1899 ga je dal v skladu s tedanjimi dunajskimi tehničnimi predpisi postaviti celjski fotograf Johan Martin Lenz. Leta 1920 ga je odkupil Josip Pelikan. Fotografski atelje ima zidano, delavnicam namenjeno pritličje in kovinsko, zastekljeno konstrukcijo fotografskega salona v nadstropju, z mehanizmi za prezračevanje, ogrevanje, zastiranje svetlobe in odvajanje kondenzne vode, z ohranjenimi kulisami in drugo opremo.

Spomenik stoji na parceli številka 2343/2, k.o. Celje.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrski kopiji v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorisne in višinske gabarite ateljeja in druge značilne stilne in tehniške elemente in opremo, razen vzdrževalnih posegov,
– v območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je parkiranje v neposredni okolici spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, tehniške, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik ali njegove dele, so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.