Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Črna vas – Tomaževa hiša (EŠD 11780).
Enota ima zaradi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

“Tomaževa hiša” je edina, v prvotni obliki ohranjena hiša, ki izhaja iz prvega obdobja kolonizacije Ljubljanskega barja po njegovi izsušitvi. Hiša je pomnik preteklosti in primer svojevrstne prilagoditve tamkajšnjemu prostoru, kar poudarja njen izjemen zgodovinski, etnološki in antropološki pomen za slovenski prostor.

Spomenik stoji na parceli številka 110, k.o. Trnovsko predmestje.
Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje objekta in situ, na mestu nastanka, z vsemi arhitekturnimi, etnološkimi, krajinskimi in zgodovinskimi vrednotami,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objektu (vključno s sanacijo in konservacijo) ohranjanju in vzdrževanju njegovih varovanih spomeniških lastnosti,
– omogoča se predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj vplivnega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– znotraj vplivnega območja je omejena vožnja z motornimi vozili.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, arhitekturne, etnološke, krajinske in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno – predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.