Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. aprila 2001.

(1) S tem zakonom se določajo ukrepi v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu blaga iz nje.
(2) Postopek za izvedbo ukrepov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine po tem zakonu se začne na zahtevo imetnika oziroma imetnice pravice ali po uradni dolžnosti.
(3) Za izvajanje tega zakona so pristojni carinski organi.

(1) Če je na podlagi izvršenega postopka po tem zakonu ugotovljeno, da se z nekim blagom krši pravice intelektualne lastnine, je prepovedan vnos takega blaga na carinsko območje, sprostitev takega blaga v prost promet, njegov izvoz in ponovni izvoz, začetek katerega koli odložnega carinskega postopka za tako blago ali njegov vnos v prosto carinsko cono.
(2) Ta zakon se ne nanaša na blago, ki je brez soglasja imetnika pravice predmet carinskega obravnavanja, če je blago označeno z znamko s soglasjem imetnika pravice, ali če je bilo blago, ki je zavarovano s patentom, dodatnim varstvenim certifikatom, modelom, avtorsko ali sorodno pravico, proizvedeno s soglasjem imetnika pravice.
(3) Ta zakon se ne nanaša na blago nekomercialne narave, ki se nahaja v potnikovi osebni prtljagi, če je količina blaga oziroma njegova vrednost v okviru količine oziroma vrednosti, ki je po carinskih predpisih lahko oproščena plačila carine.

(1) Ponarejeno blago je:
a) blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z znakom, ki je enak znamki, veljavni za enako vrsto blaga, ali znakom, ki ga po njegovih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te znamke, s čimer to blago krši pravice imetnika zadevne znamke, veljavne v Republiki Sloveniji;
b) kakršen koli simbol znamke, kot so logotip, etiketa, nalepka, brošura, navodila za uporabo, garancijski dokument, ne glede na to, ali je predložen skupaj ali ločeno od blaga, če so podane enake okoliščine kot za blago po prejšnji točki;
c) embalaža, ki je označena z znakom ponarejenega blaga in je predložena ločeno od blaga, če so podane enake okoliščine kot za blago po točki a) tega odstavka;
d) blago, ki je neupravičeno označeno z veljavno geografsko označbo ali z znakom, ki ga v njegovih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te geografske označbe, s čimer to blago krši pravice upravičenca do geografske označbe, veljavne v Republiki Sloveniji;
e) blago, ki krši patent ali dodatni varstveni certifikat, veljaven v Republiki Sloveniji.
(2) Kot ponarejeno blago po prejšnjem odstavku se šteje tudi piratsko blago. Piratsko blago je blago, ki je kopija ali imitacija blaga ali ki vsebuje kopijo ali imitacijo blaga, ki je bilo izdelano brez soglasja imetnika avtorske ali sorodne pravice ali pravice iz modela, če izdelava teh kopij ali imitacij krši pravice imetnikov teh pravic v Republiki Sloveniji.
(3) Kot ponarejeno blago po prvem odstavku tega člena se šteje tudi vsak kalup, šablona ali matrica, ki je posebej oblikovana ali prilagojena za izdelavo ponarejene znamke ali geografske označbe ali blaga, označenega s tako znamko ali geografsko označbo, ali za izdelavo blaga, ki krši patent ali dodatni varstveni certifikat, ali za izdelavo piratskega blaga, če uporaba takega kalupa, šablone ali matrice krši pravice imetnika te pravice v Republiki Sloveniji.
(4) Imetnik pravice je oseba, ki se po zakonu šteje za imetnika znamke, patenta, dodatnega varstvenega certifikata, modela, avtorske ali sorodne pravice ali za upravičenca do geografske označbe.
(5) Kot delovni dan se šteje dan, ko dela Generalni carinski urad.

(1) Carinski organi odločajo na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.
(2) Zoper odločitev carinskega organa po tem zakonu ni pritožbe, možna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Upravnem sodišču v Ljubljani. V sporu odloča sodišče na sedežu v Ljubljani.

(1) Zahteva se vloži pri Generalnem carinskem uradu. Skupaj z vložitvijo zahteve se plača taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.
(2) Zahteva mora vsebovati predvsem:
a) podatke o vložniku zahteve in imetniku pravice, če imetnik pravice ni vložnik zahteve (priimek, ime in naslov oziroma firmo in sedež);
b) natančen opis blaga, ki omogoča carinskim organom identifikacijo blaga;
c) dokaz, da je vložnik zahteve imetnik pravice za to blago ali v zvezi s tem blagom ali da vlaga zahtevo z njegovim pooblastilom;
d) dokaze, ki kažejo na to, da je njegova pravica verjetno kršena;
e) druge razpoložljive podatke, pomembne za odločitev o zahtevi, kot so podrobnosti za identifikacijo pošiljke, kraj, kjer se blago nahaja oziroma kraj, kamor bi naj bilo poslano, pričakovani datum prihoda ali odhoda pošiljke, podatke o transportnem sredstvu, podatke o uvozniku, izvozniku, prejemniku oziroma posestniku blaga;
f) predlagano obdobje trajanja ukrepov carinskih organov, ki ne sme biti daljše od dveh let od vložitve zahteve.

