Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Železniki (UVG, št. 15/95), 17. člena statuta Občine Železniki (UVG, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98, 21/99) je Občinski svet občine Železniki na 22. redni seji dne 18. 4. 2001 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Železniki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda na območju Občine Železniki, in sicer se določa splošne pogoje, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih ter odvajanju padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje ter pravice in obveznosti lastnika, upravljavca in uporabnikov ter objektov in naprav.
2. člen
(lastnik)
Lastnik javnega kanalizacijskega omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda je Občina Železniki.
3. člen
(uporabnik)
Uporabnik kanalizacijskega omrežja je vsaka fizična ali pravna oseba (lastnik objekta ali zemljišča), ki stalno ali občasno odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
4. člen
(upravljavec)
Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda, ki služijo enemu ali več naselij v Občini Železniki je pooblaščen izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
5. člen
(izvajanje gospodarske javne službe)
Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda obsega:
– odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– čiščenje odpadnih voda,
– praznjenje greznic in individualnih čistilnih naprav,
– gospodarno izkoriščanje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi,
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– redno vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa,
– izdajanje mnenj.
6. člen
(javna kanalizacija)
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda in je v upravljanju upravljavca (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija).
7. člen
(skrb upravljavca)
Upravljavec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije in za razširitev kanalizacijskega omrežja v skladu s sprejetim programom Občine Železniki.
II. KANALIZACIJSKO OMREŽJE IN NAPRAVE
8. člen
(kanalizacijsko omrežje in naprave)
Primarno omrežje in naprave sestavljajo:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja.
Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
– kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih voda v posameznem stanovanjskem ali drugem območju.
Kanalizacija je javna in interna.
Za javno kanalizacijo se šteje primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, naprave za čiščenje odpadnih voda ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije.
Interna kanalizacija so objekti in naprave v zgradbi uporabnika, ki služijo za odvajanje odpadnih voda s kanalizacijskim priključkom ter drugi objekti in naprave, ki so sestavni del posameznih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter služijo istemu namenu.
Pri načrtovanju in gradnji novega kanalizacijskega omrežja je potrebno predvideti ločen sistem; meteorno kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda in fekalno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
9. člen
(objekti in naprave upravljavca)
Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljavec, so:
– primarni vodi z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni visokih voda,
– črpališča in prečrpališča odpadnih in drugih voda,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
Za objekte in naprave meteorne kanalizacije, ki služi odvajanju padavinskih voda iz cestnih in drugih javnih površin, je odgovoren upravljavec cest in drugih javnih površin.
10. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, za katere so odgovorni uporabniki, so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščna kanalizacija,
– spojni kanal z revizijskim jaškom,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– interne čistilne naprave industrijskih objektov in delavnic,
– kanalizacijski priključek od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo.
Objekti in naprave so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga ter jih vzdržuje.
11. člen
(kataster, register)
Upravljavec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 8. člena tega odloka.
Upravljavec je dolžan voditi register priključkov na javno kanalizacijo.
Na zahtevo lastnika mu je upravljavec dolžan posredovati kataster kanalizacijskega omrežja in register priključkov na javno kanalizacijo.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
12. člen
(predpisi)
Priključitev na kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno v skladu z veljavnimi predpisi in zahtevami projektne dokumentacije.
13. člen
(dolžnost upravljavca)
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev na kanalizacijsko omrežje, če uporabnik vloži vlogo z veljavno tehnično dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče.
14. člen
(soglasje)
Upravljavec izdaja soglasje k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije.
Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Lastnik novega objekta pridobi soglasje za priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za priključitev ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o priglasitvi del, situacijski načrt priključnega mesta in soglasje lastnikov zemljišč, po katerem poteka priključitev).
1. Predhodno soglasje k lokacijskemu dovoljenju:
Izdelovalec lokacijske dokumentacije predloži vlogi za soglasje:
– situacijo z vrisanim obravnavanim in sosednjimi objekti v M 1:500 in z vsemi komunalnimi objekti in napravami,
– podatke o izpustu in načinu predčiščenja.
