Na podlagi 5., 6. in 8. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga za goveje meso
I. POGLAVJE:
Vsebina
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa naslednje ukrepe:
– ukrep premij;
– ukrep podpore skladiščenju govejega mesa;
– ukrep intervencijskega nakupa govejega mesa;
– ukrep prodaje intervencijskih zalog govejega mesa.
II. POGLAVJE:
Premije
I. PODPOGLAVJE:
Splošne določbe
2. člen
(pomen izrazov)
Uporabljeni izrazi v tem poglavju imajo naslednji pomen:
– ’proizvajalec’ je fizična ali pravna oseba ali kmetijsko gospodarstvo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na območju Republike Slovenije in redi govedo;
– ’bik’ je nekastrirano govedo moškega spola;
– ’vol’ je kastrirano govedo moškega spola;
– ’krava dojilja’ je krava kombinirane ali mesne pasme ali križanka z mesno pasmo ter pripada čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa;
– ’telica’ je govedo ženskega spola, ki še ni telilo in je starejše od osmih mesecev;
– ’klavna telica’ je govedo ženskega spola, ki je namenjeno za zakol in je starejše od osem mesecev;
– ’premija’ pomeni ukrep neposrednega plačila na kravo dojiljo, bika oziroma vola in klavno telico;
– ’GVŽ’ pomeni glav velike živine.
3. člen
(označitev in registracija živali)
Kdor želi uveljavljati premijo za krave dojilje, posebno premijo in klavno premijo za telico mora imeti vse govedo označeno in registrirano ter vpisano v register govedi na kmetijskem gospodarstvu v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi.
4. člen
(izračun obremenitve krmnih površin)
Skupno število živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere se lahko uveljavlja premija za krave dojilje, posebna premija ter klavna premija za telice, se določi na podlagi razpoložljivih krmnih površin v tekočem letu tako, da obtežba teh površin ne presega 2 GVŽ/ha.
Osnova za izračun obtežbe so razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu, navedene v obrazcu, ki ga proizvajalci vložijo v skladu s predpisom, ki ureja postopek za uveljavljanje neposrednih plačil.
Za razpoložljive krmne površine na kmetijskem gospodarstvu se upoštevajo vse krmne površine, namenjene reji goveda in drobnice v tekočem letu. Kot krmne površine se ne štejejo površine:
– za katere se uveljavlja neposredno plačilo za pridelavo poljščin. Proizvajalci lahko te površine štejejo kot krmne v primeru, da so pridelki uporabljeni za krmo govedi oziroma drobnice in za te površine niso uveljavljali neposrednih plačil;
– pod trajnimi nasadi, razen travniških sadovnjakov;
– ki so namenjene pridelavi vrtnin;
– ki so namenjene pridelavi industrijskih rastlin in krompirja.
Število ha krmnih površin se pomnoži z 2 GVŽ/ha, kar predstavlja skupno število GVŽ. Od tega števila se odšteje:
– število GVŽ, ki ga prispevajo krave za prirejo mleka, ki so navedene v obrazcu o staležu živali, ki je sestavni del zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja postopek za uveljavljanje neposrednih plačil;
– število GVŽ, ki ga prispeva drobnica, za katero so proizvajalci uveljavljali premije v skladu s predpisom, ki ureja trg ovčjega in kozjega mesa.
Tako dobljeno število GVŽ odgovarja maksimalnemu številu GVŽ, za katere se lahko uveljavlja posebna premija oziroma klavna premija za telice oziroma premija za krave dojilje.
Pri izračunu GVŽ se upoštevajo koeficienti iz naslednje preglednice:
----------------------------------------------------------------
Vrsta in kategorija živali Koeficient
----------------------------------------------------------------
Krave dojilje, krave za prirejo mleka
ter govedo, starejše od 2 let 1,00 GVŽ
Govedo od 6 do 24 mesecev 0,60 GVŽ
Ovce in koze 0,15 GVŽ
----------------------------------------------------------------
Ne glede na prvi odstavek tega člena se omejitev glede obtežbe 2 GVŽ/ha krmnih površin ne upošteva za proizvajalce, katerih skupno število GVŽ je manjše od 15.
II. PODPOGLAVJE:
Posebna premija in klavna premija za telice
5. člen
(pogoji za posebno premijo in klavno premijo za telice)
Do posebne premije in klavne premije za telice je upravičen proizvajalec, ki je redil bike oziroma telice zadnja dva meseca oziroma vole zadnje štiri mesece pred zakolom oziroma izvozom.
Za živali, ki so bile v Republiko Slovenijo uvožene, se obdobje reje iz prejšnjega odstavka podaljša za en mesec.
Posebno premijo za bike oziroma vole oziroma klavno premijo za telice se uveljavlja ob zakolu, če je klavna masa trupov bikov oziroma volov oziroma telic najmanj 185 kg. V primeru, da so bile živali zaklane v obratu, kjer se ne ugotavlja klavna masa trupov v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, se upošteva živa masa zaklanih živali, ki mora biti najmanj 340 kilogramov. Živali morajo biti zaklane v registrirani klavnici v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo.
Posebno premijo za bike oziroma vole oziroma klavno premijo za telice se lahko uveljavlja tudi, ki so bile živali izvožene, če je bila njihova živa masa najmanj 340 kilogramov.
Proizvajalci lahko v skladu s prejšnjim členom uveljavljajo posebne premije oziroma klavne premije za telice le za toliko živali, da obtežba razpoložljivih krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu v tekočem letu ne presega 2 GVŽ/ha, razen v primeru šestega odstavka prejšnjega člena.
6. člen
(višina premije)
Višina premije za bika in vola ter telico za zakol za leto 2001 znaša 25.000 SIT.
Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina premije iz tega člena sorazmerno zmanjša.
7. člen
(vlaganje zahtevkov)
Na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) se vloži zahtevek na predpisanem obrazcu, in sicer:
– za obdobje od 1. januarja do 30. junija: v roku od 1. julija do 15. julija;
– za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 15. oktobra;
– za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra;
– za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 15. januarja naslednjega leta. V tem primeru se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v predhodnem letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen.
Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca, da je redil bike oziroma telice neprekinjeno zadnja dva meseca oziroma vole zadnje štiri mesece pred zakolom.
Zahtevku mora biti priloženo:
– v primeru zakola: kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni liniji, ali v primeru, da dokumenta kontrolne organizacije ni, drug ustrezen dokument o zakolu živali v klavnici, iz katerega morajo biti razvidni firma, sedež in registrska številka klavnice, identifikacijska številka živali, živa masa živali, spol in kategorija živali ter datum zakola;
– v primeru izvoza: kopije enotnih carinskih listin, kopija fakture, overjena s strani carinarnice, na kateri so navedene identifikacijske številke živali ter dokument, v katerem je navedeno ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ter šifra kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID kmetijskega gospodarstva);
– v primeru, ko proizvajalci uveljavljajo premije preko pooblaščencev, morajo ti v zahtevku navesti ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež proizvajalca ter KMG-MID kmetijskega gospodarstva in priloge navedene v prejšnjih alineah.
Postopek uveljavljanja premij določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
III. PODPOGLAVJE:
Premija za kravo dojiljo
8. člen
(pogoji za premijo za kravo dojiljo)
Do premij za krave dojilje je upravičen proizvajalec, ki redi krave dojilje in ki:
– najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka ne bo oddajal mleka ali mlečnih izdelkov v mlekarno, lahko pa prodaja mleko ali mlečne proizvode na domu (direktno potrošnikom);
– imajo živali v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka oziroma imajo v tem obdobju v reji najmanj 80% krav dojilj in največ 20% telic od števila, navedenega na zahtevku. Telice morajo biti kombinirane ali mesne pasme ali križanke z mesno pasmo in pripadati čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa. V primeru zmanjšanja staleža mora proizvajalec v roku osmih dni obvestiti agencijo in kadar zmanjšanje staleža ni posledica višje sile, tudi vrniti že prejeta sredstva.
Proizvajalci lahko v skladu s 4. členom te uredbe uveljavljajo premije za krave dojilje le za toliko živali, da obtežba razpoložljivih krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu v tekočem letu ne presega 2 GVŽ/ha, razen v primeru šestega odstavka istega člena.
9. člen
(višina premije)
Višina premije za kravo dojiljo v letu 2001 je 25.000 SIT.
Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina premije iz tega člena sorazmerno zmanjša.
10. člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevek vsebuje izjavo proizvajalca, da:
– naslednjih 12 mesecev ne bo oddajal mleka ali mlečnih izdelkov v mlekarno;
– bo imel živali v reji še najmanj 6 mesecev po vložitvi zahtevka oziroma imel v tem obdobju v reji najmanj 80% krav dojilj in največ 20% telic od števila, navedenega na zahtevku.
Zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu od 1. junija do 30. junija tekočega leta.
Postopek uveljavljanja premij določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
III. POGLAVJE:
Podpora skladiščenju govejega mesa
11. člen
(uvedba podpore skladiščenju govejega mesa)
Glede na oceno razmer na trgu in nujnosti ukrepa lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) uvede ukrep podpore skladiščenju govejega mesa po v naprej določeni višini podpore.
12. člen
(posebna določila za dodelitev vnaprej določene višine podpore skladiščenju govejega mesa)
Vlada Republike Slovenije vnaprej določi višino podpore skladiščenju govejega mesa.
Vloge za dodelitev podpore skladiščenju govejega mesa vložijo upravičenci iz 15. člena te uredbe pri agenciji. Agencija odloči o rešitvi vloge v roku petih delovnih dni po prejemu vloge z odločbo in jo vroči upravičencu v roku petih delovnih dni po izdaji odločbe. V odločbi morajo biti navedene odločitve agencije glede vloge upravičenca in določen datum, do katerega mora biti proizvod uskladiščen.
Agencija z odločbo zavrne vse neutemeljene vloge in zavrže prepozne in nepopolne vloge.
Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
13. člen
(ukrepi ob previsoki višini podpore)
V primeru, da Vlada Republike Slovenije oceni, da je določena previsoka podpora skladiščenju, lahko sprejme:
– da za največ pet delovnih dni preneha sprejemati vloge za podporo skladiščenju in da se v tem času podpore ne dodeljujejo;
– da se določi enotni odstotek, s katerim se zmanjšajo količine, ki so navedene v vlogah za dodelitev podpore, ob upoštevanju najmanjše določene količine.
14. člen
(pogoji za goveje meso za podporo skladiščenju)
Podpora skladiščenju se lahko dodeli za sveže oziroma ohlajene trupe, polovice, kompenzirane prednje ali zadnje četrti goveda, starejšega od 6 mesecev (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), ki:
– izvirajo iz Republike Slovenije;
– so bile ocenjene, razvrščene in označene v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji;
– imajo veterinarski žig v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne preglede ter pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora;
– so primerne za skladiščenje ali za nadaljnjo uporabo;
– ne smejo biti od živali, ki so bile zaklane v sili;
– izvirajo od živali, ki so bile zaklane največ deset dni pred dnevom uskladiščenja;
– morajo biti uskladiščene kot sveže oziroma ohlajene in se skladiščijo kot zamrznjene.
15. člen
(postopek izvajanja podpore skladiščenju)
Upravičenci do podpore skladiščenju so fizične oziroma pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so registrirani za klanje govedi oziroma predelavo govejega mesa najmanj 12 mesecev pred vložitvijo vloge za podporo skladiščenju v skladu s predpisi, ki določajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo;
– imajo primerne skladiščne kapacitete.
Podporo skladiščenju se lahko dodeli samo za proizvod iste vrste in vsaj za najmanjšo količino, ki bo s predpisom določena za te proizvode.
Vloga za dodelitev podpore skladiščenju govejega mesa mora vsebovati tudi splošne pogoje, ki jih določi agencija in ki jih s podpisom sprejme upravičenec.
Ko vloži upravičenec ponovno vlogo za dodelitev podpore v času veljavnosti posameznega ukrepa, se šteje, da je ob prvi vlogi sprejel pogoje iz prejšnjega odstavka.
Vloga mora vsebovati naslednje podatke in priloge:
– ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravičenca;
– ponujeno količino in opis proizvodov, ki bodo skladiščeni;
– obdobje in kraj skladiščenja;
– znesek pomoči na tono;
– dokazilo o zagotovljeni varščini;
– zavezo, da bo upravičenec uskladiščil samo proizvode, ki izpolnjujejo pogoje iz 14. člena te uredbe;
– vnaprejšnje soglasje upravičenca, da se strinja, da mu agencija vroči odločbo najpozneje v petih dneh po datumu izdaje odločbe;
– vnaprejšnje soglasje upravičenca, da sprejema spremembe ponujenih količin mesa v primeru 13. člena te uredbe, tako kot bodo določene z odločbo agencije.
Upravičenec je dolžan:
– uskladiščiti z odločbo določene količine proizvoda v roku, ki je določen v prvem odstavku 16. člena te uredbe, na lastno odgovornost in stroške v pogojih, ki zagotavljajo ohranjanje lastnosti proizvodov in izpolnjevanje pogojev iz 14. člena te uredbe v obdobju skladiščenja, brez spreminjanja ali premestitve proizvodov v drugo skladišče. V izjemnih primerih in na podlagi ustrezno utemeljene prošnje upravičenca lahko agencija odobri premestitev skladiščenih proizvodov;
– zagotoviti, da bo agencija najmanj dva delovna dneva pred uskladiščenjem obveščena o datumu in mestu skladiščenja;
– posredovati agenciji dokumentacijo, ki se nanaša na uskladiščenje in obsega podatke iz 21. člena te uredbe, najkasneje v roku enega meseca po zaključenem uskladiščenju;
– skladiščiti proizvode v skladu s tretjim odstavkom 22. člena te uredbe;
– omogočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kmetijstvo), da ob vsakem času lahko preveri, ali so izpolnjene vse z odločbo določene obveznosti.
16. člen
(uskladiščenje proizvodov)
Uskladiščenje proizvodov mora biti izvedeno najkasneje v roku 28 dni od izdaje odločbe za skladiščenje.
Proizvodi se lahko uskladiščijo v posameznih serijah. Vsaka serija predstavlja količino proizvoda, ki je uskladiščena na z odločbo določen dan in v določeno skladišče.
Upravičenec lahko znotraj roka uskladiščenja, določenega v prvem odstavku tega člena, obvesti agencijo, da bo vso ali del z odločbo določene količine proizvodov uskladiščil kot razsekano ali odkoščeno. Tako pridobljeni kosi morajo biti ponovno uskladiščeni. Kite, hrustanec, loj in ostali odpadki, ki nastanejo pri razseku ali odkoščenju, se ne uskladiščijo. O razseku oziroma odkoščenju mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred uskladiščenjem.
Uskladiščenje vsake posamezne serije, ki je predmet z odločbo določene količine, se začne z dnem, ko je ugotovljena neto masa svežih ali ohlajenih proizvodov:
– na mestu skladiščenja, kjer se meso tudi zamrzne, ali;
– na mestu zamrzovanja, če je meso zamrznjeno izven mesta skladiščenja, ali;
– na mestu razkosa ali odkoščenja, kjer se meso uskladišči po razkosu ali odkoščenju.
Uskladiščenje se zaključi na dan, ko je uskladiščena zadnja serija proizvodov v končno skladišče.
Skladiščenje se začne naslednji dan po tem, ko je zaključeno uskladiščenje proizvodov v skladu s prejšnjim odstavkom.
17. člen
(varščina)
Upravičenec mora zagotoviti varščino v višini 20% od zneska predvidene podpore, glede na količine, ki jih je navedel v vlogi.
Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki oziroma vlagatelji zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Varščina se upravičencu sprosti takoj:
– če vlogi ni bilo ugodeno, ali
– ko inšpektorat za kmetijstvo ugotovi, da je upravičenec izpolnil vse obveznosti v skladu s tem poglavjem te uredbe.
Če upravičenec ne uskladišči proizvodov v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena in ne zagotovi uskladiščenja ter skladiščenja najmanj 90% z odločbo določenih količin v določenem obdobju skladiščenja, se varščina zaseže. Zasežene varščine se vplača v proračun Republike Slovenije. Če upravičenec ne uskladišči proizvodov tudi v nadaljnjih 10 dneh po roku iz prvega odstavka prejšnjega člena se upravičencu podpora za skladiščenje ne dodeli.
18. člen
(višina podpore)
Višina podpore se določi na tono in se mora nanašati na neto maso svežih oziroma ohlajenih proizvodov iz četrtega odstavka 16. člena te uredbe.
Podpora se upravičencu plača samo za z odločbo določene količine in če je izpolnila obveze iz zadnjega odstavka 17. člena te uredbe.
Če upravičenec v obdobju skladiščenja skladišči:
– najmanj 90% z odločbo določenih količin, se mu plača podpora za dejansko uskladiščeno količino;
– manj od 90% in hkrati več kot 80% z odločbo določenih količin, se mu plača polovico podpore za dejansko količino;
– manj kot 80% z odločbo določenih količin, se mu podpora ne plača.
