Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa obveznosti delodajalca pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.
Ta pravilnik predpisuje tudi mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost azbestu in druge posebne zahteve.
2. člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za pomorski in zračni promet.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
Azbest je skupno ime za naslednje silikate z vlaknato strukturo:
– aktinolit, CAS št. 77536-66-4 (*)
– amozit, CAS št. 12172-73-5 (*)
– antofilit, CAS št. 77536-67-5 (*)
– krizotil, CAS št. 12001-29-5 (*)
– krokidolit, CAS št. 12001-28-4 (*)
– tremolit, CAS št. 77536-68-6 (*).
Delo so vse aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Med taka dela sodijo tudi dodatna dela, kot so vstopanje v prostore, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, priprava gradbišč, če pri tem ni mogoče izključiti možnosti sproščanja azbestnih vlaken, čiščenje prostorov in predmetov, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, prevozi po gradbišču, skladiščenje snovi, ki vsebujejo azbest in podobne aktivnosti.
Pristojni organ je organ inšpekcije dela.
II. OCENA TVEGANJA
4. člen
Pri izvajanju del iz 3. člena tega pravilnika mora delodajalec ugotoviti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, z namenom, da oceni tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki izvajajo taka dela. Na podlagi te ocene mora delodajalec določiti potrebne varnostne ukrepe.
Oceno iz prejšnjega odstavka mora delodajalec obnavljati v rednih časovnih presledkih in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vpliva na izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest.
5. člen
Če ocena iz prejšnjega člena pokaže, da je koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, kjer se ne uporablja osebne varovalne opreme
a) za krizotil
– nižja od 0,2 F/cm3 v osemurnem referenčnem obdobju in/ali
– nižja od kumulativne doze 12,0 F – dni/cm3 v obdobju treh mesecev;
b) za vse druge vrste azbesta ali azbesta v mešanicah, ki vsebujejo azbest, vključno z mešanicami, ki vsebujejo krizotil:
– nižja od 0,1 F/cm3 v osemurnem referenčnem obdobju in/ali
– nižja od kumulativne doze 6,0 F-dni/cm3 v obdobju treh mesecev;
se 11., 12., 15., 16., 17., 18., 19., 24., 25., 26., 30., 32., 33., 34. in 35. člen tega pravilnika ne uporabljajo.
6. člen
Delodajalec je dolžan pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
7. člen
Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja ter pri obnavljanju te ocene, če sumijo v njeno pravilnost ali če je prišlo do zamenjave azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest.
III. PREPOVEDI IN OMEJITVE
8. člen
Azbesta in/ali pripravkov, ki vsebujejo azbest, ni dovoljeno brizgati.
Delodajalec ne sme izvajati delovnih postopkov, pri katerih uporablja izolacijske ali za zvok odporne materiale z nizko gostoto (manj kot 1 g/cm3), ki vsebujejo azbest.
9. člen
Delodajalec ne sme razporediti delavca, ki še ni dopolnil 18 let, ter nosečih in doječih delavk na delovna mesta, kjer so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.
Delavci, ki opravljajo dela iz 3. člena tega pravilnika, ne smejo delati več kot osem ur na dan oziroma štirideset ur na teden in ne smejo biti plačani po storilnosti. Rotiranje delavcev, kot ukrep za zmanjševanje izpostavljenosti, ni dovoljeno.
10. člen
Delodajalec ne sme oddati v delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest.
IV. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
11. člen
Delodajalec mora vsaj 15 dni pred pričetkom del iz 3. člena tega pravilnika o tem pisno obvestiti pristojni organ.
Delodajalec mora v obvestilu navesti podatke o:
a) vrsti azbesta, ki ga bo uporabil,
b) predvideni količini azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest,
c) dejavnostih in postopkih, ki jih namerava izvajati, vključno z razlogi za uporabo azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest,
d) vrsti izdelkov, ki vsebujejo azbest in jih namerava izdelati,
e) predvideni količini izdelkov, ki vsebujejo azbest,
f) predvidenem številu delavcev, ki bodo izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest,
g) preventivnih ukrepih,
h) vrsti osebne varovalne opreme, ki jo namerava uporabiti,
i) naravi, stopnji in trajanju izpostavljenosti.
