Na podlagi 5., 6. in 8. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga za ovčje in kozje meso
I. POGLAVJE:
Temeljne določbe
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa bazno ceno za klavno maso jagnjet, ukrep podpore skladiščenju trupov, polovic in drugih kosov jagnjet ter ukrep neposrednih plačil za ovce in koze v obliki premij.
II. POGLAVJE:
Cene
2. člen
(tržno leto)
Tržno leto se začne na prvi ponedeljek v januarju in se konča na dan pred tem dnevom v naslednjem letu.
3. člen
(bazna cena)
Bazna cena je 97.600,70 SIT/100 kg klavne mase jagnjet.
4. člen
(sezonsko prilagojena bazna cena)
Bazna cena se sezonsko spreminja. Sezonsko prilagojene bazne cene so navedene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
5. člen
(tržna cena)
Tržna cena se ugotovi za maso klavnih trupov zaradi ukrepa podpore skladiščenju trupov, polovic in drugih kosov po tej uredbi.
Tržna cena svežih ali ohlajenih trupov jagnjet na reprezentativnem trgu je enaka povprečju tržnih cen, ki so bile za omenjene kategorije zabeležene v sedemdnevnem obdobju. Kjer ni podatkov in zaradi razlogov, ki so določeni v predpisu, ki ureja tržno informacijski sistem za trg ovčjega mesa, se upoštevajo zadnje ugotovljene cene.
Tržna cena se izračuna na podlagi tržnih cen brez dodanega davka na dodano vrednost.
V primeru trupov jagnjet mase do 16 kg in v skladu z običajno trgovsko prakso se lahko ugotovijo tržne cene pred odstranitvijo drobovja in glave.
III. POGLAVJE:
Premije
6. člen
(uporaba izrazov)
Premije po tej uredbi pomenijo ukrepe neposrednih plačil na glavo primerne ovce ali koze.
Primerna ovca ali koza je vsaka samica iz vrste ovc ali koz, ki je najmanj enkrat jagnjila ali jarila oziroma je stara najmanj eno leto. Ta pogoj mora izpolniti do zadnjega dneva obveznega stodnevnega roka reje iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.
Proizvajalci ovčjega in kozjega mesa so kmetijska gospodarstva, ki redijo najmanj 10 primernih ovc oziroma koz, oziroma skupnost proizvajalcev, katere člani redijo skupaj najmanj 10 primernih ovc oziroma koz. Kmetijsko gospodarstvo je lahko lastnik celega ali dela tropa ali pogodbeni rejec.
Proizvajalci lahkih jagnjet so vsi rejci ovc, ki tržijo ovčje mleko oziroma izdelke iz njega. Vsi ostali rejci ovc veljajo za proizvajalce težkih jagnjet.
Proizvajalec na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pomeni katerega koli rejca ovc oziroma koz, katerega kmetijsko gospodarstvo leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Rejec z najmanj 50% kmetijskih zemljišč v uporabi v na takih območjih se prav tako šteje za rejca na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Proizvajalci s sezonsko pašo na planinah in skupnih pašnikih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se prav tako smatrajo za rejce na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, če:
– pasejo najmanj 90% ovc oziroma koz, za katere prosijo za premijo, najmanj 90 zaporednih dni na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in
– je sedež kmetijskega gospodarstva na enem od geografskih območij občin, navedenih v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, za katerega je značilen začasni premik ovc in koz na sezonsko pašo in je ta premik potreben zaradi zagotavljanja zadostne količine krme v pašni sezoni.
Skupnost proizvajalcev pomeni organizacijo proizvajalcev po zakonu, ki ureja kmetijstvo oziroma drugo pravno osebo zasebnega prava kot obliko združevanja, v kateri veljajo vzajemne pravice in obveznosti med rejci ovc oziroma koz. Skupnosti, katere cilj je skupna reja tropa in v njej ni mogoče določiti lastništva ovc in koz po posameznikih, se prav tako smatrajo za skupnost proizvajalcev, če člani osebno prevzamejo tveganje oziroma organizacijo reje. Skupnost mora imeti statut ali pravila in svoj račun.