(1) Generalni carinski urad ugodi zahtevi, če vložnik zahteve izkaže za verjetno, da bi z zadevnim blagom lahko bile kršene pravice imetnika pravice. Generalni carinski urad o ugoditvi zahtevi obvesti carinske urade.
(2) Generalni carinski urad lahko ob ugoditvi zahtevi odloči, da mora vložnik zahteve predložiti instrument zavarovanja plačila stroškov in morebitne škode, ki bi utegnila nastati zaradi ukrepov, ki bi se kasneje izkazali za neupravičene.
(3) Kot ustrezni instrument zavarovanja plačila stroškov in morebitne škode po prejšnjem odstavku se šteje bančna garancija, ki jo izda banka s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom natančneje določi način predložitve instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine ter način sprostitve in vnovčitve instrumenta zavarovanja iz drugega odstavka tega člena.

(1) Generalni carinski urad vodi evidenco o vloženih zahtevah in odločitvah carinskih organov. Evidenca poleg podatkov, katerih vodenje zaradi izvajanja carinskih predpisov določa zakon, ki ureja carinsko službo, vsebuje predvsem še naslednje podatke:
a) o vložniku zahteve in imetniku pravice, če ta ni vložnik zahteve;
b) o uvozniku, izvozniku, prejemniku oziroma posestniku blaga, če so na razpolago;
c) o vrsti blaga, za katerega se zahteva varstvo po tem zakonu;
d) o vrsti in trajanje ukrepov carinskih organov.
(2) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidenci iz prejšnjega odstavka, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov oziroma podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost, če ni s tem zakonom, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali drugim predpisom drugače določeno.

(1) Če carinski organ pri svojem delu odkrije blago, ki ustreza opisu blaga iz odločbe Generalnega carinskega urada o ugoditvi zahtevi za varstvo pravic po tem zakonu, začasno, za obdobje treh delovnih dni, zadrži prepustitev blaga in o tem nemudoma pisno obvesti Generalni carinski urad in imetnika pravice, če mu je znan, oziroma vložnika zahteve.
(2) Ne glede na druge predpise se lahko imetnik pravice v času začasnega zadržanja blaga na podlagi pisnega obvestila Generalnega carinskega urada oziroma carinskega organa in v skladu s pogoji, ki jih le-ta določi, seznani z razpoložljivo dokumentacijo o vnosu blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu iz nje v obsegu, ki je potreben, da se mu omogoči morebitno uveljavljanje sodnega varstva njegovih pravic.
(3) Začasno zadržano blago se hrani v skladu s carinskimi predpisi, ki veljajo za carinsko skladiščenje blaga.

(1) Če imetnik pravice v času začasnega zadržanja blaga po prvem odstavku prejšnjega člena Generalnemu carinskemu uradu pisno sporoči, da bo v zvezi z zadržanim blagom pri sodišču vložil tožbo zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, pristojni carinski organ blago začasno zadrži še za nadaljnjih deset delovnih dni.
(2) Imetnik pravice mora v roku iz prejšnjega odstavka vložiti tožbo in Generalnemu carinskemu uradu o tem predložiti dokaz.
(3) Generalni carinski urad lahko v utemeljenih primerih na zahtevo imetnika pravice določi dodatni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka tega člena, ki ne sme biti daljši od deset delovnih dni, in o tem pisno obvesti pristojni carinski organ.
(4) Če imetnik pravice ravna v skladu s tem členom, je blago zadržano do izdaje odločbe pristojnega carinskega urada o zasegu.
(5) Če imetnik pravice ne ravna v skladu s tem členom, pristojni carinski organ nemudoma prepusti začasno zadržano blago v izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, če so izpolnjeni ostali pogoji za prepustitev blaga po zakonu, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.
(6) Sodišče odloča o tožbah po tem členu prednostno.
(7) Sodišče obvešča o svojih pravnomočnih odločbah Generalni carinski urad, le-ta pa pristojni carinski organ.

