Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud krajevnih skupnosti Senovo in Trnovska vas, združenja krajevnih skupnosti, odbora krajanov bivše Krajevne skupnosti Bučka, Mestne skupnosti Litija, krajevnih skupnosti Čatež ob Savi in drugih, krajevnih skupnosti Podnanos, Lozice, Dobova, Ponikva, Makole, Spodnja Idrija in drugih, krajevnih skupnosti Podgrad, Bogojina, Fram, Šentjošt, Leskovec, Poljčane, Idrija, Moste, Kočevska Reka, Dole pri Litiji, Predoslje in drugih, Lavrica, Rakitna, Ormož, Šmarjeta, Mokronog, Izlake in Šentrupert, Vaške skupnosti Hrastje ter Iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Središče ob Dravi na seji dne 15. marca 2001

Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin (Uradni list RS, št. 21/98) in odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin (Uradni list RS, št. 35/98) se zavržejo.

1. Pobudnice izpodbijajo bodisi ugotovitveni sklep Državnega zbora o tem, da določeni predlogi za ustanovitev občin in za spremembo njihovih območij ne izpolnjujejo ustavnih in zakonskih pogojev (sklep št. 005-01/95-4/15 z dne 19. 3. 1998) bodisi v izreku citirana odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin (v nadaljevanju: OdlRR in OdlRR1), ker ne vsebujeta določb o razpisu referenduma na določenem območju. Ustavno sodišče je vse pobude, v katerih pobudniki zatrjujejo, da bi moral biti razpisan referendum o ustanovitvi občine na določenem območju (tudi tiste, s katerimi vlagatelji izpodbijajo navedeni sklep Državnega zbora), štelo za pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti OdlRR oziroma OdlRR1. Pobudnice zatrjujejo, da je Državni zbor pri odločanju o tem, na katerih območjih bo razpisal referendum o ustanovitvi občine, ravnal arbitrarno. Nekatere navajajo, da njihova območja, na katerih Državni zbor ni razpisal referenduma za ustanovitev občine, izpolnjujejo pogoje po 13. členu zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) in da so glede ustanovitve občine na teh območjih podani razlogi iz drugega odstavka 13.a člena ZLS. Številne pobudnice zatrjujejo, da je Državni zbor podobne predloge obravnaval neenako, tako da je razpisal referendum na območjih, ki so glede izpolnjevanja pogojev po 13. in 13.a členu ZLS primerljiva z območji, glede katerih je predlog zavrnil oziroma ugotovil, da niso izpolnjeni ustavni in zakonski pogoji za ustanovitev občine.
2. Večina pobudnic navaja tudi, da Državni zbor o njihovem predlogu za razpis referenduma sploh ni odločil, četudi so pravočasno vložile pobude za ustanovitev občine oziroma za spremembo njihovega območja.
3. Krajevna skupnost Šmarjeta izpodbija OdlRR1, ki je bil sprejet zaradi izvršitve odločbe ustavnega sodišča št. U-I-119/98 z dne 17. 4. 1998 (Uradni list RS, št. 35/98 in OdlUS VII, 77). Izpodbijani odlok naj bi bil v nasprotju z ustavo, ker ni razpisal referenduma le na območju Krajevne skupnosti Šmarjeta, kot bi bil dolžan storiti po navedeni odločbi ustavnega sodišča, temveč na širšem območju (v referendumsko območje je uvrstil tudi Krajevno skupnost Bela Cerkev).