7. člen
(pogoj za upravičence)
Premije lahko uveljavljajo le tisti upravičenci, ki so določeni z zakonom, ki ureja kmetijstvo, če izpolnjujejo pogoje za proizvodnjo ovčjega in kozjega mesa po tej uredbi.
8. člen
(premija za ovco)
Za izravnavo izgube dohodka se določi in izplača premija za primerno ovco za proizvodnjo težkih jagnjet.
Višina premije je 3.400 tolarjev za leto 2001 za primerno ovco za proizvodnjo težkih jagnjet.
Višina premije za primerno ovco za proizvodnjo lahkih jagnjet znaša 80% premije za primerno ovco iz prvega odstavka tega člena in znaša 2.720 tolarjev za leto 2001.
Če skupna višina zahtevkov za namen premij iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine premij iz tega člena sorazmerno zmanjšajo.
9. člen
(premija za kozo)
Za izravnavo izgube dohodka se izplača premija za primerno kozo, in sicer za koze na kmetijskih gospodarstvih, ki ležijo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki so razvrščena med strme kmetije. Kot seznam teh območij se upošteva stanje v elaboratu ‘Območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji’.
Višina premije za kozo znaša 80% premije za primerno ovco iz prvega odstavka 8. člena te uredbe in znaša 2.720 tolarjev za leto 2001.
Če skupna višina zahtevkov za namen premij iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine premij iz tega člena sorazmerno zmanjšajo.
10. člen
(dodatna premija za ovco oziroma kozo)
Za ovce in koze na kmetijskih gospodarstvih, ki ležijo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost oziroma ki so razvrščena med strme kmetije, za katere se je uveljavljala premija po 8. in 9. členu te uredbe, se lahko določi dodatna premija za primerno ovco ali kozo.
Če skupna višina zahtevkov za namen premij iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine premij iz tega člena sorazmerno zmanjšajo.
11. člen
(število premij)
Premije se izplačajo upravičencem na podlagi števila primernih ovc oziroma koz, ki jih imajo na kmetijskem gospodarstvu v obveznem roku reje iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe.
Spodnja meja je deset primernih ovc oziroma koz na posameznega proizvajalca oziroma skupnost proizvajalcev.
Zgornja meja, do katere se izplača premija v celoti, je tisoč primernih ovc oziroma koz na proizvajalca na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in petsto na drugih območjih na posameznega proizvajalca. Nad to mejo se premija zniža za 50% za vsako ovco oziroma kozo nad to mejo.
V primeru skupnosti proizvajalcev se zgornje meje iz prejšnjega odstavka upoštevajo za vsakega člana skupnosti posebej.
12. člen
(lastništvo)
Kjer je lastništvo tropa na enem kmetijskem gospodarstvu deljeno med dve ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, se za proizvajalca šteje nosilec kmetijskega gospodarstva.
V primeru sezonske paše ali najema kmetijskih zemljišč, se proizvajalec ne spremeni. V vlogi je potrebno navesti kmetijsko gospodarstvo najemodajalca.
Če gre za rejo tropa v sistemu zakupa celega ali dela tropa in zakupnik prejema plačilo od prodanih proizvodov, se zakupnik smatra za rejca celega ali dela tropa.
Če je pastir zaposlen pri proizvajalcu in je hkrati tudi lastnik dela tropa, ki ni ločeno evidentiran, je soodgovoren skupaj s proizvajalcem, če pride do sankcij po tej uredbi.
13. člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevke se vlaga, skupaj z drugimi zahtevki za neposredna plačila, v roku od 1. do 30. junija v tržnem letu, na katerega se prošnja nanaša, na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželje (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska cesta št. 160, Ljubljana.
Proizvajalci morajo na zahtevku navesti, ali tržijo ovčje mleko oziroma izdelke iz njega.