V primeru odkoščenja se podpora:
– ne plača, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, manjša od 67 kg na 100 kg mesa s kostmi;
– sorazmerno zmanjša, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, najmanj 67 kg in do 75 kg na 100 kg mesa s kostmi;
– plača v celoti, če je dejanska količina odkoščenega mesa, ki se skladišči, 75 kg in več na 100 kg mesa s kostmi.
19. člen
(plačilo podpore skladiščenju govejega mesa)
Podpora skladiščenju se plača po izteku z odločbo določenega roka za skladiščenje, na podlagi zahtevka upravičenca in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz odločbe, ki so določena v splošnih pogojih agencije iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.
Zahtevki in dokazila iz prejšnjega odstavka morajo biti vloženi pri agenciji v roku šestih mesecev po koncu skladiščenja.
Podpora se plača v roku 30 dni po prejemu zahtevka in dokazil, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Po treh mesecih z odločbo določenega skladiščenja se lahko upravičencu plača del podpore, ki ne sme presegati zneska, do katerega je upravičen za trimesečno skladiščenje, na podlagi njegovega zahtevka, kateremu mora biti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini, ki je za 20% večja od zneska plačila. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
20. člen
(odprema proizvodov iz skladišč)
Odprema proizvodov iz skladišč se lahko začne dan po izteku z odločbo določenega obdobja skladiščenja.
Pred iztekom z odločbo določenega obdobja za skladiščenje, vendar po preteku dveh mesecev skladiščenja in pod pogojem, da bodo proizvodi v 60 dneh po odpremi iz skladišča zapustili območje Republike Slovenije brez nadaljnje predelave, lahko upravičenec odpremi iz skladišča vse ali del proizvodov, ki znašajo najmanj 5 ton na upravičenca in na skladišče. Če je v skladišču manjša količina, mora upravičenec odpremiti iz skladišča celotno količino. Dokazilo o izvozu mora upravičenec priložiti k zahtevku za izplačilo podpore.
O odpremi proizvodov iz skladišča mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred začetkom odpremljanja. V primeru, da upravičenec agencije ne obvesti, se mu podpora ne izplača in se zaseže celotna varščina po odločbi.
Če upravičenec ne upošteva z odločbo določenega obdobja skladiščenja ali dvomesečnega obdobja iz drugega odstavka tega člena za vse skladiščene proizvode, se mu za vsak koledarski dan predčasne odpreme proizvodov zmanjša znesek podpore za 10%.
V primeru višje sile, ki vpliva na izpolnjevanje odločbe, minister sprejme potrebne ukrepe, ki jih narekujejo okoliščine. Za višjo silo se štejejo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledice ni moč odvrniti.
21. člen
(evidence)
Upravičenec mora v skladišču voditi evidenco o proizvodih, ki so predmet odločbe, po posamezni številki odločbe, evidenca pa mora vsebovati tudi:
– označbe proizvodov, ki se skladiščijo;
– datum uskladiščenja in izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, ki se dopolni z dejanskim datumom odpreme;
– število klavnih trupov, polovic, četrti, škatel ali drugih kosov, ki se skladiščijo posamično;
– opis proizvodov in maso palet ali drugih posamičnih kosov, in sicer po posameznih serijah;
– lokacijo proizvodov v skladišču.
22. člen
(nadzor nad skladiščenjem)
Inšpektorat za kmetijstvo izvaja nadzor nad skladiščenjem.
Upravičenec mora dati inšpektorju za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kmetijstvo) na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o proizvodih, ki se skladiščijo:
– lastništvo proizvodov ob uskladiščenju;
– datum uskladiščenja;
– masa in število škatel ali drugače pakiranih kosov;
– prisotnost proizvodov v skladišču;
– izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo, in v primeru izvoza iz 20. člena te uredbe datum dejanske odpreme.
Uskladiščeni proizvodi se morajo skladiščiti tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost po posamezni odločbi. Vsaka paleta oziroma vsaka enota pakiranja, ki se posamično skladišči, mora biti označena s številko odločbe, opisom proizvoda, maso in datumom uskladiščenja posamezne serije. Inšpektor za kmetijstvo preverja, če so proizvodi pravilno označeni, skladni s splošnimi pogoji iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe in lahko zapečati območje, kjer se skladiščijo.
Inšpektor za kmetijstvo preverja, če upravičenec izpolnjuje obveznosti iz odločbe. Inšpektor za kmetijstvo:
– zapečati vse količine proizvodov, ki se skladiščijo po določeni odločbi v skladu s prejšnjim odstavkom, ali
– z nenapovedanimi pregledi ugotavlja prisotnost proizvodov v skladišču. Pri tem odvzame reprezentativen vzorec, ki predstavlja najmanj 10% vseh količin proizvodov, ki so predmet odločbe za podporo skladiščenju. Pregled poleg preverjanja evidenc iz 21. člena te uredbe zajema ugotavljanje mase, vrste proizvodov in njihovih označb in mora zajeti najmanj 5% količin, ki so predmet nenapovedanega pregleda.
Inšpektorat za kmetijstvo mora obvezno izvršiti pregled v zadnjem tednu skladiščenja, določenega z odločbo, da ugotovi prisotnost proizvodov v skladišču.
Upravičenec mora inšpektorju za kmetijstvo zagotoviti uradno umerjeno tehtnico in izvedbo pregleda.
Za vsak opravljen pregled iz tega člena mora inšpektor za kmetijstvo napisati zapisnik, ki vsebuje datum pregleda, trajanje pregleda, opravljene preglede ter svoje ugotovitve. Zapisnik podpiše tudi odgovorna oseba upravičenca.
V primeru ugotovljenih nepravilnosti v več kot 5% pregledanih količin proizvodov se pregled razširi na večji vzorec, ki ga določi inšpektor za kmetijstvo.
V primeru, da inšpektor za kmetijstvo ugotovi, da upravičenec namerno ali zaradi malomarnosti ni izpolnil dolžnosti iz prve alinee šestega odstavka 15. člena te uredbe, se upravičenca izključi iz ukrepa podpor skladiščenju govejega mesa do konca naslednjega leta, ki sledi letu, v katerem je bila ta nepravilnost ugotovljena.
23. člen
(obveščanje ministrstva)
Agencija obvešča ministrstvo o vseh sprejetih ukrepih za izvajanje določil tega podpoglavja te uredbe.
Agencija obvešča ministrstvo:
– v ponedeljek in četrtek vsak teden, o količinah proizvodov za katere je bila vložena vloga;
– do četrtka vsak teden, o proizvodih in količinah, katerih vloge so bile z odločbo odobrene za skladiščenje v predhodnem tednu, in sicer skupno in zbrane glede na obdobje skladiščenja;
– do 10. v mesecu za pretekli mesec, o proizvodih in skupnih uskladiščenih količinah in v primeru odkoščenja tudi skupno količino uporabljenega mesa s kostmi;
– do 10. v mesecu za pretekli mesec, o proizvodih in skupnih količinah dejansko skladiščenega mesa in o skupnih količinah proizvodov, za katere je z odločbo določeno obdobje skladiščenja prenehalo;
– do 10. v mesecu za pretekli mesec, o proizvodih in količinah, za katere je bilo obdobje skladiščenja skrajšano ali podaljšano v skladu s 15. in 20. členom te uredbe z navedbo prvotnega in spremenjenega obdobja skladiščenja.
IV. POGLAVJE:
Intervencijski nakup govejega mesa
I. PODPOGLAVJE:
Skupne določbe
24. člen
(uvedba in prekinitev intervencijskega nakupa)
Ko v obdobju dveh zaporednih tednov tržna cena trupov bikov oziroma volov, razvrščenih v kakovostni tržni razred U, R in O, znaša manj kot 80% intervencijske cene, lahko agencija po postopku zbiranja ponudb iz 26. člena te uredbe začne z intervencijskim nakupom ene ali več kategorij kakovostnih tržnih razredov svežega oziroma ohlajenega govejega mesa iz 25. člena te uredbe.
Intervencijski nakup se uvede tudi, če v obdobju dveh zaporednih tednov tržna cena trupov bikov oziroma volov znaša manj kot 60% intervencijske cene. V tem primeru se odkupi vso ponujeno meso ne glede na četrti odstavek 29. člena te uredbe.
Intervencijska cena je 687.000 SIT/tono klavne mase.
Intervencijski nakup za enega ali več kakovostnih tržnih razredov se prekine, ko pogoja iz prvega ali drugega odstavka tega člena nista več izpolnjena dva tedna zapored.