2. Soglasje h gradbenemu dovoljenju:
Investitor mora predložiti:
– projekt PGD objekta (na vpogled),
– projekt kanalskega priključka, ki ga mora potrditi upravljavec javne kanalizacije,
– veljavno lokacijsko dovoljenje,
– soglasja posegov na tuja zemljišča za izgradnjo kanalizacijskega priključka.
3. Soglasje k enotnemu dovoljenju za gradnjo:
Investitor mora predložiti vse elemente iz 1. in 2. točke tega člena, razen veljavnega lokacijskega dovoljenja.
Obveznosti, ki jih je dolžan uporabnik poravnati pred izvedbo posameznega priključka, so:
– stroški izdaje soglasja upravljavca,
– plačilo prispevka za priklop na obstoječe ali novo kanalizacijsko omrežje (višino pogoje in način plačevanja tega prispevka določi občinski svet).
15. člen
(priključek)
Priključek objekta na kanalizacijsko omrežje se lahko izvede za vsak objekt posebej ali za več objektov skupaj, z upoštevanjem velikosti in namembnosti teh objektov.
16. člen
(nadzor interne kanalizacije)
Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljavca nadzor interne kanalizacije in ostalih naprav (interne čistilne naprave, zadrževalni bazeni, greznice, črpalke, lovilci olj in maščob) zaradi ugotavljanja okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravljavcu in ogrozile nemoteno delovanje kanalizacijskega omrežja. Na prijavo uporabnikov, da je interna kanalizacija neustrezna, je upravljavec dolžan preveriti, ali je zaradi morebitne napake ogroženo kanalizacijsko omrežje.
17. člen
(opravljanje del na omrežju)
Vsa dela na obstoječem kanalizacijskem omrežju in kanalizacijskih priključkih opravlja izključno upravljavec, le v izjemnih primerih lahko upravljavec pooblasti druge, za to dejavnost registrirane izvajalce, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela.
18. člen
(interni industrijski kanali in naprave)
Z internimi industrijskimi kanali in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda upravljajo lastniki, ki uporabljajo te kanale in naprave.
Lastnik lahko upravljavcu s pogodbo preda v upravljanje industrijske kanale in naprave.
19. člen
(obvezna priključitev)
V naseljih, kjer obstaja kanalizacijsko omrežje, je za vse objekte, v katerih nastajajo odpadne vode, priključitev nanj obvezna, če je to tehnično izvedljivo.
V primeru, da v naselju obstaja kanalizacijsko omrežje, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva, je uporabnik dolžan do priključitve na omrežje odvajati odpadno vodo v vodotesno greznico ali lastno čistilno napravo.
Po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj so se najkasneje v šestih mesecih dolžni priključiti nanj vsi objekti, razen objektov iz prejšnjega odstavka tega člana. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
Če je pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje uporabnik odvajal odpadne vode v greznico ali individualno čistilno napravo, je dolžan v 30 dneh od priključitve opuščeni objekt izprazniti, očistiti in dezinficirati.
V. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
20. člen
(greznice, čistilne naprave)
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odpadnih voda, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj.
21. člen
(praznjenje greznic in čistilnih naprav)
Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oziroma čistilne naprave prazniti upravljavec javne kanalizacije s posebnimi vozili za praznjenje.
Praznjenje individualnih greznic in čistilnih naprav se izvaja po planu enkrat letno, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo v ta namen dopustiti dostop do greznic oziroma čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Upravljavec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami ali čistilnimi napravami, na podlagi katere se pripravlja plan za redno letno praznjenje.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri upravljavcu javne kanalizacije.
Lastniki objektov, ki nikakor ne morejo omogočiti upravljavcu dostop do greznice, so le-te dolžni prazniti sami. Praznjenje greznic morajo opravljati v skladu z veljavno zakonodajo.
