Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (ZIPRS2001), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. aprila 2001.

S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določa struktura posebnega dela proračuna, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja s premoženjem države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države in posebnosti financiranja občin.

(1) Pojmi iz 3. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) S tem zakonom opredeljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. področja proračunske porabe so področja na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
2. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni program ima določene splošne cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji področja proračunske porabe;
3. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se operacionalizirajo cilji glavnega programa;
4. proračunska postavka je del podprograma, ki zajema celoto aktivnosti ali projekta, ali del aktivnosti ali projekta, ki ga izvaja posamezni neposredni uporabnik državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabnik);
5. proračunska postavka-podskupina kontov je del proračunske postavke, ki določa ekonomske namene proračunskih izdatkov in predstavlja temeljno strukturno enoto izdatkov proračuna objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije. Za določitev podskupin kontov in kontov se uporablja predpisani enotni kontni načrt za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava;
6. proračunska postavka-konto je osnovna strukturna enota izdatkov proračuna v fazi izvrševanja proračuna;
7. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski postavki-konto;
8. stvarno premoženje je premoženje po prvem odstavku 67. člena ZJF;
9. kapitalske naložbe so delnice in poslovni deleži v gospodarskih družbah in ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah in
10. koordinator področja proračunske porabe oziroma glavnega programa je neposredni uporabnik, ki je pristojen za programiranje, spremljanje izvrševanja proračuna in poročanje o izvrševanju proračuna po področjih proračunske porabe in glavnih programih. Koordinatorja področja proračunske porabe oziroma glavnega programa določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
1. področja proračunske porabe,
2. glavne programe in
3. podprograme.
(2) Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov.

Spremembe organizacije ali pristojnosti neposrednih uporabnikov, ki nastanejo na podlagi posebnega zakona ali drugega predpisa, sprejetega po uveljavitvi proračuna, je potrebno v skladu s 47. členom ZJF v proračunu upoštevati v roku 90 dni po uveljavitvi posebnega zakona ali drugega predpisa.

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), ki se po kriterijih vlade uporabijo za namene po navedem zakonu;
2. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98 in 110/99);
3. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) vplačujejo v državni proračun in
4. prihodki koncesijskih dajatev od prirejanja posebnih iger na srečo, ki so po 74. členu zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 in 43/97) prihodek državnega proračuna, ki so bili v proračunu Republike Slovenije za leto 2000 določeni kot namenski prihodki ter so ostali neporabljeni na dan uveljavitve tega zakona. Ti prihodki se lahko v letu 2001 uporabijo samo za plačilo obveznosti v letu 2000 oziroma v začasnem financiranju leta 2001 sklenjenih pogodb. Neporabljena namenska sredstva iz tega naslova na dan 31. december 2001 se uporabijo za financiranje vseh izdatkov proračuna Republike Slovenije za leto 2002.