25. člen
(pogoji za goveje meso za intervencijski nakup)
V intervencijski nakup se lahko odkupi trupe oziroma polovice bikov, mlajših od 24 mesecev oziroma volov, v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji, če ti poleg pogojev iz 14. člena te uredbe izpolnjujejo še naslednje pogoje:
– da masa trupov ne presega 430 kg;
– da so pripravljeni v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe. Vsi kosi morajo biti pregledani z namenom, da se ugotovi, če izpolnjujejo zahteve iz točke 2 Priloge 2. Če se zavrne eno četrt zaradi neizpolnjevanja tega pogoja, se zavrne še druga četrt iste polovice;
– da so označeni z označbami kategorije, kakovostnega razreda in stopnjo zamaščenosti v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji, ter z identifikacijsko številko.
26. člen
(objava predpisa o začetku oziroma prenehanju zbiranja ponudb za intervencijski nakup)
Minister izda predpis o začetku zbiranja ponudb za intervencijski nakup posameznih kakovostnih tržnih razredov in kategorij trupov oziroma polovic, ki mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
V predpisu lahko minister določi tudi količino govejega mesa, ki se lahko intervencijsko nakupi.
Predpis o prenehanju intervencijskega odkupa objavi minister v Uradnem listu Republike Slovenije.
27. člen
(rok za oddajo ponudb)
Rok za oddajo ponudb se izteče drugi ali četrti torek v mesecu ob dvanajstih. V primeru, da je ta dan praznik ali dela prost dan, se rok za oddajo ponudb izteče prvi naslednji delovni dan.
Delovni dan po preteku roka za vložitev ponudb agencija posreduje ministrstvu poročilo o ponujenih količinah in cenah.
28. člen
(pogoji za sodelovanje v postopku zbiranja ponudb)
Pisno ponudbo lahko vložijo na agencijo naslednji upravičenci:
– klavnice za govedo, ki so registrirane v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo in,
– druge pravne in fizične osebe, ki so davčni zavezanci in ki trgujejo z govejim mesom ali živino.
Ponudnik vloži pisno ponudbo tako, da jo neposredno izroči agenciji ali jo vloži po pošti, z dokazilom o prejemu.
Upravičenec lahko vloži samo eno pisno ponudbo za določeno kategorijo proizvodov, za vsako objavo predpisa o zbiranju ponudb za intervencijski nakup govejega mesa. Če upravičenec odda več kot eno ponudbo, se vse njegove ponudbe zavrnejo.
V ponudbi mora biti navedeno:
– ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež upravičenca;
– v tonah izražena ponujena količina proizvoda;
– ponujena cena, izražena v SIT za 100 kg proizvoda, preračunana na R3 razred, na dve decimalki natančno. Pri preračunu se upoštevajo koeficienti za pretvorbo iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
Ponudba se mora nanašati na najmanj 10 ton proizvoda.
Ponudbi mora biti priloženo:
– pisna izjava upravičenca, da izpolnjuje predpisane pogoje in da se strinja z vsemi pogoji, ki veljajo za intervencijski nakup govejega mesa;
– dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 6.450 SIT/tono. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja. Varščina se sprosti v primeru, da ponudbi ni bilo ugodeno oziroma po prevzemu vseh količin.
29. člen
(najvišja odkupna cena in količina)
Na podlagi poročila iz drugega odstavka 27. člena te uredbe minister s predpisom določi najvišjo odkupno ceno za kakovostni tržni razred R3 za vsako kategorijo, po kateri agencija lahko odkupi goveje meso ali določi, da se ne sprejme nobena ponudba.
V primeru, ko je določena najvišja odkupna cena, agencija z odločbo sprejme tiste ponudbe, ki te cene ne presegajo, ponudbe, ki presegajo to ceno, pa agencija z odločbo zavrne. Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na ministrstvo.
Če ponujene količine, ki imajo enako ali nižjo ceno od določene najvišje cene, presegajo količino, določeno v predpisu za zbiranje ponudb, se lahko zmanjšajo z uporabo koeficientov, ki jih za vsako kategorijo določi minister tako, da se sorazmerno zmanjšujejo glede na razliko v ceni in ponujenimi količinami.
Ponudbe, ki navajajo višje cene kot je povprečna tržna cena za posamezno kategorijo, preračunana na kakovostni tržni razred R3 ob upoštevanju koeficientov iz Priloge 1 in povečana za 2.150 SIT/100 kg klavne mase trupov oziroma v primeru drugega odstavka 24. člena te uredbe za 1.290 SIT/100 kg, se zavrnejo.
Kadar se odkupuje večje količine govejega mesa, lahko minister v predpisu določi tudi, da se rok za dostavo govejega mesa iz 30. člena te uredbe podaljša za en teden. V takšnem primeru se lahko odobrene količine dostavijo v večih serijah.
30. člen
(odločitev agencije in dostava)
Agencija o ponudbi upravičenca odloči z odločbo.
Iz odločbe, s katero je bilo ugodeno upravičencu, je razvidna tudi:
– količina govejega mesa, ki naj se dostavi;
– cena, po kateri je odobren odkup;
– časovni razpored dostave govejega mesa;
– lokacija skladišča, kamor naj se goveje meso dostavi;
– rok plačila.
Izbrani upravičenci dostavijo goveje meso najkasneje 17 koledarskih dni po uveljavitvi predpisa, ki določa najvišjo odkupno ceno in količine za odkup. Ta rok lahko agencija glede na časovni razpored dostave govejega mesa z odločbo skrajša na najmanj 14 koledarskih dni.
Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na ministrstvo.
31. člen
(intervencijski centri)
Intervencijski centri so s strani agencije izbrana skladišča, v katerih se skladišči z intervencijo odkupljeno goveje meso po tej uredbi. Skladišča, ki želijo postati intervencijski centri, morajo poleg izpolnjevanja pogojev, ki so določeni s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– omogočati prevzem mesa s kostmi;
– omogočati zamrzovanje mesa za shranjevanje brez nadaljnje predelave;
– omogočati skladiščenje tega mesa za najmanj 3 mesece po ustreznih tehničnih zahtevah;
– omogočati odkoščevanje govejega mesa v primeru odkoščevanja.
32. člen
(hitro zamrzovanje govejega mesa s kostmi)
Goveje meso s kostmi se mora skladiščiti tako, da so izgube pri skladiščenju čim manjše.
Notranja temperatura četrti mora biti v 36 urah hitrega zamrzovanja na -7 °C ali manj.
Četrti morajo biti obešene v prostore za hitro zamrzovanje takoj po sprejemu.
33. člen
(zavijanje govejega mesa s kostmi)
Takoj po hitrem zamrzovanju mora biti meso s kostmi v celoti, vključno z golenjo, zavito v polietilensko ali polipropilensko folijo, debeline najmanj 0,05 mm in primerno za pakiranje živil, ter v bombažno vrečo (“stokinet“) ali drug dovolj odporen sintetični material.
34. člen
(skladiščenje govejega mesa s kostmi)
Prednje in zadnje četrti se morajo skladiščiti ločeno, in tako, da je možno enostavno ugotoviti istovetnost govejega mesa s kostmi po posameznem predpisu o uvedbi intervencijskega nakupa in mesecu skladiščenja.
Posebej se lahko skladiščijo prednje četrti, ki so primerne za nadaljnjo predelavo. V tem primeru se ti proizvodi skladiščijo tako, da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost in je zanje potrebno voditi ločene evidence.
35. člen
(prevzem na skladiščenje)
Agencija prevzame goveje meso:
– namenjeno skladiščenju brez nadaljnje predelave ali delnega odkoščevanja v skladišču na mestu tehtanja ali na mestu, kjer se meso razsekuje;
– namenjeno odkoščevanju v skladišču na mestu, kjer se meso razsekuje.
Goveje meso se mora dostaviti v serijah, ki znašajo med 10 in 20 ton. Lahko se dostavi tudi manjše količine kot 10 ton, če gre za zadnjo serijo iz ponujene količine ali če je bila ponujena količina v skladu z 29. členom te uredbe zmanjšana na količino, manjšo od 10 ton.
36. člen
(predhodni pregled pred nakladanjem)
Predhodni pregled, ki se opravi pred nakladanjem na nakladalni rampi klavnice, ter prevzem v intervencijski odkup ponujenega mesa izvrši uradna oseba agencije ali s strani agencije pooblaščen kontrolor v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji. Kontrolor ne sme opravljati ocenjevanja govejih klavnih trupov oziroma polovic v klavnici in mora biti neodvisen od ponudnika govejega mesa.