VI. TAKSA ZA OBREMENJEVANJE VODE
22. člen
(taksa)
Taksa za obremenjevanje vode se obračuna za odpadne vode vsem uporabnikom, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice in niso dolžni izvajati obratovalnega monitoringa.
Taksa za obremenjevanje vode se obračuna na podlagi Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96).
VII. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
23. člen
(prevzem)
Investitor del na javnem kanalizacijskem omrežju mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. objekti in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.),
2. vsi merilci za merjenje pretoka odpadne vode morajo biti pregledni in žigosani v skladu s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih ter ostalih poslovnih zadevah.
Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena se opravi prevzem vseh objektov in naprav javne kanalizacije, za katere je gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 2000 ter za ostale objekte in naprave, kolikor obstaja vsa potrebna dokumentacija. Za objekte in naprave, za katere ni mogoče opraviti prevzema v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora upravljavec ugotoviti dejansko stanje, izdelati kataster, proučiti možnost prevzema ter prevzem opraviti v najkrajšem možnem času.
VIII. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA
24. člen
(cena storitve in prispevek za priklop)
Gospodarska javna služba se financira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljavno vladno uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
Ceno storitev oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo, sprejme pa jo Občinski svet občine Železniki s sklepom.
Višino, pogoje in način plačila prispevka za priklop na obstoječo ali novo kanalizacijsko omrežje določi Občinski svet občine Železniki s sklepom.
25. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje se financira iz amortizacije in iz sredstev proračuna občine, na podlagi letnega plana, ki ga sprejme občinski svet.
26. člen
(širitev omrežja)
Širitev kanalizacijskega omrežja se financira iz sredstev občinskega proračuna, nepovratnih državnih sredstev, prispevkov fizičnih in pravnih oseb za priklop na kanalizacijsko omrežje.
IX. MERITVE PORABE IN OBRAČUN
27. člen
(obveznost plačevanja)
Uporabniki kanalizacijskega omrežja so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda od dneva priključitve nanj.
28. člen
(meritev porabe)
Količina odvajanih odpadnih voda se meri v kubičnih metrih (m3).
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo (v nadaljevanju: kanalščina) v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, v skladu z določili odloka o oskrbi s pitno vodo.
Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe in obračuna porabljene vode v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo, se za obdobje do ureditve le-tega kanalščina obračunava po pavšalu, ki znaša 5 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
29. člen
(plačilo odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
Uporabniki plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda mesečno na podlagi izdanih računov. Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi dejanske količine v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine v prihodnjem obračunskem obdobju, ki temelji na količini iz preteklega obračunskega obdobja in veljavni ceni.
Obračun se opravi na podlagi odčitane dejanske količine in cene ter prispevkov najmanj enkrat letno.
30. člen
(račun)
Uporabniki plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljavcu. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna računa za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v roku 60 dni po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok plačila 15 dni in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, mora upravljavec prekiniti dobavo vode, za neplačane zneske pa vložiti tožbo.
31. člen
(ugovor)
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena količina odpadnih voda, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži dokazljiv pisni ugovor upravljavcu kanalizacijskega omrežja, če meni, da mu količina odpadnih voda ni pravilno odmerjena.
Upravljavec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.
32. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v objektu.
Interna delitev stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena ni obveznost upravljavca.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev tudi sedež gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika in izveden samo en priključek, se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda za gospodarske družbe in samostojne podjetnike po ceni, določeni za gospodarske družbe in samostojne podjetnike sorazmerno po deležih odpadne vode.