Obveznost iz prvega odstavka ne velja za laboratorije, kjer v znanstvene namene uporabljajo azbest in materiale, ki vsebujejo azbest, le občasno in v minimalnih količinah.
12. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do podatkov, navedenih v obvestilu pristojnemu organu.
Delodajalec mora obnoviti obvestilo pristojnemu organu vedno, kadar pride do pomembne spremembe pri uporabi azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest, oziroma v primeru kakršnekoli spremembe podatkov, navedenih v prejšnjem členu.
Če ni prišlo do pomembnih sprememb iz prejšnjega odstavka, mora delodajalec obnoviti obvestilo vsakih pet let.
13. člen
Delodajalec mora pri vseh delih iz 3. člena tega pravilnika zamenjati azbest ali materiale, ki vsebujejo azbest z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali materiali. Če to ni mogoče, mora delodajalec v skladu z ravnijo tehnike zmanjšati uporabo azbesta in materialov, ki vsebujejo azbest v delovnem procesu do najmanjše možne mere, pri čemer pa ne smejo biti presežene mejne vrednosti, določene v 27. členu tega pravilnika.
Delodajalec mora z organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da je ob nemotenem delovnem procesu število delavcev, ki so izpostavljeni, čim manjše.
14. člen
Delodajalec mora za vsa dela iz 3. člena tega pravilnika izvajati naslednje ukrepe:
a) omejiti količino uporabljenega azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest na najmanjšo količino, kot je tehnično možno;
b) omejiti število delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najmanjše možno število;
c) načrtovati delovni proces tako, da pri njem ne prihaja do izpuščanja azbestnega prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, v zrak, če to ni možno pa zagotoviti, da se azbestni prah in prah materialov, ki vsebujejo azbest, odstranjuje čim bliže mestu, kjer je izpuščen oziroma čim bliže viru;
d) zagotoviti redno in učinkovito čiščenje in vzdrževanje vseh stavb in/ali obratov ter opreme pri predelavi ali obdelavi azbesta;
e) azbest kot surovino shranjevati in prevažati v ustrezno zapečateni in označeni embalaži;
f) odpadke, ki vsebujejo azbest, zbirati in jih, kakor hitro je mogoče, odstranjevati z delovnega mesta v ustrezno zapečateni embalaži z oznako, da vsebujejo azbest. Ta ukrep ne velja za rudarske aktivnosti.
Z odpadki iz zadnje alinee prejšnjega odstavka mora delodajalec ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s strupenimi in nevarnimi odpadki.
15. člen
Delodajalec mora poleg ukrepov iz prejšnjega člena sprejeti tudi ukrepe, s katerimi zagotovi, da je dostop na območja, na katerih potekajo dela, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, dovoljen le tistim delavcem, ki morajo delati ali vstopiti na ta območja zaradi narave svojega dela ali dolžnosti. Ta območja morajo biti jasno razmejena in označena z znakom prepovedi »Dostop za nepooblaščene osebe je prepovedan«, z dodatnim opozorilom »Azbestna vlakna«, v skladu s predpisom, ki ureja varnostne znake (Uradni list RS, št. 89/99). Znak je podan v prilogi I tega pravilnika.
16. člen
Delodajalec mora na območjih, na katerih potekajo dela, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, prepovedati kajenje.
17. člen
Delodajalec mora pri delu, pri katerem obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, sprejeti varnostne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavci ne uživajo hrane in pijače na območjih, na katerih obstaja tveganje za stik z azbestnim prahom ali prahom materialov, ki vsebujejo azbest.
Delodajalec mora delavcem iz prejšnjega odstavka zagotoviti ustrezen prostor, v katerem lahko uživajo hrano in pijačo brez nevarnosti za zdravje.