O predhodnem pregledu naredi oseba iz prejšnjega odstavka zapisnik, ki zajema podatke o ugotovljeni masi, razvrstitvi, obdelavi, temperaturi klavnih polovic, številu ponujenih ter številu zavrnjenih polovic ali četrti.
Agencija po prevzemu zapisnika o predhodnem pregledu iz prejšnjega odstavka prevzame goveje meso.
Trupi, ki presegajo dovoljeno maso iz 25. člena te uredbe se zavrnejo. Če se pri pregledu zavrne več kot 20% vseh polovic v seriji, se celotna serija zavrne. Zavrnjeni proizvodi se tudi označijo kot taki in se ne smejo ponovno dati v predhoden pregled ali v prevzem.
Oseba, ki opravi predhodni pregled, tudi zapečati prevozno sredstvo, preden le-ta zapusti klavnico. Številka pečata mora biti navedena na zapisniku iz tega člena.
37. člen
(nakladanje brez predhodnega pregleda)
V primeru, da ni bil opravljen predhoden pregled pred nakladanjem na nakladalni rampi klavnice in pred transportom v intervencijski center, mora klavne polovice:
– spremljati dokument, iz katerega je razvidna identifikacijska številka, da so klavne polovice označene v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji, ter veterinarski žig o zdravstveni ustreznosti živil in surovin živalskega izvora ter datum zakola, ali
– morajo biti označene z etiketami, ki vsebujejo registrsko številko klavnice, identifikacijsko številko živali, datum zakola in maso trupa. Te etikete morajo biti velikosti 5x10 cm, čitljive in na njih ni dovoljenih nobenih popravkov oziroma spreminjanj. Etikete morajo biti toplotno odporne in trdno prilepljene na vsako četrt.
38. člen
(označevanje ob prevzemu)
V primeru, da so polovice razkosane v četrti, mora biti razsek opravljen v skladu s Prilogo 2. Četrti morajo biti v času prevzema razvrščene v posamezne skupine po posameznih trupih ali polovicah. Če polovice niso razsekane v četrti pred dostavo v intervencijski center, se razsekajo v skladu s Prilogo 2 ob prihodu.
Ob prevzemu se vsaka četrt označi z etiketami, ki morajo poleg podatkov iz druge alinee 37. člena te uredbe vsebovati tudi maso četrti in številko odločbe. Etikete morajo biti pritrjene neposredno na kito prednjega in zadnjega bočnika ali na vratne vezi prednje četrti in na potrebušino zadnje četrti, brez uporabe kovinskih ali plastičnih sponk. Predhodno pritrjene etikete se morajo odstraniti.
Ne glede na 45. člen te uredbe, morajo etikete ostati pritrjene na četrtinah skozi celotno obdobje skladiščenja.
39. člen
(pregledi ob prevzemu)
Ob prevzemu mora oseba, ki je pristojna za prevzem, pregledati obdelavo, razvrstitev, maso, etikete vsake četrti in temperaturo ene prednje četrti vsakega trupa. Trupe, ki presegajo dovoljeno maso iz 25. člena te uredbe, zavrne.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora narediti zapisnik, ki ga hrani agencija in ki vsebuje podatke o masi, številu ponujenih proizvodov, številu zavrnjenih oziroma prevzetih proizvodov in skupno maso četrti vsake serije.
Če se masa govejega mesa s kostmi, ki je namenjeno skladiščenju, razlikuje od mase na zapisniku o predhodnem pregledu iz drugega odstavka 36. člena te uredbe, se masa vsake četrti preveri in, če je potrebno, oseba, pristojna za prevzem, pritrdi nove etikete z navedbo dejanske mase prevzetega mesa in drugimi podatki iz 36. člena te uredbe. Predhodno pritrjene etikete se morajo odstraniti.
40. člen
(zahteve za meso, namenjeno odkoščenju)
Zahteve glede označitve, dostave in pregledov za prevzem govejega mesa s kostmi, ki je namenjeno odkoščenju v intervencijskih centrih, so:
– ob prevzemu, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 35. člena te uredbe, morajo biti prednje in zadnje četrti za odkoščenje označene s črkami ‘INT’. ‘INT’ pomeni kodo za intervencijsko odkoščenje. V na notranji in zunanji strani vsake četrti v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarni nadzor živilskih obratov, veterinarsko-sanitarne preglede ter pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora, in sicer med 3. ali 4. rebrom prednje četrti in med 7. in 8. rebrom zadnje četrti;
– skrotalna in okolna maščoba mora ostati pritrjena do prevzema in se odstrani pred tehtanjem;
– dostavljeni proizvodi se skladiščijo v serijah kot je določeno v drugem odstavku 35. člena te uredbe.
Če se polovice ali četrti, označene z ‘INT’ najdejo zunaj območja, namenjenega izvajanju intervencijskega odkoščenja, inšpektorat za kmetijstvo izvede preiskavo, sprejme potrebne ukrepe in obvesti ministrstvo.
Če se več kot 20% polovic ali četrti dostavljene serije zavrne, se zavrne celotna serija. Vsi proizvodi se označijo kot takšni in se ne smejo ponovno pregledati ali prevzeti.
Če je dejanska dostavljena in prevzeta količina manjša od količine, določene v odločbi, se varščina:
a) vrne v celoti, če razlika ne presega 5% ali 175 kg;
b) razen v primerih višje sile, zaseže:
– delno, glede na nedostavljene ali neprevzete količine, če razlika ni večja od 15%;
– v celoti v drugih primerih.
Za višjo silo se štejejo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledice ni moč odvrniti.
41. člen
(plačilo prevzetega govejega mesa)
Agencija v roku 30 dni od dneva prevzema govejega mesa v skladišče agencije oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje plača upravičencem prevzete količine govejega mesa, katerih neto masa je bila ugotovljena v skladu s 35. členom te uredbe in po ceni, ki je bila navedena v ponudbi.
Če agencija prevzame goveje meso drugih kakovostnih tržnih razredov kot R3, se cena, ki se plača izbranim ponudnikom preračuna z uporabo pretvorbenih koeficientov iz Priloge 1.
II. PODPOGLAVJE:
Odkoščevanje govejega mesa
42. člen
(splošni pogoji za odkoščevanje govejega mesa)
Agencija je pooblaščena za odkoščevanje vsega ali dela govejega mesa, ki se intervencijsko odkupi.
Pogoji za odkoščevanje govejega mesa:
– odkoščevanje se lahko izvaja v intervencijskih centrih iz 31. člena te uredbe;
– kosi brez kosti morajo izpolnjevati pogoje iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
– odstranjevanje kosti se ne sme začeti, preden ni prevzeta celotna serija govejega mesa;
– v prostoru za odkoščevanje v času odkoščevanja, obdelave ali pakiranja intervencijsko nakupljenega govejega mesa ne sme biti nobeno drugo meso. Izjema je samo svinjsko meso, če je v obdelavi na drugi popolnoma ločeni liniji;
– odkoščevanje govejega mesa se lahko izvrši od 7. ure do 18. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Delovni čas se lahko podaljša, če je zagotovljena prisotnost osebe, ki opravlja nadzor v skladu s 44. členom te uredbe. Če odkoščevanje govejega mesa ni končano v istem dnevu kot je opravljen prevzem, mora oseba, ki opravlja nadzor, zapečatiti hladilne prostore, kjer se goveje meso uskladišči, in jih odpečatiti, ko se odkoščevanje govejega mesa nadaljuje.
43. člen
(pogodba in natančnejša pravila za odkoščevanje govejega mesa)
Odkoščevanje govejega mesa se izvaja na podlagi pogodbe med agencijo in izbranim intervencijskim centrom.
Agencija določi podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati intervencijski center za razsek, zahteve glede opreme in natančne pogoje glede odkoščevanja govejega mesa, ki določajo način priprave, obdelave, pakiranja, zamrzovanja in skladiščenja kosov govejega mesa.
44. člen
(nadzor nad odkoščevanjem govejega mesa)
V vseh fazah odkoščevanja govejega mesa mora biti zagotovljen fizični nadzor.
Inšpektorat za kmetijstvo lahko pooblasti za izvajanje nadzora nad odkoščevanjem organizacijo, ki je pooblaščena za ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji. Inšpektorat za kmetijstvo v takšnem primeru izvaja samo nenapovedane preglede odkoščevanja govejega mesa, pri katerem se kontrolira naključno izbrane kartone posameznih kosov pred in po zamrzovanju in se količine govejega mesa primerjajo s količino kosti, kit in maščobe. Ti pregledi obsegajo najmanj 5% kartonov, napolnjenih v enem dnevu oziroma najmanj pet kartonov posameznega kosa.