33. člen
(obračun pavšalnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
V primeru, da se zaradi okvare na vodomeru ne more ugotoviti točna poraba vode, se za odvajano odpadno vodo zaračunava pavšalna poraba vode na podlagi ugotovljene povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
34. člen
(merilec pretoka)
V primerih, ko se količine odpadnih voda merijo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
35. člen
(stroški čiščenja greznic in individualnih čistilnih naprav)
Uporabniki, katerih objekti niso priključeni na javno kanalizacijo in imajo za zbiranje odpadnih voda v skladu z 20. členom tega odloka urejene individualne greznice ali čistilne naprave, ki so dostopne s specialnimi vozili za praznjenje, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode na enak način kot uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo. S tem plačilom so upravičeni do praznjenja greznic oziroma čistilnih naprav enkrat letno. Vsako dodatno praznjenje greznice, čistilne naprave, ponikovalnice ali lovilca maščob opravi upravljavec na podlagi naročila uporabnika in delo zaračuna po dejanskih stroških.
Plačila odvajanja in čiščenja odpadnih voda so oproščeni le lastniki objektov, katerih greznice niso dostopne s specialnim vozilom za praznjenje od uveljavitve tega odloka do ureditve dostopa.
36. člen
(uporaba vode za napajanje živine)
Uporabniki, ki imajo status kmeta, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.
Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pavšalu, ki znaša 5 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
37. člen
(obveščanje upravljavca)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare, tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
X. UPORABA KANALIZACIJE
38. člen
(uporaba)
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek.
39. člen
(prepovedano odvajanje)
V kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno odvajati ali odmetavati:
– odpadne vode iz hlevov, greznic in individualnih čistilnih naprav,
– odpadne vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline, alkalije, razne soli,
– vode, pomešane s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– vode, ki bi lahko kvarno vplivale na material, iz katerega je zgrajeno omrežje in ogrožale zdravje oseb, zaposlenih pri upravljavcu,
– snovi, ki so okužene s povzročitelji nalezljivih bolezni,
– radioaktivne snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline,
– snovi, ki povzročajo ovire v kanalih ali kako drugače motijo delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– odpadne vode, ki stalno povzročajo hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivajo na delovanje javne kanalizacije,
– snovi, ki bi povzročale ogrevanje odpadne vode preko s predpisi dovoljene temperature,
– odpadne vode, ki bi zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi,
– druge snovi, ki se po predpisih štejejo za nevarne in škodljive in katerih koncentracija je nad dovoljeno mejo.
40. člen
(tehnološka odpadna voda)
Tehnološka odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora po svojih lastnostih ustrezati določilom veljavnih predpisov za to področje. Če za določeno škodljivo snov ali vrsto odpadne vode ne obstaja slovenski standard, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred iztokom v javno kanalizacijo to vodo primerno očistiti in nevtralizirati v ustreznih napravah, ki jih mora zgraditi uporabnik na podlagi predpisane dokumentacije in soglasja upravljavca.
41. člen
(sprememba lastnosti odpadne vode)
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša in so te spremembe trajnejšega značaja, lahko upravljavec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje, predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik upravljavcu predložiti tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.
XI. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE TER PADAVINSKE VODE
42. člen
(prekinitev na stroške uporabnika)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode in hkrati dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
– če z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadna voda prekorači dovoljeno količino snovi, navedenih v 39. členu, v taki meri, da ogroža nemoteno delovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– če uporabnik ne plača stroškov niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina.
Odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode je prekinjeno, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Upravljavec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ 7 dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.
43. člen
(krajša prekinitev)
Upravljavec lahko prekine odvajanje in čiščenje odpadne ter padavinske vode za krajši čas zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
– okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
O vzroku za prekinitev mora uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja ali direktno; za predvidena vzdrževalna dela pred pričetkom del, ob okvarah pa takoj ob nastanku dogodka.
44. člen
(višja sila)
V primeru višje sile (potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave in nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo) in v skladu z zakonom lahko upravljavec brez nadomestila škode prekine odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere.