(1) Namenski prejemki proračuna so tudi prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ki jih je dovoljeno, ne glede na določbo 74. člena ZJF, uporabiti za izdatke v računu finančnih terjatev in naložb in sicer:
1. kupnina od kapitalskih naložb, ki se v proračun vplača na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99), se uporabi za namene določene v navedenem zakonu in
2. kupnina od kapitalskih naložb države, ki se pridobi z realizacijo programa prodaje finančnega in stvarnega premoženja v lasti države za leto 2001.
(2) Posamezne vrste kupnin od kapitalskih naložb države iz 2. točke prejšnjega odstavka se uporabijo za naslednje namene:
1. kupnina od prodaje delnic podjetij elektrogospodarstva se do višine 16.096,000.000 tolarjev v skladu s prvim odstavkom 122. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) uporabi za reševanje nasedlih investicij;
2. kupnina od prodaje delnic Talum, d.d. in drugih gospodarskih družb, ki spadajo v delovno področje ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, se najmanj do višine 7.167,243.000 tolarjev in največ do višine 13.444,000.000 tolarjev uporabi za servisiranje v letu 2001 prevzetih obveznosti Slovenskih železarn, d.d. na osnovi posebnega zakona, ki bo uredil prevzem obveznosti Slovenskih železarn d.d. s strani države;
3. kupnina od prodaje delnic Slovenske izvozne družbe, d.d. se v skladu s tretjim odstavkom 12. člena zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) uporabi za povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe d.d.) in
4. kupnina od prodaje ostalih kapitalskih naložb države se v naslednjem vrstnem redu uporabi za:
– povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 1.600,000.000 tolarjev;
– povečanje namenskega premoženja Ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije, javni sklad, do višine 800,000.000 tolarjev;
– izvajanje programa podpore gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom skladno s 2. in 3. členom zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003 (Uradni list RS, št. 99/99) do višine 3.000,000.000 tolarjev in
– investicijski sklad za naložbe slovenskega gospodarstva v jugovzhodni Evropi do višine 3.000,000.000 tolarjev.
(3) V skladu s 74. členom ZJF se za odplačila dolgov v računu financiranja namenijo:
1. kupnina od prodaje delnic Nove ljubljanske banke, d.d. ter Nove kreditne banke Maribor, d.d in sicer ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka;
2. denarna sredstva iz naslova vrnjenih posojil, danih na podlagi zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96 in 60/99), ki so bila v skladu s 7. členom navedenega zakona nakazana na posebna računa v preteklih letih in bodo nakazana do konca leta 2001 ter prihodki od upravljanja s temi prostimi sredstvi in
3. vsi ostali prejemki računa finančnih terjatev in naložb, ki se realizirajo v obsegu, ki presega skupni obseg prejemkov tega računa, načrtovanih v sprejetem proračunu.

V okviru istega podprograma lahko neposredni uporabnik samostojno prerazporeja pravice porabe (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditev) med proračunskimi postavkami, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 20% obsega proračunske postavke v sprejetem proračunu.

(1) Vlada odloča na podlagi usklajenega predloga ministrstva, pristojnega za finance in predlagatelja iz drugega odstavka 19. člena ZJF ali samostojnega neposrednega uporabnika, ki ni zajet v navedenem členu, o prerazporeditvah:
1. iz prejšnjega člena tega zakona, kjer obseg prerazporeditev presega 20% obsega proračunske postavke v sprejetem proračunu;
2. med podprogrami znotraj glavnega programa, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 20% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
3. med glavnimi programi znotraj področja proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 15% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in
4. med področji proračunske porabe, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 10% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) V primeru prerazporeditve po prejšnjem odstavku mora biti o prerazporeditvi obveščen tudi koordinator področja porabe oziroma glavnega programa. Vlada v mesecu oktobru in konec leta poroča Državnemu zboru o veljavnem proračunu za leto 2001 in njegovi realizaciji.
(3) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena ne veljajo v primeru prerazporeditev, ki so potrebne zaradi povečanih izdatkov poračuna, nastalih zaradi bistveno spremenjenih gospodarskih gibanj ter naravnih ali drugih nesreč iz 48. člena ZJF. O prerazporeditvah po tem odstavku odloča vlada in sproti obvešča Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).

(1) Ne glede na določbe 7. in 8. člena tega zakona ne smejo neposredni uporabniki samostojno izvajati prerazporeditev na postavke in s postavk za plače v svojem finančnem načrtu.
(2) Predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF lahko samostojno prerazporeja pravice porabe med postavkami za plače neposrednih uporabnikov v skupini uporabnikov. Prerazporeditve po tem odstavku se vštevajo v izračun omejitev iz 7. in 8. člena tega zakona.

(1) Pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je opredeljen način financiranja posameznih javnih potreb, se v letu 2001 določajo v znesku, določenem v proračunu, ne glede na znesek, ki je za financiranje predviden z nacionalnim programom ali z drugim zakonom.
(2) Do nove zakonske ureditve zagotavljanja namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98) se namenska sredstva za realizacijo tega nacionalnega programa v letu 2001 zagotavljajo največ do višine določene v proračunu.