Prednje in zadnje četrti se odkoščujejo ločeno. Vsak dan odkoščevanja se naredi zapisnik, iz katerega je razvidno:
– število kosov in število napolnjenih kartonov;
– izplen odkoščevanja, ločeno za prednje in zadnje četrti.
45. člen
(posebni pogoji za odkoščevanje govejega mesa)
Med odkoščevanjem, obdelavo in pakiranjem govejega mesa pred zamrzovanjem notranja temperatura mesa ne sme biti višja od 7 °C. Transport kosov je možen šele po hitrem zamrzovanju.
Neposredno pred odkoščevanjem je potrebno v celoti odstraniti vse nalepke in tujke.
Vse kosti, hrustanec, vratne in hrbtne vezi, grobe vezi in tkiva, stične ovojnice, vidni živci in limfno tkivo morajo biti popolnoma odstranjeni. Obdelava kosov mora biti omejena na odstranitev maščobe, grobih vezi in tkiv, stičnih ovojnic in drugega določenega z obrezovanjem. Vse vidno živčno in limfno tkivo mora biti odstranjeno.
Večje krvne žile in strdke ter onesnažene dele se mora odstraniti s čim manj obdelave.
46. člen
(pakiranje kosov)
Kosi se pakirajo takoj po odkoščevanju v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe, tako da meso ne pride v neposredni stik s kartonom.
Polietilenske folije za kartone ter folije ali vreče za zavijanje morajo biti najmanj 0,05 mm debele in primerne za zavijanje živil.
Kartoni, palete in zaboji morajo izpolnjevati pogoje iz Priloge 4.
47. člen
(skladiščenje kosov)
Agencija mora zagotoviti, da se vso intervencijsko odkupljeno odkoščeno goveje meso skladišči ločeno in da je možno enostavno ugotoviti istovetnost mesa po posameznem predpisu o uvedbi intervencijskega odkupa, kosu in mesecu skladiščenja.
48. člen
(stroški odkoščevanja)
Na podlagi pogodbe iz 43. člena te uredbe se stroški, ki nastanejo pri odkoščevanju mesa, plačajo v skladu s 53. členom te uredbe.
49. člen
(roki)
Odkoščenje, obrezovanje in pakiranje mora biti končano v 10 dneh po zakolu.
Takoj po pakiranju se mora odkoščeno goveje meso hitro zamrzniti. Količine odkoščenega mesa v enem dnevu ne smejo presegati dnevnih kapacitet hladilnih prostorov za hitro zamrzovanje.
Notranja temperatura odkoščenega govejega mesa mora biti -7 °C ali manj v 36 urah po hitrem zamrzovanju.
50. člen
(zavrnitev proizvodov)
Kadar se s pregledi, določenimi v prvem in drugem odstavku 44. člena te uredbe ugotovi, da odkoščevalni obrat krši člene tega podpoglavja v zvezi z določenim kosom, se ti pregledi razširijo tako, da zajamejo nadaljnjih 5% kartonov, napolnjenih istega dne. Če se ugotovijo nadaljnje kršitve, se pregleda dodatne vzorce, ki znašajo 5% skupnega števila kartonov tega kosa. Kadar se pri četrtem 5% pregledu ugotovi kršitve teh členov pri več kot 50% kartonov, se preveri celodnevna proizvodnja tega kosa. Vendar pa se pregled celodnevne proizvodnje ne zahteva potem, ko se ugotovi kršitve pri več kot 20% kartonov določenega kosa.
Potem, ko se na podlagi prejšnjega odstavka tega člena ugotovijo kršitve pri manj kot 20% kartonov določenega kosa, se zavrne celotna količina teh kartonov in jih agencija dobavitelju ne plača. Za zavrnjene kose plača obrat za odkoščevanje agenciji znesek naveden v Prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.
Če se ugotovijo kršitve pri več kot 20% kartonov določenega kosa, agencija zavrne celodnevno proizvodnjo tega določenega kosa in jih ne plača. Za zavrnjene kose obrat za odkoščevanje plača intervencijski agenciji znesek, naveden v Prilogi 5.
Če se ugotovijo kršitve pri več kot 20% kartonov različnih kosov, proizvedenih v enem dnevu, agencija zavrne celodnevno proizvodnjo odkoščenega mesa in jih dobavitelju ne plača. Obrat za odkoščevanje agenciji plača znesek, ki je za 20% višji od cene, ki jo je za goveje meso s kostmi plačala izbranemu ponudniku v skladu z 41. členom te uredbe in je bilo po odkoščenju zavrnjeno.
Kadar se uporablja četrti prejšnji odstavek, se drugi in tretji odstavek tega člena ne uporabljata.
Kadar zaradi malomarnosti ali prevare obrat za odkoščevanje ne izpolnjuje tega podpoglavja te uredbe ne glede na prejšnje odstavke:
– agencija zavrne in ne plača vseh proizvodov, ki so bili pridobljeni z odkoščevanjem določenega dne, v katerem je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje določb tega podpoglavja te uredbe;
– obrat za odkoščevanje agenciji plača znesek, ki je za 20% višji od cene, ki jo je za goveje meso s kostmi plačala izbranemu ponudniku v skladu z 41. členom te uredbe in je bilo po odkoščenju zavrnjeno v skladu s prvo alineo tega odstavka.
III. PODPOGLAVJE:
Nadzor nad intervencijskim odkupom, evidence skladišč in poročanje
51. člen
(skladiščenje in pregledi)
Agencija mora zagotoviti, da je meso, ki je predmet tega poglavja, uskladiščeno in skladiščeno tako, da je lahko dostopno in v skladu s prvim odstavkom 34. člena in 47. členom te uredbe.
Temperatura skladiščenja mora biti –17°C ali nižja.
Agencija sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi zadovoljivo ohranjanje tako količin kot kvalitete skladiščenih proizvodov in da se zamenja poškodovano pakiranje. Skladišča agencije morajo zavarovati intervencijske zaloge govejega mesa.
Agencija sprejme vse potrebne ukrepe glede sledljivosti in skladiščenja, s katerimi zagotovi, da so skladiščeni proizvodi čimbolj učinkovito odpremljeni iz skladišč.
52. člen
(poročanje agencije)
Agencija nemudoma obvešča ministrstvo o spremembah seznama intervencijskih centrov ter o njihovih zamrzovalnih in skladiščnih kapacitetah.
V roku 10 dni po koncu roka za uskladiščenje agencija obvesti ministrstvo o dostavljenih in uskladiščenih količinah govejega mesa.
V roku 20 dni v tekočem mesecu za pretekli mesec agencija obvesti ministrstvo o:
– odkupljenih količinah govejega mesa v posameznih tednih in skupaj v mesecu, po posameznih proizvodih in kakovostnih tržnih razredih v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje trupov in polovic govedi na klavni liniji;
– količinah posameznih proizvodov s kostmi in brez njih, ki so predmet odločb o prodaji, izdanih v preteklem mesecu;
– količinah posameznih proizvodov s kostmi in brez njih, ki so bili zavrnjeni v preteklem mesecu;
– pridobljenih količinah mesa brez kosti iz odkupljenega mesa s kostmi;
– neprevzetih in fizičnih zalogah posameznih proizvodov s kostmi, z navedbo, koliko časa so neprevzete zaloge v skladišču. ‘Neprevzete zaloge’ pomenijo zaloge, za katere še ni bila izdana odločba o prodaji, ‘fizične zaloge’ pa pomenijo skupaj neprevzete zaloge in zaloge, za katere je že bila izdana odločba o prodaji, vendar še niso bile prevzete s strani kupca.
53. člen
(stroški fizičnih operacij)
Fizične operacije, povezane z intervencijskim nakupom govejega mesa, vključujejo:
1. Ugotavljanje ustreznosti govejega mesa in uskladiščenje (za četrti in polovice):
a) premik v skladiščni prostor s prevoznega sredstva ob prihodu v skladišče agencije;
b) kontrolo kakovosti;
c) tehtanje;
d) zamrzovanje in premik v hladilnico;
e) pakiranje.
2. Ugotavljanje ustreznosti govejega mesa, odkoščevanje in uskladiščenje (za odkoščeno meso):
a) kontrolo kakovosti odkoščenega mesa;
b) tehtanje odkoščenega mesa;
c) rokovanje;
d) pogodbene stroške odkoščevanja govejega mesa, ki vključujejo:
– začetno ohladitev;
– prevoz iz intervencijskih centrov v obrat za odkoščevanje (razen ko prodajalec dostavi goveje meso v obrat za odkoščenje);
– odkoščevanje, obdelavo, tehtanje, pakiranje in hitro zamrzovanje;
– začasno skladiščenje kosov; nakladanje, prevoz in ponovno uskladiščenje v hladilnico skladišča;
– stroške embalaže za pakiranje: polietilenske vreče, kartonske škatle.