18. člen
Delodajalec mora pri delu, pri katerem obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, delavcem priskrbeti ustrezno delovno ali varovalno obleko in garderobni prostor za ločeno preoblačenje in hranjenje civilne obleke in delovne ali varovalne obleke.
Delodajalec mora delavcem zagotoviti, da lahko z azbestnim prahom ali prahom materialov, ki vsebujejo azbest onesnaženo delovno ali varovalno obleko zamenjajo s čisto. Prav tako mora delodajalec zagotoviti pranje in čiščenje onesnažene delovne ali varovalne obleke v organizacijah, ki so opremljene za te vrste dela, če delodajalec sam ne izvaja čiščenja. V tem primeru je potrebno onesnaženo delovno ali varovalno obleko prevažati v zaprtih kontejnerjih.
Stroški, ki nastajajo v zvezi s prvim in drugim odstavkom, ne smejo bremeniti delavca. Čas prhanja in preoblačenja se šteje v delovni čas.
19. člen
Delodajalec mora delavcem, ki opravljajo dela iz 3. člena tega pravilnika, zagotoviti ustrezne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore.
20. člen
Delodajalec mora za dela, pri katerih je možno predvideti, da bodo mejne vrednosti iz 27. člena tega pravilnika prekoračene in pri katerih v praksi ni mogoče izvesti tehničnih preventivnih ukrepov omejevanja preprečevanja azbestnih vlaken v zraku, sprejeti naslednje ukrepe za zagotavljanje varnosti delavcev:
– opremiti delavce z ustrezno osebno varovalno opremo za zaščito dihal in drugo osebno varovalno opremo, ki jo morajo uporabljati ves čas, ko opravljajo takšno delo in
– postaviti potrebne opozorilne znake, da na tem območju lahko pride do prekoračenja mejnih vrednosti iz 27. člena tega pravilnika.
Delodajalec se mora glede izvajanja ukrepov posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki pred pričetkom opravljanja takšnih del.
21. člen
Delodajalec mora delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno opremo za zaščito dihal:
1. pri koncentraciji azbestnih vlaken nižji od 0,15 vl/cm3 (npr. pri delih z azbestcementnimi izdelki, delih manjšega obsega, vzorčenju):
– polobrazne/četrtinske maske s P2 filtrom,
– polobrazne maske FFP2 s filtracijo delcev ali
– maske z vetrilom in filtrom za delce TM1P.
2. pri koncentraciji azbestnih vlaken od 0,15 vl/cm3 do 6,0 vl/cm3:
– obrazno masko s filtrom delcev P3; po možnosti naj bodo to maske TM3P z vetrilom in po potrebi z ogrevanjem vhodnega zraka.
3. pri delih s koncentracijo azbestnih vlaken nad 6,0 F/cm3 (npr. pri sanaciji, kadar ni možno mokro odstranjevanju brizganega azbesta)
– izolacijsko napravo z obrazno masko ali ustnikom.
Osebna varovalna oprema mora biti pred uporabo preizkušena v skladu z veljavnimi predpisi.
Osebno varovalno opremo za zaščito dihal se sme nadeti in sneti samo izven območja, v katerem se sproščajo azbestna vlakna.
Pri delih, kjer je koncentracija azbestnih vlaken od 0,0005 vl/cm3 do 0,015 vl/cm3, se lahko opusti uporaba osebne varovalne opreme za zaščito dihal, čeprav je tudi pri teh delih smiselna uporaba maske s P2 filtrom glede na vrsto in pogostost dela oziroma, če nastopijo konice izpostavljenosti.
22. člen
Delodajalec mora zagotoviti pravilno čiščenje, vzdrževanje in shranjevanje osebne varovalne opreme.
Delodajalec mora vsakemu delavcu, ki pri dihanju zazna povečan upor, dovoliti zamenjavo filtra v respiratorju. Na zalogi mora biti vedno dovolj filtrov. Delodajalec mora delavcem, ki uporabljajo respiratorje, dovoliti, da zapustijo nadzorovano območje, kadar si morajo umiti obraz, da bi preprečili draženje kože, ki je posledica uporabe respiratorja. Zaradi dodatnega napora pri delu jim mora zagotoviti odmore v posebnem prostoru.