(1) Za oddajo javnih naročil se v skladu s 124. členom zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), kot najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti, določajo naslednje vrednosti:
1. 8,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za blago in storitve in
2. 15,000.000 tolarjev – za oddajo naročila za gradnje.
(2) Naročnik mora opraviti predhodno objavo po 67. členu ZJN-1, če ocenjena vrednost naročila presega 165,000.000 tolarjev.
(3) Naročnik mora v postopkih javnega naročanja po petem odstavku 23. člena ZJN-1 zahtevati od ponudnika kot zavarovanje za izpolnitev svojih obveznosti bančno garancijo za resnost ponudbe, bančno garancijo za izpolnitev pogodbenih obveznosti in bančno garancijo oziroma druge oblike zavarovanj (jamstvene garancije zavarovalnic) za odpravo napak v garancijski dobi, če vrednost naročila presega:
1. 30,000.000 tolarjev – za blago in storitve in
2. 50,000.000 tolarjev – za gradnje.

(1) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ter material in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, ne sme presegati 70% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2002 40% navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve, razen za material in opremo vojske oziroma za specialno opremo policije, in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% teh pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(3) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, iz prihodkov donacij in iz sredstev lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij ter iz sredstev, ki so vezana na namenski kredit.

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in podzakonskih predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna naslednji:
1. za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja, ki se plačujejo po posameznih situacijah, najmanj 60 dni,
2. za plačilo vseh ostalih obveznosti najmanj 30 dni.
Plačilni roki ne smejo presegati 90 dni.
(2) Plačilni rok prične teči z dnem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo.
(3) Plačilni roki, določeni v prvem odstavku tega člena, se ne uporabljajo za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračila stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. v breme sredstev donacij, če donator tako zahteva in iz sredstev lastne udeležbe pri sofinanciranju programov, ki se financirajo iz donacij;
4. druge tekoče domače transfere;
5. transfere posameznikom in gospodinjstvom ter subvencije;
6. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, če se plačilo ne izvrši v krajših rokih.

Predvidena sredstva splošne proračunske rezervacije se poleg namenov, določenih v 42. členu ZJF, uporabljajo tudi za:
1. plače novo zaposlenih delavcev in funkcionarjev in za napredovanja zaposlenih pri neposrednih uporabnikih v skladu z načrti delovnih mest iz 24. člena ZJF. Pravice porabe iz splošne proračunske rezervacije se razporedijo neposrednemu uporabniku za plače, če sredstev za plače, ni mogoče zagotoviti v okviru pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika ali skupine uporabnikov, v katero je uporabnik uvrščen in
2. zaračunljive tiskovine, ki jih potrebuje upravna enota, če pravic porabe za zaračunljive tiskovine, ni mogoče zagotoviti v finančnem načrtu upravne enote ali vseh upravnih enot.

(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, samo če je to načrtovano v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, ki ga ni potrebno načrtovati v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja. Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik lahko uporabi skladno s tem odstavkom, ne sme presegati 40.000 tolarjev na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 15. december 2000.
(3) V okviru izvajanja nabav po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2003 (Uradni list RS, št. 13/94 in 42/00 – obvezna razlaga) se lahko nabavi tudi večnamensko letalo.

Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb ter poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe oziroma poravnave. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso planirana sredstva, se za plačilo teh obveznosti odpre nova proračunska postavka-konto, na katero se skladno s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.

(1) Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF;
2. račun, oblikovan na podlagi zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–1999 (Uradni list RS, št. 19/94 in 28/00) in
3. račun proračunskega sklada za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, oblikovan na podlagi zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01).
(2) V proračunski rezervi, ki se v letu 2001 oblikuje v višini 6.000,000.000 tolarjev, se v skladu s programi za leto 2001, ki jih sprejme vlada, zagotavljajo pravice porabe tudi za plačilo obveznosti po zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, zakonu o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij, poplav in plazenja tal, ki so v obdobju september–november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 34/99), zakonu o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000 (Uradni list RS, št. 81/00) in zakonu o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00).