Vrednost kosti, maščobe in ostalih odpadkov, ki ostanejo v obratu za odkoščevanje, se ne upoštevajo.
3. Skladiščenje govejega mesa:
a) najem skladišč;
b) zavarovanje (samo, če to ni že vključeno v podtočko a) te točke);
c) kontrolo temperature (samo, če to ni že vključeno v podtočko a) te točke);
d) letno inventuro (samo, če to ni že vključeno v podtočko a) te točke).
4. Odpremo govejega mesa iz skladišča:
a) tehtanje;
b) kontrolo kakovosti;
c) premik iz skladiščnega prostora na nakladalno rampo skladišča.
Agencija skladišču plača dejanske stroške fizičnih operacij iz prejšnjega odstavka na podlagi računov, vendar največ do višine:
– 15.210 SIT/tono za fizične operacije iz 1. točke prejšnjega odstavka;
– 71.960 SIT/tono za fizične operacije iz 2. točke prejšnjega odstavka;
– 3.860 SIT/tono četrti in polovic oziroma 3.770 SIT/tono odkoščenega mesa na mesec skladiščenja za fizične operacije iz 3. točke prejšnjega odstavka;
– 1.750 SIT/tono četrti in polovic oziroma 1.370 SIT/tono odkoščenega mesa za fizične operacije iz 4. točke prejšnjega odstavka.
54. člen
(evidence)
Intervencijski centri morajo o zalogah govejega mesa, ki je predmet intervencijskega nakupa, voditi evidenco v računalniški obliki, ločeno za meso s kostmi in odkoščeno meso, ki vsebuje podatke o uskladiščenju, skladiščenju in odpremi iz skladišč (količine, datum, označbe serij).
Agencija vodi evidenco za vse količine govejega mesa v intervencijskih centrih, ki vsebuje podatke o količinah in datumih uskladiščenja, skladiščenja ter odpreme serij govejega mesa.
55. člen
(mesečno poročilo intervencijskih centrov)
Intervencijski centri posredujejo agenciji mesečno poročilo na obrazcu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, ločeno za meso s kostmi in odkoščeno meso do 10 v tekočem mesecu za pretekli mesec.
Mesečno poročilo mora vsebovati podatke o količinah govejega mesa:
– ki se prenašajo iz predhodnega meseca;
– ki so se uskladiščile in odpremile iz intervencijskih centrov po posameznih serijah;
– ki so v skladišču ob koncu meseca.
56. člen
(letno poročilo intervencijskih centrov)
Intervencijski centri posredujejo agenciji letno poročilo na obrazcu iz Priloge 7, ki je sestavni del te uredbe, ločeno za meso s kostmi in odkoščeno meso do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto.
Letno poročilo mora povzeti količine govejega mesa v intervencijskih centrih po posameznih serijah in ločeno za meso s kostmi in odkoščeno meso. Letno poročilo mora biti potrjeno s strani inšpektorja za kmetijstvo, ki vpiše ugotovitve iz opravljenega pregleda. Intervencijski center o morebitnih ugotovljenih odstopanjih poda obrazložitev, ki je sestavni del letnega poročila.
57. člen
(nadzor nad skladiščenjem govejega mesa)
Na podlagi predloga agencije izvaja inšpektorat za kmetijstvo v intervencijskih centrih skozi vse leto v času skladiščenja govejega mesa nenapovedane preglede v neenakomernih intervalih.
Vsak intervencijski center mora biti pregledan najmanj enkrat na leto. Pri pregledu se ugotavlja:
– način zbiranja podatkov iz 55. in 56. člena te uredbe;
– usklajenost evidenc intervencijskega centra s podatki, ki so bili posredovani agenciji;
– prisotnost količin govejega mesa, ki so navedene v zadnjem mesečnem poročilu skladišča, v skladišču na podlagi vizualne ocene. V primeru dvoma ali spora se prisotnost ugotavlja s tehtanjem v skladu z drugo alineo točke a) četrtega odstavka tega člena. Kmetijski inšpektor lahko razširi pregled na tehtanje vseh količin govejega mesa v seriji ali v skladišču.
Inšpektorat za kmetijstvo pred pregledom skladišča agencije na podlagi evidenc agencije izbere serije za pregled. Izberejo se serije, ki predstavlja najmanj 5% vseh količin govejega mesa v skladišču.
Pregled izbranih serij obsega:
a) za goveje meso s kostmi:
– pregled označb serij in ugotovitev števila kosov;
– ugotovitev mase s tehtanjem 20% kosov posameznega proizvoda (četrti, polovice) oziroma posameznega kakovostnega razreda;
– vizualni pregled stanja pakiranja;
b) za goveje meso brez kosti:
– pregled označb serij in ugotovitev števila kartonov;
– tehtanje 10% palet ali kontejnerjev;
– tehtanje 10% kartonov od vsake tehtane palete;
– vizualni pregled vsebine škatel in stanja pakiranja v vsakem kartonu.
Če se pri pregledu izbranih serij ugotovijo odstopanja, kmetijski inšpektor določi dodatne količine proizvodov, ki se pregledajo po enakem postopku.
Če se pri pregledih iz prejšnjih odstavkov ugotovi, da proizvodi ne izpolnjujejo zahtev iz tega poglavja, jih inšpektor kot takšne označi in jih zavrne.
58. člen
(zapisnik o pregledu)
Kmetijski inšpektor o vsakem opravljenem pregledu napiše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
a) ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež intervencijskega centra;
b) opis pogojev skladiščenja in stanja ter dostopnosti pakiranj ter označb serij;
c) količine v evidenci agencije, količine v evidenci intervencijskega centra in morebitna odstopanja med obema evidencama za vsako serijo oziroma količino proizvoda v intervencijskem centru;
d) količine, ki so bile ugotovljene pri pregledu izbranih serij in vsa morebitna druga odstopanja glede na evidence;
e) navedbo dodatno pregledanih količin pri razširjenem pregledu in ugotovljena odstopanja glede na evidence;
f) obrazložitev intervencijskega centra, če so bila ugotovljena odstopanja;
g) kraj, datum in čas začetka in konca pregleda ter podpis pristojnega kmetijskega inšpektorja in podpis odgovorne osebe intervencijskega centra.
Kmetijski inšpektor nemudoma posreduje zapisnik agenciji, ki v primeru ugotovljenih odstopanj uskladi svoje evidence z ugotovitvami iz zapisnika.
59. člen
(dovoljene količinske izgube govejega mesa pri skladiščenju)
Količinska izguba govejega mesa pri skladiščenju je določena kot odstotek dejanskih količin govejega mesa v intervencijskem centru od vsote uskladiščenih količin govejega mesa v določenem finančnem letu in količin, ki so bile v intervencijskem centru na začetku tega finančnega leta.
Odstotek dovoljenih količinskih izgub v času skladiščenja znaša za goveje meso 0,6%. Odstotek dovoljenih količinskih izgub pri odkoščenju znaša 32% od prevzetega govejega mesa s kostmi.
Z dovoljenimi količinskimi izgubami ni možno pokriti izgub, ki so nastale zaradi manjkajočih količin oziroma pakiranj v intervencijskem centru.
60. člen
(manjkajoče količine in poslabšanje kakovosti govejega mesa pri skladiščenju)
Intervencijski center agencije je odgovoren za vsa odstopanja med količinami v intervencijskem centru in navedbami v evidencah oziroma poročilih skladišča, ki jih ugotovi kmetijski inšpektor, ter za poslabšanje kakovosti govejega mesa.
Vrednost manjkajočih količin oziroma poslabšanja kakovosti iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se manjkajoče količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo z intervencijsko ceno, povečano za 5%. V primeru, da je tržna cena višja od 105% intervencijske cene, mora skladišče povrniti agenciji vrednost, ki se izračuna tako, da se manjkajoče količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo s tržno ceno, povečano za 5%.
Vrednost manjkajočih količin oziroma poslabšanja kakovosti plača intervencijski center agencije v proračun Republike Slovenije.