Delodajalec ne sme dodeliti delavcu dela, pri katerem je potrebna uporaba respiratorja, če je bilo pri zdravstvenem pregledu delavca ugotovljeno, da uporaba respiratorja ovira normalno delovanje organizma ali da je varnost in zdravje delavca ogrožena zaradi uporabe respiratorja.
Delodajalec mora, če obstaja nevarnost drugih poškodb ali tveganje za zdravje, delavcem zagotoviti dodatno ustrezno osebno varovalno opremo kot npr. zaščitno čelado, zaščitna očala/ščitnik za oči, rokavice, zaščitne čevlje, zaščitne škornje, zaščitno kapico na čevljih ipd.
23. člen
Delodajalec mora zagotoviti namestitev osebne varovalne opreme na točno določenem mestu in jo po vsaki uporabi preveriti in čistiti. Pred nadaljnjo uporabo mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za popravilo ali nadomestitev pokvarjene opreme.
24. člen
Delodajalec mora zagotoviti meritve koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu vsake tri mesece in ob uvedbi vsake tehnične spremembe ter če to zahtevajo delavci oziroma njihovi predstavniki.
Delodajalec lahko zmanjša pogostost meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu na enkrat letno, če:
– ni bistvene spremembe v pogojih na delovnem mestu,
– rezultati zadnjih dveh meritev niso pokazali več kot polovico mejnih vrednosti, ki jih predpisuje 27. člen tega pravilnika.
Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejnih vrednosti iz 27. člena tega pravilnika.
Delodajalec mora v primeru prekoračitev mejnih vrednosti iz 27. člena tega pravilnika ugotoviti vzroke prekoračitve mejnih vrednosti in sprejeti ukrepe za njihovo odpravo ali izboljšanje razmer ter izvesti kontrolne meritve.
Delodajalec ne sme nadaljevati dela na prizadetem območju, dokler niso sprejeti ustrezni ukrepi za varnost prizadetih delavcev.
Delodajalec mora v primeru, da izpostavljenosti delavcev ni mogoče primerno zmanjšati z drugimi ukrepi in če se pokaže, da je potrebna uporaba osebne varovalne opreme za zaščito dihal, upoštevati dejstvo, da ta rešitev ne more biti trajna in je potrebno izpostavljenost zmanjšati za vsakega posameznega delavca na najmanjšo možno mero.
Delodajalec mora obvestiti pristojni organ o prekoračitvah, ukrepih in kontrolnih meritvah iz tega člena.
25. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se za meritve koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu uporablja metodo merjenja koncentracije s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa, določeno s standardom SIST ISO 10312 (Ambient air – Determination of asbestos fibres – Direct-transfer transmission electron mivroscopy method) ali s standardom VDI 3492 (Indoor Air Pollution Measurement – Measurement of Inorganic Fibrous Particles – Measurement Planning and Procedure – Scanning Electron Microscopy Method).
Za meritve iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preizkusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.
Standarda iz prvega odstavka tega člena sta na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.
26. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da vzorčenje odraža osebno izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. V primeru, da skupine delavcev izvajajo ista ali podobna opravila na istem mestu in so tako izpostavljeni istemu tveganju za zdravje, pa se lahko vzorčenje izvede na osnovi skupine.
Delodajalec mora izvesti vzorčenje po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki.
Delodajalec mora zagotoviti, da vzorčenje izvede pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje za delo po prvi točki 2. člena pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 10/00 in 91/00). Odvzete vzorce se kasneje analizira v laboratorijih, ki so opremljeni za tovrstno analizo in usposobljeni za uporabo ustreznih postopkov prepoznavanja.
Delodajalec mora zagotoviti, da je trajanje vzorčenja takšno, da je mogoče s pomočjo meritev ali izračuna s časovno utežjo ugotoviti tipično tveganje v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena). Trajanje različnih postopkov vzorčenja se določi na osnovi standardov, navedenih v 25. členu tega pravilnika.