Proizvajalec mora imeti ovce oziroma koze v reji najmanj sto dni po preteku roka za vložitev zahtevka. Na zahtevku mora navesti tudi lokacije, na katerih se bodo le-te nahajale v tem stodnevnem obdobju. V primeru spremembe lokacije ali časovnega termina mora rejec vnaprej obvestiti agencijo o spremembi.
Ovce oziroma koze morajo biti označene v skladu z določili predpisov o označevanju in registraciji drobnice ter vpisane v register na območnem kmetijskem zavodu.
Vsak zahtevek se mora nanašati na najmanj deset ovc oziroma koz.
V zahtevku za premijo za kmetijsko gospodarstvo, kjer se deli lastništvo med več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki ga vloži en proizvajalec, je potrebno navesti lastninsko razmerje in status oseb na kmetijskem gospodarstvu, ki so solastniki tropa. V zahtevku je potrebno navesti tudi šifro kmetijskega gospodarstva drugih proizvajalcev, ki so solastniki tropa.
Postopek uveljavljanja premij določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
14. člen
(zahtevek za skupnost)
Skupnost proizvajalcev odda en zahtevek, ki ga podpišejo vsi proizvajalci. Premija se izplača neposredno skupnosti.
Na zahtevku za premijo mora biti navedeno število ovc oziroma koz po posameznih rejcih v skupnosti proizvajalcev.
V primeru, ko razdelitev iz prejšnjega odstavka ni možna, pa morajo statut ali pravila skupnosti vsebovati formulo, po kateri se lahko razdeli trop med posamezne rejce. Formula mora določati način, kako bi se sredstva skupnosti delila med člani, če bi skupnost razpadla. Formula se med tržnim letom ne spreminja, razen če se struktura skupnosti pomembno spremeni. Takšna sprememba je lahko posledica prihoda novih članov oziroma odhoda bivših članov skupnosti oziroma če se spremeni za 10 ali več odstotkov pri razporeditvi sredstev članov. Zahtevek za premijo mora vsebovati podatke o številu ovc oziroma koz, ki pripadajo posameznemu rejcu na podlagi navedene formule.
15. člen
(zahtevek za dodatno premijo za ovce oziroma koze v območjih z omejenimi možnostmi)
Za pridobitev dodatne premije za ovce oziroma koze v območjih z omejenimi možnostmi, se mora zahtevku za premijo priložiti podatke o vseh kmetijskih površinah na kmetijskem gospodarstvu. Kopije katastrskih načrtov, na katerih je potrebno označiti parcele, ki ležijo na območjih z omejenimi možnostmi in so namenjene za rejo ovc in koz, mora proizvajalec hraniti doma še najmanj štiri leta od oddaje zahtevka. V primeru skupnosti proizvajalcev, je potrebno priložiti zahtevku za skupnost v tem odstavku navedeno dokumentacijo za vse površine, ki jih uporablja skupnost.
Zahtevki proizvajalcev na območjih iz šestega odstavka 6. člena te uredbe, ki želijo uveljavljati premijo, morajo vsebovati še podatke o:
– kraju ali krajih, kjer bo potekala sezonska nastanitev tropa v tekočem tržnem letu, in
– najmanj 90-dnevno obdobje paše v tekočem tržnem letu.
Če uveljavljajo rejci premije v skladu s šestim odstavkom 6. člena te uredbe, morajo zahtevku priložiti potrdilo, da je bil sezonski premik v prejšnjih dveh letih dejansko opravljen, razen v primeru višje sile ali opravičenih naravnih okoliščin, ter da je sezonska nastanitev na njihovem območju res trajala najmanj 90 zaporednih dni. Potrdilo mora vsebovati najmanj podatke o kraju in datumu sezonske nastanitve. Potrdilo izda krajevno pristojna občina.
Za namen nadzora se morajo ustrezni organi medsebojno obveščati. Ob nadzoru je še posebej potrebno preverjati lokacijo območij, navedenih v zahtevkih.