V. POGLAVJE:
Prodaja intervencijskih zalog govejega mesa
61. člen
(splošni pogoji za prodajo govejega mesa iz intervencijskih zalog)
Goveje meso iz intervencijskih zalog se lahko prodaja samo:
– če so proizvodi namenjeni določeni uporabi;
– če so proizvodi namenjeni za izvoz;
– če ni moten trg govejega mesa, tudi v primeru, ko prodaja proizvodov nima določenega namena, pri čemer se upošteva zlasti povprečno tržno ceno odrasle govedi;
– če je prodaja oziroma odstranitev iz skladišč potrebna zaradi tehničnih razlogov.
Minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije predpis o prodaji intervencijskih zalog govejega mesa po vnaprej določeni ceni ali po postopku zbiranja ponudb. Minister lahko predpiše posebne pogoje za prodajo govejega mesa in določi namen uporabe ter določi višino varščine za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti kupcev.
62. člen
(varščina)
Samo vlagatelji oziroma ponudniki, ki so predložili dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 26.000 SIT/tono, lahko sodelujejo pri prodaji govejega mesa iz intervencijskih zalog po postopku zbiranja ponudb ali prodaje po vnaprej določeni ceni.
Namen varščine je zagotovitev izpolnitve obveznosti ponudnikov oziroma vlagateljev, predvsem da vlagatelji oziroma ponudniki:
– ne umaknejo svojih vlog oziroma ponudb;
– v roku določenem v odločbi plačajo količine proizvodov;
– prevzamejo plačane količine proizvodov.
Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Agencija vloge in ponudbe, katerim dokazilo o zagotovljeni varščini ni priloženo, zavrne. Izjemoma se določila tega odstavka ne uporabljajo, ko to opravičujejo pogoji pri prodaji govedine po vnaprej določeni ceni.
Varščina se ponudnikom oziroma vlagateljem, katerih vloge oziroma ponudbe niso bile sprejete, vrne.
Količine proizvodov, ki bodo prevzete, morajo biti plačane najkasneje en dan pred prevzemom iz intervencijskega centra.
Če kupec ne plača proizvodov v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da ponudba oziroma vloga ni bila sprejeta in se varščina zaseže. Če kupec v roku iz petega odstavka tega člena plača samo del količine, določene v odločbi, sme prevzeti le plačane količine in se mu, razen v primerih višje sile, varščina zaseže:
– v sorazmernem deležu glede na neplačane količine v roku iz prejšnjega odstavka, če je bilo plačanih najmanj 60% z odločbo določenih količin;
– v celoti, če več kot 60% z odločbo določenih količin ni bilo plačanih v roku iz prejšnjega odstavka;
– v celoti v primeru, da plačanih količin ne prevzame.
Zasežene varščine se vplača v proračun Republike Slovenije.
63. člen
(prodajna cena)
Prodajna cena se v primeru prodaje mesa s kostmi nanaša na bruto maso in v primeru prodaje mesa brez kosti na neto maso, brez DDV, fco nakladalna rampa skladišča. Neto masa mesa brez kosti je enaka razliki med bruto maso, ki je ugotovljena na nakladalni rampi skladišča, in povprečno maso pakiranja, ki je bila ugotovljena pred pakiranjem.
V primeru prodaje je minimalna količina proizvodov na vlogo oziroma ponudbo:
– pet ton, v primeru mesa s kostmi,
– dve toni, v primeru mesa brez kosti.
V primeru, da je razpoložljiva količina v skladišču manjša od petih oziroma dveh ton, je minimalna količina enaka razpoložljivi količini.
64. člen
(prevzem)
Kupec mora prevzeti blago v roku enega meseca od dneva izdaje odločbe agencije iz osmega odstavka 65. člena in šestega odstavka 66. člena te uredbe. V primeru, da kupec neplačanih količin v z odločbo določenem roku ne prevzame, nosi stroške nadaljnjega skladiščenja.
Prevzem proizvodov mora biti v skladu z navodili agencije za sprostitev proizvodov, pri čemer se ne upoštevajo zahteve kupcev glede določene serije. V primeru, da je ponudnik navedel prednostni seznam lokacij intervencijskih centrov, se mu proizvodi dodelijo glede na razpoložljive količine.
Agencija omogoči ponudnikom oziroma vlagateljem, preden vložijo vloge oziroma ponudbe, ogled proizvodov.
Agencija v roku 5 dni obvešča ministrstvo o prodanih količinah v preteklih dveh tednih.
65. člen
(prodaja govejega mesa iz intervencijskih zalog po vnaprej določeni ceni)
Prodajno ceno govejega mesa po tem postopku določi minister ob upoštevanju situacije na trgu govejega mesa in cen konkurenčnih proizvodov.
Pisne vloge za nakup govejega mesa iz intervencijskih zalog se vložijo na agencijo.
Vloge morajo vsebovati:
– ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež vlagatelja;
– opis proizvodov;
– zaprošeno količino govejega mesa;
– skupni znesek za zaprošene količine v SIT;
– izjavo, s katero se kupec odreče vsem zahtevam glede kakovosti in lastnosti proizvodov, ki se mu jih lahko dodeli;
– prednostni seznam lokacij skladišč, kjer je goveje meso skladiščeno;
– soglasje, da sprejema z odločbo zmanjšane zaprošene količine govejega mesa v primeru premajhnih razpoložljivih količin;
– dokazilo o zagotovljeni varščini iz 62. člena te uredbe.
Agencija obravnava vse popolne vloge, ki jih je prejela na določen dan.
Kot dan vložitve popolne vloge se šteje dan, ko agencija vlogo prejme, vendar ne kasneje kot do 14.00 ure.
Popolne vloge, ki prispejo na agencijo na dan, ki ni delavni dan za agencijo ali na delaven dan, vendar po uri, ki je določena v prejšnjem odstavku, se šteje, da je bila predložena na prvi delovni dan, ki sledi dnevu, ko je vloga dejansko prispela.
Vse vloge, prispele istega dne, se štejejo, da so bile vložene istočasno.
Agencija izda odločbo o rešitvi vloge v roku petih delovnih dni po prejemu vloge do prodaje vsega govejega mesa po predpisu.
V primeru, da je bila z vlogami zahtevana večja količina govejega mesa kot je razpoložljiva količina, agencija razdeli razpoložljive količine.
66. člen
(prodaja intervencijskih zalog govejega mesa po postopku zbiranja ponudb)
Predpis o postopku za zbiranje ponudb vsebuje:
– opis proizvodov in datum objave predpisa o uvedbi intervencijskega nakupa govejega mesa;
– naziv in naslov intervencijskega centra, kjer se meso skladišči;
– za vsak intervencijski center posebej količino posameznih proizvodov, ki so predmet prodaje;
– najmanj 14-dnevni rok za vložitev ponudb.
Ponudniki pisne ponudbe za nakup govejega mesa iz intervencijskih zalog neposredno izročijo agenciji ali se pošljejo po pošti z dokazilom o prejemu.
Ponudba mora vsebovati:
– ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež ponudnika;
– opis in količino proizvodov in navedbo intervencijskega centra, v katerem se ti proizvodi skladiščijo;
– ponudbeno ceno v SIT/tono;
– izjavo ponudnika, s katero se odreče vseh zahtev glede kvalitete in lastnosti proizvodov, ki se mu dodelijo;
– soglasje, da sprejema z odločbo zmanjšane zaprošene količine govejega mesa, v primeru premajhnih razpoložljivih količin;
– dokazilo o zagotovljeni varščini iz 62. člena te uredbe;
– druge informacije, ki so zahtevane v predpisu o postopku za zbiranje ponudb.
Delovni dan po preteku roka za vložitev ponudb agencija pošlje ministru poročilo o ponujenih količinah in cenah. Minister s predpisom določi minimalno prodajno ceno za proizvode, po kateri agencija lahko proda te proizvode ali določi, da se nobene ponudbe ne sprejme. Ponudbe z nižjo ceno, kot jo določi minister, agencija zavrne.
V primeru, da je bilo prejeto več ponudb z enako ceno za isto količino govejega mesa in ko je bilo v ponudbah zaprošeno za večje količine govejega mesa kot so razpoložljive količine, agencija razdeli razpoložljive količine.
Agencija izda odločbo o odločitvi glede ponudbe v roku petih delovnih dni po objavi minimalne prodajne cene.
Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na ministrstvo.
VI. POGLAVJE:
Končni določbi
67. člen
(financiranje ukrepov)
Sredstva za financiranje ukrepov po tej uredbi se zagotovijo na proračunskih postavkah ministrstva, in sicer:
– za ukrepa podpora skladiščenju in intervencijski nakup se sredstva zagotovijo na postavki 6636 Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg) in
– za ukrep premij se sredstva zagotovijo na postavki 5536 Sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0.
68. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-14/2001-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