Minister, pristojen za finance, lahko zahteva da mu:
1. neposredni uporabniki posredujejo podrobnejše podatke, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna;
2. neposredni uporabniki, za katere računovodstva ne vodi ministrstvo, pristojno za finance, poročajo na način in v rokih, kot jih on predpiše in
3. posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov posredujejo podrobnejše podatke, ki so potrebni za spremljanje izvrševanja njihovih finančnih načrtov.

(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, proračunske rezerve in neposrednih uporabnikov, če v obdobju likvidnostne zadolžitve izpolnjujejo pogoje, določene v drugem in tretjem odstavku tega člena.
(2) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko pridobita likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, proračunske rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. do vključitve v enotni zakladniški račun dnevno posredujeta ministrstvu, pristojnemu za finance, ažurne napovedi denarnih tokov in zagotavljata državi ustrezno zavarovanje likvidnostnega posojila, ki se dogovori v pogodbi in
2. ne razpolagata s prostimi denarnimi sredstvi.
(3) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, lahko pridobijo likvidnostno posojilo iz prostih denarnih sredstev na računih proračuna, proračunske rezerve in neposrednih uporabnikov, če:
1. posedujejo državne vrednostne papirje, katerih ročnost ni krajša od ročnosti likvidnostne zadolžitve, najmanj v višini 1,5-kratnika najetega likvidnostnega posojila in
2. v času, ko se likvidnostno zadolžujejo, nimajo drugih naložb prostih denarnih sredstev.

(1) Določbe tega podpoglavja se do sprejetja zakona, ki bo sistemsko uredil postopke razpolaganja z državnim premoženjem, uporabljajo za prodajo stvarnega in finančnega premoženja države, ki je potrebna zaradi zagotovitve prejemkov proračuna. Prodaja kapitalskih naložb države v pravnih osebah, ki izvajajo javno službo ali javne gospodarske službe, je po določbah tega zakona mogoča samo, če je mogoče zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe ali javne gospodarske službe, in če posebni zakon, ki ureja izvajanje takšne službe na posameznem področju, ne določa drugače.
(2) Določbe tega razdelka se ne uporabljajo za:
1. brezplačen prenos stvarnega in finančnega premoženja države, ki ima pravno podlago v predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 60/99) in
2. prodajo ali prenos premoženja, urejen z zakonom o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list, št. 30/08, 72/98 – odločba US, 12/99 in 50/99) oziroma z zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list, št. 50/99 in 106/99).

(1) Pri prodaji finančnega in stvarnega premoženja države je treba izbrati take metode, ki zagotavljajo javnost in preglednost postopkov prodaje državnega premoženja in na ustrezen način upoštevajo cilje prodaje finančnega oziroma stvarnega premoženja države.
(2) Kadar je pri prodaji finančnega oziroma stvarnega premoženja države edini cilj prodaje doseganje čim višje kupnine, mora biti prodaja opravljena na podlagi ene od naslednjih (licitacijskih) metod:
1. javne ponudbe,
2. javne dražbe ali
3. javnega zbiranja ponudb.
(3) Javna ponudba je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k nakupu pod vnaprej objavljenimi pogoji.
(4) Javna dražba je javna prodaja, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno nad izklicno ceno.
(5) Javno zbiranje ponudb je na nedoločen oziroma določljiv krog oseb naslovljeno vabilo, naj pošljejo ponudbo za nakup določenega premoženja pod objavljenimi pogoji.
(6) Kadar je potrebno pri prodaji kapitalskih naložb države poleg doseganja čim višje kupnine upoštevati tudi uresničitev širših gospodarskih interesov države, in sicer zlasti doseganje močne in trajne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema, se z zainteresiranimi kupci, izbranimi na podlagi javnega zbiranja ponudb, opravijo pogajanja in glede na rezultat pogajanj sklene pogodba.
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se prodaja stvarnega premoženja države lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe v naslednjih primerih:
1. v primeru prodaje solastniških deležev na nepremičninah;
2. v primeru zamenjave nepremičnin, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– zamenjava je v javnem interesu,
– ponudnik nepremičnine je samo eden in
– se vrednost državnega premoženja z zamenjavo ne zmanjša;
3. v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.
(8) Prodaja nepotrebnih zasedenih in najemnih stanovanj države se opravi na podlagi javne ponudbe, pri čemer morajo imeti osebe, ki jih uporabljajo, pod enakimi pogoji predkupno pravico.
(9) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, predpiše podrobnejše postopke prodaje finančnega in stvarnega premoženja države.