16. člen
(sankcije za dodatno premijo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo)
Če je na zahtevku navedeno, da najmanj 50% kmetijskih zemljišč, ki se uporabljajo za rejo ovc oziroma koz, leži na območjih z omejenimi možnostmi, dejansko ugotovljen delež pa je pod 50%, se dodatna premija iz 10. člena te uredbe ne izplača, premija za ovco oziroma kozo iz 8. oziroma 9. člena te uredbe pa se zmanjša za odstotek, izračunan kot razlika med 50% in dejansko ugotovljenim deležem.
V primeru navajanja napačnih podatkov v izjavi zaradi grobe malomarnosti proizvajalec ni upravičen do premij v tekočem letu, v primeru namernega navajanja neresničnih podatkov v izjavi pa še do premij v naslednjem tržnem letu. Zmanjšanje premije se ne izvaja v primerih, ko proizvajalec dokaže, da je bila določitev zemljišč v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo opravljena na podlagi informacij, ki jih priznava pristojen organ.
17. člen
(sankcije za skupnost)
Določila o sankcijah iz prejšnjega člena in določila iz predpisa, ki na splošno določa sankcije v zvezi z ukrepi kmetijske politike, veljajo za skupnost kot tako, vendar pa se sankcije zaradi namernih napačnih izjav uporabljajo tudi za tiste člane, ki niso več del skupnosti, ostanejo pa proizvajalci v naslednjem letu.
18. člen
(evidenca proizvajalcev, ki tržijo mleko in mlečne izdelke)
Agencija vsako leto pripravi evidenco proizvajalcev, ki tržijo ovčje mleko in izdelke iz njega. Evidenco pripravi na podlagi navedbe na zahtevku iz 13. člena te uredbe in drugih informacij, kot so na primer zapisnik inšpekcijskih kontrol, informacije predelovalcev, trgovcev, zadrug in drugo.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj naslednje podatke:
– seznam proizvajalcev ovčjega in kozjega mesa, ki tržijo ovčje oziroma kozje mleko oziroma izdelke iz njega;
– število primernih ovc oziroma koz, ločeno po vrstah.
IV. POGLAVJE:
Intervencijski ukrep podpore skladiščenju trupov in polovic ter drugih kosov jagnjet
19. člen
(oblika ukrepa in namen)
Intervencijski ukrep se izvaja kot podpora skladiščenju trupov in polovic ter drugih kosov jagnjet (v nadaljnjem besedilu: podpora skladiščenju). Namenjen je stabilizaciji trga z ovčjim mesom.
20. člen
(uvedba podpore skladiščenju)
Intervencijski ukrep podpore skladiščenju se lahko uvede, ko pade povprečna tedenska tržna cena pod 90% sezonsko prilagojene bazne cene za zadevni teden in se pričakuje, da bo na tej stopnji tudi ostala.
Intervencijski ukrep se mora uvesti, ko pade povprečna tedenska tržna cena pod 70% sezonsko prilagojene bazne cene za zadevni teden in se pričakuje, da bo na tej stopnji ostala.
Ukrep podpore skladiščenju uvede minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), po postopku zbiranja ponudb. Kadar se oceni, da so razmere na trgu izjemno težke, Vlada Republike Slovenije na predlog ministra uvede ukrep z vnaprej določeno višino podpore skladiščenju ovčjega mesa.
21. člen
(posebna določila za dodelitev vnaprej določene podpore skladiščenju ovčjega mesa)
Vlada Republike Slovenije vnaprej določi višino podpore skladiščenju ovčjega mesa.
Vloge za dodelitev podpore skladiščenju ovčjega mesa vložijo upravičenci iz 25. člena te uredbe pri agenciji. Agencija odloči o rešitvi vloge v roku petih delovnih dni po prejemu vloge z odločbo in jo vroči upravičencu v roku petih delovnih dni po izdaji odločbe. V odločbi morajo biti navedene odločitve agencije glede posameznih sestavin vloge upravičenca in datum, do katerega mora biti proizvod uskladiščen.