27. člen
Pri merjenju koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 mikrometrov, premerom, manjšim od 3 mikrometrov in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.
Koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, katerim so delavci izpostavljeni pri svojem delu, ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:
1. koncentracija krizotilnih vlaken v zraku na delovnem mestu:
0,6 vl/cm3 (izmerjeno ali izračunano glede na osemurno referenčno obdobje);
2. koncentracija vseh drugih vrst azbestnih vlaken, bodisi samo azbestnih vlaken ali v mešanicah, vključno z mešanicami, ki vsebujejo krizotil, v zraku na delovnem mestu:
0,3 vl/cm3 (izmerjeno ali izračunano glede na osemurno referenčno obdobje).
28. člen
Delodajalec mora pred pričetkom rušilnih, rekonstrukcijskih ali vzdrževalnih del na objektih in pri vzdrževanju ali razgradnji naprav, ki vsebujejo azbest, napraviti načrt dela in ga priložiti prijavi del v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
Delodajalec mora v načrtu iz prvega odstavka določiti ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu. Delodajalec mora v načrtu navesti podatke o:
a) vrsti in predvidenem trajanju dela,
b) kraju izvedbe del,
c) načinu odstranjevanja azbesta in/ali materialov, ki vsebujejo azbest pred postopkom rušenja, kolikor je to v praksi izvedljivo,
d) uporabljenih postopkih, kjer delo vključuje delo z azbestom ali materiali, ki vsebujejo azbest,
e) predvidenih varnostnih ukrepih,
f) načinu zagotovitve osebne varovalne opreme iz prve alinee prvega odstavka 20. člena, če se pojavi takšna potreba,
g) lastnostih opreme, ki se uporablja za:
– varovanje in dekontaminacijo delavcev, ki izvajajo delo,
– varovanje drugih oseb, ki so prisotne ali so blizu delovišča.
Delodajalec mora 15 dni pred pričetkom del posredovati načrt iz prvega odstavka inšpektorju, pristojnemu za delo in inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja.
29. člen
Delodajalec mora s pisnimi navodili in obvestili zagotoviti, da so delavci, ki opravljajo dela iz 3. člena tega pravilnika in njihovi predstavniki obveščeni o:
– morebitnem tveganju za zdravje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, vključno s tveganjem zaradi uporabe tobačnih izdelkov,
– ukrepih, ki so namenjeni zmanjševanju in preprečevanju izpostavljenosti azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest,
– higienskih ukrepih,
– uporabi in nošenju delovne ali varovalne obleke in osebne varovalne opreme,
– mejnih vrednostih in načinu nadzora zraka.
Navodila morajo biti nameščena na dobro vidnih mestih v delovnih prostorih. Navodila morajo biti delavcem, ki opravljajo dela iz 3. člena tega pravilnika, jasna in lahko razumljiva ter v jeziku, ki ga delavci razumejo.
30. člen
V primeru, da so koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu višje od koncentracij, navedenih v 5. členu tega pravilnika, mora delodajalec sprejeti še dodatne ukrepe, s katerimi se zagotovi:
– da imajo delavci in/ali njihovi predstavniki dostop do rezultatov meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delavnem mestu in da se jim razloži pomen teh rezultatov,
– da se v primeru prekoračitve mejnih vrednosti iz 27. člena tega pravilnika, kakor hitro je mogoče, obvesti prizadete delavce in/ali njihove predstavnike o prekoračitvi in o razlogih za prekoračitev; z delavci in/ali njihovimi predstavniki se posvetuje o ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti, v nujnih primerih pa se jih obvesti o ukrepih, ki so bili sprejeti.
31. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki opravljajo dela iz 3. člena tega pravilnika, pred začetkom posameznih opravil usposobljeni za takšna dela.