(1) Če blago domnevno krši patent, dodatni varstveni certifikat ali model, lahko lastnik, uvoznik ali prejemnik blaga ob plačilu varščine zahteva prepustitev tega blaga in razveljavitev odločbe o začasnem zadržanju blaga, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) Generalni carinski urad je bil pravočasno obveščen o vložitvi tožbe po 9. členu tega zakona,
b) do izteka roka iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ni bila izdana odločba o zasegu blaga in
c) izpolnjeni so pogoji za prepustitev blaga po zakonu, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.
(2) Generalni carinski urad določi višino varščine iz prejšnjega odstavka tako, da so varovani interesi imetnika pravice.
(3) Kot varščina se uporabi bančna garancija, ki jo izda banka s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom natančneje določi način predložitve varščine, kriterije za določitev njene višine in način sprostitve oziroma vnovčitve varščine iz tega člena.

(1) Če imetnik pravice vloži tožbo v skladu z 9. členom tega zakona, Generalni carinski urad pisno obvesti o tem pristojni carinski urad. Le-ta nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dneh od dneva, ko je Generalni carinski urad prejel obvestilo o vloženi tožbi, izda odločbo o zasegu blaga do pravnomočne odločitve sodišča.
(2) Zaseženo blago iz prejšnjega odstavka se hrani v skladu s carinskimi predpisi, ki veljajo za carinsko skladiščenje blaga.

Če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da blago krši pravice intelektualne lastnine, imetnik pravice pa ni zahteval odvzema blaga, odloči o odvzemu blaga pristojni carinski urad.

Če sodišče zavrže tožbo ali zavrne tožbeni zahtevek iz 9. člena tega zakona, Generalni carinski urad o tem nemudoma pisno obvesti pristojni carinski organ, ki nemudoma prepusti blago v izbrano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, če so izpolnjeni ostali pogoji za prepustitev blaga po zakonu, ki ureja postopke carinskih organov v zvezi z določitvijo carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga.

Če carinski organ v postopkih v zvezi z vnosom blaga na carinsko območje, sprostitvijo blaga v prost promet, izvozom, ponovnim izvozom in začetkom odložnega carinskega postopka ali vnosa blaga v prosto carinsko cono ugotovi, da je blago očitno ponarejeno, lahko tako blago zadrži za obdobje treh delovnih dni.

(1) Če carinski organ zadrži blago v skladu s prejšnjim členom tega zakona, o tem nemudoma pisno obvesti Generalni carinski urad, ki nato pisno obvesti imetnika pravice o zadržanju, možni kršitvi njegovih pravic in možnosti vložitve zahteve po 5. členu tega zakona v roku treh delovnih dni od dneva zadržanja blaga.
(2) Če imetnik pravice vloži zahtevo v skladu s prejšnjim odstavkom, je blago zadržano do odločitve Generalnega carinskega urada. Če Generalni carinski urad v skladu s 6. členom tega zakona ugodi zahtevi, se blago začasno zadrži za nadaljnjih deset delovnih dni. V tem roku mora imetnik pravice izvesti dejanja iz 9. člena tega zakona.

V postopku po uradni dolžnosti se smiselno uporabljajo določbe 8. do 13. člena tega zakona.

(1) Stroške hrambe in ohranjanja blaga v času začasnega zadržanja oziroma zasega blaga do pravnomočnosti odločitve o odvzemu blaga po tem zakonu nosi oseba, zoper katero je imetnik pravice sprožil postopek za varstvo pravic.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nosi stroške iz prejšnjega odstavka imetnik pravice:
a) če ne ravna v skladu z 9. členom tega zakona;
b) v primerih iz 13. člena tega zakona;
c) če carinski organi ne morejo izterjati stroškov od osebe, zoper katero je imetnik pravice sprožil postopek za varstvo pravic.

(1) Pristojni carinski organ blago, ki je odvzeto v skladu s tem zakonom, praviloma uniči. Uničenje se izvede v skladu s carinskimi predpisi o uničenju carinskega blaga pod carinskim nadzorom. Ostanki in odpadki, ki preostanejo po uničenju blaga, so carinsko blago in se obravnavajo v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog zainteresirane osebe pristojni carinski organ izjemoma odobri drugačno uporabo blaga iz prejšnjega odstavka, če takšna uporaba ne krši pravic imetnika pravice in če stroški izvedbe ne bremenijo državnega proračuna. Carinski organ v nobenem primeru ne sme dovoliti ponovnega izvoza odvzetega blaga.
(3) Stroške uničenja blaga po prvem odstavku tega člena nosi carinski deklarant oziroma uvoznik blaga, ki je bilo odvzeto v skladu s tem zakonom.

Minister, pristojen za finance, izda podzakonski predpis iz 6. in 10. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati 173. člen zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in 9/01, v nadaljevanju: ZASP).
(2) Določbe 173. člena ZASP se še naprej uporabljajo za postopke, uvedene na njegovi podlagi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po uveljavitvi.