XII. OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
45. člen
(obveznosti lastnika)
Lastnik ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda naslednje obveznosti:
– z izgradnjo kanalizacijskega omrežja zagotavljati ločeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– zagotavljati ustrezen nivo investicijskega vzdrževanja in širitev kanalizacijskega omrežja,
– obravnavati poročila upravljavca o stanju odvajanja in čiščenja odpadnih ter padavinskih voda in predlogih za njegovo izboljšanje,
– izdajati mnenje k ceni vode (v skladu z veljavno zakonodajo), ki jo oblikuje in predlaga upravljavec,
– seznaniti uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.
46. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda zlasti naslednje obveznosti:
– skrbeti za redno odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda,
– nadzorovati delovanje objektov in naprav javne kanalizacije z rednimi in izrednimi pregledi najmanj dvakrat letno,
– redno vzdrževati vse objekte in naprave javne kanalizacije,
– na stroške uporabnika voditi nadzor in evidenco nad kvaliteto tehnoloških voda, priključenih na javno kanalizacijo,
– pripravljati letni plan vzdrževanja oziroma obnove kanalizacijskega omrežja,
– popravljati okvare in poškodbe kanalizacijskega omrežja,
– obnavljati dotrajane objekte in naprave javne kanalizacije,
– skrbeti za zavarovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– menjati zastarele objekte in naprave javne kanalizacije s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacije in glede na potrebe po večji propustnosti,
– odpravljati poškodbe na kanalizacijskem omrežju zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe,
– skrbeti za praznjenje greznic in individualnih čistilnih naprav,
– voditi kataster objektov in naprav ter register priključkov,
– ažurno izdajati soglasja in izvajati priključitve na javno kanalizacijo,
– obračunavati in nakazati lastniku amortizacijo,
– voditi poslovne knjige tako, da omogočajo lastniku vpogled v poslovanje s sredstvi, ki jih je dal v upravljanje.
47. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave, za katere so odgovorni,
– opozarjati upravljavca na poškodbe, ki jih opazijo na omrežju javne kanalizacije,
– omogočiti delavcem upravljavca javne kanalizacije pregled interne kanalizacije,
– zgraditi kanalizacijski priključek v skladu s soglasjem lastnika,
– preprečiti priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo brez soglasja lastnika (občine),
– posredovati analize odpadnih voda v skladu z veljavnimi predpisi o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav in posebnimi zahtevami inšpekcijskih služb,
– preprečiti odvajanje in odmetavanje snovi, navedene v 39. členu,
– s pisnim obvestilom upravljavcu javiti lastninske, namembnostne ali ostale spremembe pri uporabniku,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda na podlagi izdanih računov v plačilnem roku,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je več uporabnikov priključenih na isti kanalizacijski priključek.
48. člen
(obveznosti drugih upravljavcev)
Upravljavci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, vodovodnega, elektro, telefonskega, toplovodnega, plinskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijski objekti in naprave nepoškodovani. Za vse posege v območju objektov in naprav javne kanalizacije morajo predhodno pridobiti mnenje upravljavca in soglasje lastnika.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
49. člen
(upravljavec)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje upravljavec javne kanalizacije, če ne izpolnjuje obveznosti iz 46. člena.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca.
50. člen
(uporabnik – pravna oseba)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja lastnika,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 47. člena,
– če se v roku šest mesecev po izgradnji nove kanalizacije ne priključi na javno kanalizacijo,
– če v 30 dneh po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistilne naprave,
– če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi, navedene v 39. členu.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
51. člen
(uporabnik – fizična oseba)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja lastnika,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 47. člena,
– če se v roku šest mesecev po izgradnji nove kanalizacije ne priključi na javno kanalizacijo,
– če v 30 dneh po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistilne naprave,
– če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi, navedene v 39. členu.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
(ureditev priključkov)
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
53. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, upravljavec objektov in naprav javne kanalizacije ter pristojni upravni organ Občine Železniki.
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka (UVG, št. 37/82).
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 080-09-2563
Železniki, dne 18. aprila 2001.
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l. r.