V. NADZOROVANJE ZDRAVJA
32. člen
V primeru, da delavec opravlja dela iz 3. člena tega pravilnika, mora delodajalec še pred pričetkom izpostavljenosti teh delavcev, zagotoviti strokovno oceno pooblaščenega zdravnika za vsakega delavca.
Strokovna ocena iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana po postopku in na način, določen s posebnim predpisom. V prilogi II tega pravilnika so podana praktična priporočila za klinični nadzor delavcev.
V času trajanja izpostavljenosti mora delodajalec zagotoviti ponovno strokovno oceno pooblaščenega zdravnika v rokih, določenih s posebnimi predpisi.
33. člen
V zvezi z zdravstvenim nadzorom iz prejšnjega člena mora pooblaščeni zdravnik, v skladu z veljavnimi predpisi svetovati ali določiti potrebne posamične in kolektivne varnostne ali preventivne ukrepe. Pooblaščeni zdravnik lahko tudi prepove izpostavljenost azbestnemu prahu za posameznega delavca, če ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za nastanek zdravstvene okvare ali zdravstvena okvara že obstaja.
Delavec ali delodajalec lahko po postopku in na način, določen s posebnim predpisom, zahtevata ponovno preverjanje ocene iz prejšnjega odstavka.
34. člen
Če pooblaščeni zdravnik na podlagi ocene zdravstvenega stanja delavca ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za nastanek zdravstvene okvare ali zdravstvena okvara že obstaja, mora delavca med delom ali po prenehanju izpostavljenosti seznaniti s podatki iz ocene zdravstvenega stanja in v pisni obliki delavcu predložiti zdravniške nasvete.
35. člen
Delodajalec mora voditi evidenco delavcev, ki izvajajo aktivnosti, pri katerih so izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, z opisom vrste in trajanja aktivnosti ter stopnje izpostavljenosti.
Delodajalec mora pooblaščenemu zdravniku, ki je odgovoren za nadzorovanje zdravja, omogočiti dostop do evidence iz prejšnjega odstavka.
Vsak delavec ima pravico vpogledati podatke v evidenci, ki se nanašajo nanj.
Delavcem in/ali njihovim predstavnikom mora biti omogočen dostop do agregiranih podatkov iz evidence.
Delodajalec mora hraniti evidenco iz prvega odstavka in strokovne ocene pooblaščenega zdravnika iz 32. člena tega pravilnika za delavca, ki je bil izpostavljen azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest, še štirideset let od dneva prenehanja izpostavljenosti.
Če delodajalec preneha s svojo dejavnostjo, mora predati evidence iz prvega odstavka in strokovne ocene iz 32. člena tega pravilnika pristojnemu organu.
36. člen
Vse prepoznane primere poklicnih bolezni, ki so posledica poklicne izpostavljenosti azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest, verificira interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo. O teh primerih bolezni mora pooblaščeni zdravnik poročati v registru poklicnih bolezni, ki je predpisan s posebnimi predpisi in kjer se vodi evidenca vseh poklicnih bolezni, ki so posledica poklicne izpostavljenosti azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest.
VI. KONČNA DOLOČBA
37. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2002.
Št. 017-01-026/00-007
Ljubljana, dne 23. aprila 2001.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
PRILOGA II
Praktična priporočila za zdravstveno oceno delavcev v skladu s
drugim odstavkom 32. člena
1) Pri delavcih, izpostavljenih prostim azbestnim vlaknom, lahko
pride do bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.
2) Pooblaščeni zdravnik, ki je odgovoren za nadzorovanje zdravja
delavcev, ki so izpostavljeni azbestu, mora biti seznanjen s
pogoji izpostavljenosti vsakega delavca in meritvami koncentracij
azbesta v zraku na delovnih mestih.
3) Nadzorovanje zdravja delavcev se izvaja v skladu z medicinsko
doktrino; zagotoviti je treba vsaj naslednje:
a) vodenje delavčeve zdravstvene in delovne anamneze;
b) klinični pregled s poudarkom na pregledu dihal;
c) rentgensko slikanje prsnega koša;
d) druge preglede in specialne preiskave.