(1) Vlada na vsake tri mesece odloča o spremembah in dopolnitvah programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu: program prodaje), ki je predložen Državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna, na predlog:
1. Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državni upravni organi, razen za ministrstvo, pristojno za obrambo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo;
2. ministrstva, pristojnega za obrambo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in Slovenske obveščevalno-varnostno agencije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo;
3. Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo sodišča in na podlagi njegovega programa;
4. Senata za prekrške Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo samostojni državni organi za postopek o prekrških in na podlagi njegovega programa;
5. Državnega tožilstva Republike Slovenije za stvarno premoženje, s katerim upravljajo državna tožilstva in na podlagi njegovega programa;
6. nevladnih neposrednih uporabnikov, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo in na podlagi njihovega programa;
7. ministrstev, za stvarno premoženje, s katerim upravljajo posredni uporabniki iz področja dela ministrstva in
8. ministrstev, za kapitalske naložbe, s katerimi upravljajo glede na področje dela ministrstva ali ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v skladu s 6. členom zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, 47/97 in 119/00) Državni zbor samostojen pri določanju svojega programa prodaje stvarnega premoženja za leto 2001 in pri razpolaganju s stvarnim premoženjem, s katerim upravlja.
(3) Kadar se predlog za dopolnitev programa prodaje iz prvega odstavka tega člena nanaša na prodajo kapitalske naložbe, mora biti predlogu za dopolnitev priložen podrobnejši program prodaje, ki obsega:
1. opredelitev ciljev prodaje;
2. opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in
3. opredelitev pripravljalnih dejanj, ki jih je v zvezi s prodajo treba opraviti.
(4) Vlada o spremembi programa prodaje iz prvega odstavka tega člena tekoče obvešča Državni zbor.

(1) Neposredni uporabnik iz prvega odstavka prejšnjega člena mora pred prodajo posameznega stvarnega premoženja države zagotoviti, da se opravijo naslednja pripravljalna dejanja:
1. da vrednost tega premoženja oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme iz drugega oziroma tretjega odstavka 63. člena zakonu o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01; v nadaljnjem besedilu: ZRev-1), razen v primerih, ki jih zaradi nesorazmernosti med vrednostjo posameznega premoženja, ki se prodaja in stroški cenitve, določi vlada v predpisu iz devetega odstavka 21. člena tega zakona in
2. da se izvedejo ustrezni postopki v zvezi s prodajo iz 21. člena tega zakona.
(2) Ministrstvo iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora pred prodajo posamezne kapitalske naložbe države zagotoviti, da se opravijo naslednja pripravljalna dejanja:
1. da vrednost kapitalske naložbe oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij iz prvega odstavka 63. člena ZRev-1 oziroma mednarodno priznana tuja finančna svetovalska institucija;
2. da v primerih, kadar kapitalska naložba države predstavlja več kot 50% delež v osnovnem kapitalu družbe, pred ocenitvijo vrednosti po 1. točki tega odstavka, revizijska družba po ZRev-1 oziroma druga mednarodno priznana revizijska družba opravi skrben finančni, pravni in organizacijski pregled te družbe za zadnja tri poslovna leta;
3. da se izvedejo ustrezni postopki v zvezi s prodajo iz 21. člena tega zakona in
4. da se v primeru iz šestega odstavka 21. člena tega zakona opravijo pogajanja z zainteresiranim kupcem oziroma kupci.