4. Izpodbijani OdlRR je bil sprejet v postopku za ustanovitev občin ter za določitev oziroma za spremembo njihovih območij, ki ga je Državni zbor začel s sklepom o začetku postopka z dne 23. 5. 1997 skladno z zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96 – v nadaljevanju: ZPUODNO). Izpodbijani OdlRR1 pa je bil sprejet zaradi izvršitve odločbe ustavnega sodišča št. U-I-119/98. Izpodbijana odloka sta določila referendumska območja, na katerih naj se izvedejo referendumi za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev novih občin oziroma za spremembo območij občin. Po izvedenih referendumih in po razglasitvi rezultatov je Državni zbor začel zakonodajni postopek za sprejem zakona za ustanovitev občin ter za določitev oziroma za spremembo njihovih območij in ga tudi sprejel.
5. Ustavno sodišče po 160. členu ustave in 21. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) ni pristojno presojati zakonov in drugih predpisov, ki v času vložitve pobude ne veljajo več, in tudi ni pristojno odločati o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ustavo, ki na dan odločitve ustavnega sodišča niso več v veljavi. Izjemoma lahko po določbi 47. člena ZUstS ustavno sodišče ugotovi, da izpodbijani zakon, drug predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki je med postopkom nehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, ni bil v skladu z ustavo in zakonom. Ugotovitev ustavnega sodišča ima pri zakonu lahko le učinek razveljavitve, pri podzakonskih predpisih pa po odločitvi ustavnega sodišča učinek razveljavitve ali odprave.
6. Izpodbijani OdlRR je podzakonski predpis. Po navedbah pobudnic naj bi bila njegova neustavnost v tem, da ni določil tudi njihovih območij za referendumska območja in da na njihovih območjih ni razpisal referenduma. Šlo naj bi torej za protiustavno pravno praznino. Če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon, drug predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, protiustaven ali nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave, sprejme o tem ugotovitveno odločbo in določi rok za njuno odpravo (48. člen ZUstS). Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-119/98 izpodbijani odlok na podlagi vsebinsko bistveno podobnih pobud presojalo že pred izvedbo referenduma in ugotovilo, da je bil protiustaven, ker ni vseboval določb o razpisu referenduma na določenih območjih. Državnemu zboru je naložilo sprejem odloka, s katerim naj razpiše referendume tudi na območjih iz pobud.
7. Izpodbijani OdlRR je po svoji naravi akt začasnega značaja, saj v postopku za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij predstavlja zaključek prve faze postopka (ugotavljanje volje prebivalcev). Naslednja faza postopka, zakonodajni postopek, se začne šele po izvedbi referendumov, na katerih se ugotavlja volja prebivalcev. Ugotavljanje volje prebivalcev pa je absolutni pogoj za nadaljevanje postopka in ustanovitev oziroma preoblikovanje občine (tretji odstavek 139. člena ustave; odločba ustavnega sodišča št. U-I-285/98 z dne 17. 9. 1998, Uradni list RS, št. 67/98 in OdlUS VII, 160). Po izvedbi referendumov OdlRR ni mogoče več uporabljati. Nemožnost uporabe ima v tem primeru z vidika pristojnosti ustavnega sodišča enake učinke kot prenehanje veljavnosti predpisa pred vložitvijo pobude za njegovo presojo oziroma med postopkom presoje pred ustavnim sodiščem. O ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki nehajo veljati med postopkom njihove presoje pred ustavnim sodiščem, pa bi lahko ustavno sodišče odločalo samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Na podlagi tega člena bi ustavno sodišče lahko ob morebitni neustavnosti in nezakonitosti predpisa sprejelo ugotovitveno odločbo, tej ugotovitvi dalo učinek razveljavitve ali odprave in s tem odpravilo oziroma ustvarilo podlago za odpravo škodljivih posledic, nastalih na podlagi izpodbijanega predpisa. Odprava škodljivih posledic je namreč eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS. Ustavno sodišče ravna enako, če je predpis nehal veljati že ob vložitvi pobude ali če predpisa ni bilo mogoče uporabljati že v času vložitve pobude, pobudnik pa izkaže pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti ali nezakonitosti predpisa njegov pravni položaj izboljšal.
8. Pobude krajevnih skupnosti Senovo, Trnovska vas, Čatež ob Savi, Podnanos, Lozice, Dobova, Ponikva, Makole, Spodnja Idrija in drugih, krajevnih skupnosti Podgrad, Bogojina, Fram, Šentjošt, Leskovec, Poljčane, Idrija, Moste, Lavrica, Rakitna, Ormož, Mokronog, Izlake in Šentrupert, Združenja krajevnih skupnosti, Odbora krajanov bivše krajevne skupnosti Bučka, Mestne skupnosti Litija, Vaške skupnosti Hrastje in Iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Središče ob Dravi so bile vložene po izvedbi referendumov na podlagi OdlRR. To pomeni, da OdlRR v času vložitve pobud ni bilo mogoče več uporabljati. Krajevni skupnosti Rakitna in Ormož pa izpodbijata tudi OdlRR1 in sicer iz istih razlogov, kot sta izpodbijali OdlRR. Pobudi sta vložili sicer še v času veljavnosti OdlRR1, vendar je izpodbijani odlok med postopkom nehal veljati oziroma ga po izvedbi referenduma ni mogoče več uporabljati. Zato bi lahko ustavno sodišče odločalo o ustavnosti in zakonitosti OdlRR in OdlRR1 samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS (glej 7. točko obrazložitve). Odprava škodljivih posledic, ki je eden od pogojev za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS v obravnavanem primeru ni mogoča. Tudi če bi ustavno sodišče ugotovilo neustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega odloka, ta ne bi bila v tem, da bi bile protiustavne njegove določbe, temveč v obstoju protiustavnih pravnih praznin. Ker ugotovitvi protipravne pravne praznine ni mogoče dati učinka razveljavitve ali odprave, ustavno sodišče s svojo odločitvijo ne bi moglo odpraviti posledic morebitne neustavnosti izpodbijanih odlokov in s tem spremeniti pravnega položaja pobudnic. Zato pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa (pravovarstvene potrebe) za nadaljevanje postopka po 47. členu ZUstS. Ustavno sodišče je njihove pobude zavrglo.
9. Krajevna skupnost Šmarjeta izpodbija OdlRR1, ker naj bi bil v nasprotju z ustavo, saj ni razpisal referenduma le na območju Krajevne skupnosti Šmarjeta, kot bi bil dolžan storiti po odločbi ustavnega sodišča, temveč na širšem območju (v referendumsko območje je uvrstil tudi Krajevno skupnost Bela Cerkev). Odlok je z izvedbo referenduma nehal veljati oziroma ga ni mogoče več uporabljati. Z morebitno ugotovitvijo neustavnosti po 47. členu ZUstS in z določitvijo učinkov razveljavitve ne bi bilo mogoče doseči odprave posledic in s tem spremeniti (izboljšati) pravnega položaja pobudnice, saj je bil z izpodbijanim odlokom razpisani referendum že izveden. Zato je bilo treba tudi to pobudo zavreči.

10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.