(1) O prodaji posamezne kapitalske naložbe države odloči vlada v skladu s programom prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001 na predlog pristojnega ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(2) Predlog prodaje kapitalske naložbe mora obsegati:
1. opredelitev ciljev prodaje in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo s predlagano prodajo ti cilji doseženi;
2. obrazložitev pripravljalnih dejanj, opravljenih v zvezi s prodajo in
3. opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in razloge, s katerimi se utemeljuje, da so metode ustrezne za dosego ciljev prodaje.
(3) Predlogu prodaje kapitalske naložbe mora biti priložena cenitev iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(4) Minister, pristojen za finance, izda soglasje k predlogu prodaje kapitalske naložbe, če predlog obsega vse, kar mora po drugem in tretjem odstavku tega člena obsegati, in če so opravljene metode in postopki prodaje v skladu z 21. in prejšnjim členom tega zakona.

(1) Kupnina od prodaje posamezne kapitalske naložbe države je prejemek državnega proračuna. Ne glede na določbe 74. člena in 2. člena ZJF se v proračun nakaže kupnina, ki je zmanjšana za stroške pripravljalnih dejanj iz drugega odstavka 23. člena tega zakona in za druge stroške, povezane s prodajo.
(2) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države, ki je v upravljanju:
1. neposrednega uporabnika, se lahko uporabi tudi za potrebe drugega neposrednega uporabnika in
2. posrednega uporabnika, se lahko uporabi za potrebe posrednih uporabnikov iz področja dela ministrstva ali pa tega ministrstva.
(3) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja države iz naslova prodaje:
1. nepremičnin se sme uporabiti za nakup, graditev, obnovo ali drugo investicijsko vzdrževanje nepremičnin in
2. premičnin se sme uporabiti za nakup ali investicijsko vzdrževanje premičnin, razen če je v programu prodaje drugače določeno.
(4) Kupnina od prodaje nepremičnin se lahko plača v več obrokih, ki so zavarovani na način, ki ga s predpisom iz devetega odstavka 21. člena tega zakona določi vlada.

(1) Pri oddaji stvarnega premoženja države, ki je v upravljanju neposrednih uporabnikov, v najem, mora biti uporabljena metoda javne ponudbe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se oddaja stvarnega premoženja države lahko opravi na podlagi neposredne pogodbe:
1. v primeru oddaje nepremičnin v najem, če je država manj kot 50 odstotni solastnik nepremičnine;
2. v primeru oddaje stanovanj v najem zaposlenim pri neposrednih uporabnikih in
3. v drugih, s posebnimi predpisi določenih primerih.
(3) O oddaji v najem odloča vlada na podlagi programa, ki je pripravljen v skladu z 22. členom tega zakona.
(4) Vlada v predpisu iz devetega odstavka 21. člena tega zakona uredi tudi postopke oddaje državnega stvarnega premoženja v najem.

Vlada lahko na predlog pristojnega ministra in ministra, pristojnega za finance, ter v skladu s predpisom iz prvega odstavka 77. člena ZJF odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga pravnih oseb do države, ki ne izvira iz naslova obveznih dajatev, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. V letu 2001 je mogoče odpisati terjatve največ do skupne višine 100,000.000 tolarjev.

(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2001 lahko zadolži do višine 229.523,478.000 tolarjev.
(2) V zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne šteje:
1. zadolžitev po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994–2003 (Uradni list RS, št. 13/94 in 42/00 – obvezna razlaga);
2. zadolžitev po zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99) in
3. zadolžitev države z izdajanjem enomesečnih zakladnih menic za razvoj denarnega trga, v okviru sredstev, ki so deponirana pri Banki Slovenije. Ta del zadolžitve se tudi ne šteje za likvidnostno zadolžitev iz tretjega odstavka 81. člena ZJF.

(1) Obseg poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, ne sme preseči skupne višine glavnic 70.000,000.000 tolarjev.
(2) Poroštva na podlagi posebnih zakonov, se za obveznosti pravnih oseb, ki večino svojega prihodka ustvarjajo na trgu, lahko izdajajo pod naslednjimi pogoji:
1. poroštvo se lahko daje le za obveznosti finančno zdravih pravnih oseb,
2. poroštvo se lahko izda največ za 80% celotne obveznosti dolžnika,
3. poroštvo mora biti časovno omejeno in
4. za poroštvo se zaračunava provizija v višini najmanj 0,1% od zneska glavnice kredita, zavarovanega s poroštvom.

(1) Pravice porabe za vračilo dolgov države in plačilo poroštev se zagotavljajo v finančnih načrtih pristojnih neposrednih uporabnikov.
(2) Pravice porabe za plačilo poroštev, ki niso načrtovana in zagotovljena v proračunu, se plačajo v breme postavk v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za finance. Na te postavke se takoj prerazporedijo pravice porabe iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega področje dela sodi dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo.

Pravne osebe javnega sektorja na ravni države se lahko v letu 2001 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 140.000,000.000 tolarjev.

(1) Skladno s 16. členom zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99) in zakonom o poroštvih Republike Slovenije za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza (Uradni list RS, št. 20/98) se za leto 2001 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi riziki ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, v višini 210.000,000.000 tolarjev;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred riziki sprememb vrednosti valut, v višini 140.000,000.000 tolarjev in
3. poroštvena kvota, ki predstavlja skupno višino glavnic kreditov in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 18.000,000.000 tolarjev.
(2) Višina črpanih kreditov in izdanih vrednostnih papirjev iz 3. točke prejšnjega odstavka se všteva v kvoto iz prejšnjega člena tega zakona, poroštvena kvota iz 3. točke prejšnjega odstavka pa v kvoto iz 29. člena.

(1) Znesek primerne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 2001 se v skladu z 20. členom zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US, 56/98, 59/99 – odl. US, 61/99 – odl. US in 89/99 – odl. US) določi v višini 73.597 tolarjev.
(2) Določbe 13. člena tega zakona veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen v primeru, da občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, če na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 12. člena tega zakona skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke na področju osnovnih šol, v letu 2002 ne sme presegati 70%, v letu 2003 pa ne 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Program investicij iz prejšnjega odstavka sprejme vlada.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00) je proračunsko leto za občine enako koledarskemu.
(5) Občinski svet mora v roku 60 dni po uveljavitvi občinskega proračuna za leto 2001 izdati nov seznam neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ga posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), če se ta razlikuje od seznama izdanega v letu 2000.
(6) Za opravljanje plačilnega prometa občin se uporablja tudi 35. člen tega zakona.
(7) Ne glede na določbe 26. člena zakona o financiranju občin ter ne glede na določbe zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 24/98) bo financirano ohranjanje in obnova spomenikov v lasti občin iz postavke namenjene za ohranjanje, obnovo in gradnjo spomenikov – podprogram 18023502 Ohranjanje, obnova in gradnja spomenikov – v razmerju 50 : 50. Izjemoma se razmerje lahko spremeni, če se ugotovi posebni javni interes za obnovo spomenika, občina pa za ohranjanje spomeniških lastnostih ne uspe zagotoviti 50% finančne soudeležbe.
(8) Ne glede na določbo 74. člena ZJF lahko občina, ki nima dolgov v računu financiranja, uporabi sredstva kupnine od prodaje kapitalskih naložb in vlog za financiranje svojih naložb.

(1) Vlada lahko na predlog agencije razpolaga s stvarnim premoženjem države v upravljanju agencije:
1. tako, da ga ponudi v odkup Banki Slovenije, bankam, hranilnicam, hranilno-kreditnim službam in drugim pravnim osebam, ki v skladu z zakonom in pogodbo prevzamejo izvajanje plačilnega prometa v Republiki Sloveniji, če navedene osebe prevzamejo ustrezno število zaposlenih, ki pri agenciji izvajajo naloge plačilnega prometa ali
2. ki je namenjeno za izvajanje počitniške dejavnosti oziroma druge opreme, ki ni zajeta v prejšnji točki.
(2) Kupnina od prodaje stvarnega premoženja v lasti države iz:
– 1. točke prejšnjega odstavka se nameni za nakup novega stvarnega premoženja v lasti države za potrebe ministrstva, pristojnega za finance in
– 2. točke prejšnjega odstavka se nameni za kritje stroškov izvajanja projekta reforme plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji.

(1) Do zagotovitve pogojev za vzpostavitev sistema enotnega zakladniškega računa, kot ga predpisuje ZJF, morajo v letu 2001 neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, občine ter neposredni in posredni uporabniki občinskih proračunov opravljati plačilni promet preko agencije oziroma ne smejo odpirati transakcijskih računov pri poslovnih bankah.
(2) Občine morajo do 1. januarja 2002 v skladu s 109. členom ZJF odpreti račun pri Banki Slovenije, s katero poslujejo preko agencije.
(3) Minister, pristojen za finance, ob izpolnitvi predpisanih pogojev oziroma ob izvedenem preoblikovanju agencije določi način opravljanja plačilnega prometa neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna, občin ter neposrednih in posrednih uporabnikov občinskih proračunov.

(1) Pravice porabe za subvencionirano študentsko prehrano se zagotavljajo v sladu z uredbo o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 24/96, 1/97, 29/98, 103/00 in 124/00).
(2) Pravice porabe za izvedbo študijskih delavnic Zoisovih štipendistov se zagotavljajo v okviru sredstev za štipendije.

(1) Ne glede na določila drugega odstavka 43. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00, v nadaljnjem besedilu: ZJS) se sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država, do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov, zagotavljajo iz presežka prihodkov nad odhodki iz naslova upravljanja z namenskim premoženjem sklada, izkazanega v letnem poročilu sklada za leto 2000. Sredstva presežka se prenesejo iz denarnega računa za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni račun, namenjen za vplačila in izplačila sredstev za delo.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo v primeru javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država, le, kolikor sredstva prihodkov od upravljanja namenskega premoženja sklada iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo in če ustanovitelj tako odloči.

V obdobju začasnega financiranja države v letu 2001 plačane obveznosti neposrednih uporabnikov se vključijo v sprejeti proračun tako, da se proračunske postavke-konti iz obdobja začasnega financiranja vključijo v proračun in na njih prerazporedijo pravice porabe iz proračuna v višini v obdobju začasnega financiranja plačanih obveznosti, ali pa se preknjiži realizacija s proračunskih postavk-konto iz obdobja začasnega financiranja v sprejeti proračun.

(1) Med prejemke proračuna leta 2001 se vključijo tudi prihodki od davka na dodano vrednost in prihodki od trošarin, ki bodo vplačani v proračun do vključno 31. januarja 2002.
(2) Med izdatke proračuna in prejemke ter med izdatke neposrednih uporabnikov leta 2001 se vključujejo tudi denarna sredstva, ki so za poravnavo obveznosti, ki so nastale v letu 2001, nakazana neposrednim uporabnikom do vključno 31. januarja 2002.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko vlada odloči, da se del prihodkov od davka na dodano vrednost in prihodkov od trošarin, ki bodo vplačani v proračun do vključno 31. januarja 2002, uvrsti med prihodke proračuna leta 2002, če se pred tem datumom skupni obseg prejemkov proračuna leta 2001 realizira v znesku načrtovanem v sprejetem proračunu.

V obdobju začasnega financiranja države v letu 2002, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta zakon in posebna uredba vlade.

Vlada določi koordinatorje iz drugega odstavka 8. člena in izda predpis iz devetega odstavka 21. člena tega zakona v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o merilih in postopku za dajanje poroštev Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 21/95 in 18/96).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.