Agencija z odločbo zavrne vse neutemeljene vloge in zavrže prepozne in nepopolne vloge. Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
V primeru, da Vlada Republike Slovenije oceni, da je določena previsoka podpora skladiščenju, lahko sprejme naslednje ukrepe:
– da za največ pet delovnih dni preneha sprejemati vloge za podporo skladiščenja in da se v tem času podpore ne dodeljujejo;
– da se določi enotni odstotek, s katerim se zmanjšajo količine, ki so navedene v vlogah za dodelitev podpore, ob upoštevanju najmanjše določene količine.
22. člen
(posebna določila za dodelitev podpore skladiščenju po postopku zbiranja ponudb)
Minister v Uradnem listu Republike Slovenije objavi odredbo o zbiranju ponudb za dodelitev podpore skladiščenju trupov in polovic ter drugih kosov jagnjet.
Upravičenci iz 25. člena te uredbe vložijo ponudbo na agencijo v zaprti kuverti, iz katere mora biti jasno razvidna ponujena cena in količina.
Delovni dan po preteku roka za vložitev ponudb pošlje agencija ministrstvu poročila o ponujenih količinah in zneskih podpore. Na podlagi prejetih ponudb minister določi najvišji znesek podpore.
Agencija z odločbo sprejme tiste ponudbe, ki tega zneska ne presegajo, ponudbe, ki presegajo ta znesek, pa agencija z odločbo zavrne.
Odločbo iz prejšnjega odstavka izda agencija v petih delovnih dneh po odločitvi ministra in jo vroči upravičencu v nadaljnjih petih delovnih dneh.
Zoper odločbo agencije lahko upravičenec v roku 15 dni po prejemu odločbe vloži pritožbo na ministrstvo.
23. člen
(pogoji za ovčje meso za podporo skladiščenju)
Podpora skladiščenju se lahko dodeli za sveže ali ohlajene trupe, polovice in druge kose jagnjet, ki:
– izvirajo od živali, ki ob zakolu niso bile starejše od 12 mesecev in so njihovi kosi primerne kakovosti za prodajo;
– izvirajo od živali, ki so bile vsaj dva meseca pred zakolom rejene v Sloveniji;
– izvirajo od živali, ki niso bile zaklane več kot 10 dni pred dnem, ko je bilo meso dano na skladiščenje;
– morajo biti uskladiščeni kot sveži ali ohlajeni in se skladiščijo kot zamrznjeni;
– imajo veterinarski žig v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne preglede ter pogoje zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora.
24. člen
(vloga ali ponudba)
Vloga ali ponudba za podporo skladiščenju se predloži agenciji in se lahko nanaša samo na eno vrsto proizvoda. Znesek mora biti naveden v slovenskih tolarjih. Vloga ali ponudba mora biti oddana v predpisanem roku.
Vloga ali ponudba mora vsebovati naslednje podatke in listine:
– ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravičenca;
– opis in količino proizvoda, ki je predmet skladiščenja;
– obdobje in kraj skladiščenja;
– trajanje skladiščenja;
– znesek podpore za enoto mase;
– znesek varščine in dokazilo o zagotovljeni varščini;
– zavezo, da bo upravičenec uskladiščil samo proizvode, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pogoji za ovčje meso);
– vnaprejšnje soglasje upravičenca, da se strinja, da mu agencija vroči odločbo najpozneje v petih dneh po datumu izdaje odločbe;
– vnaprejšnje soglasje upravičenca, da sprejema spremembe ponujenih količin mesa v skladu s splošnimi pogoji za pridobitev podpore, tako kot bodo določeni z odločbo agencije.
Vloga ali ponudba za dodelitev podpore skladiščenju ovčjega mesa mora vsebovati tudi splošne pogoje, ki jih določi agencija in ki jih s podpisom sprejme upravičenec.
25. člen
(postopek izvajanja podpore skladiščenju)
Upravičenci do podpore skladiščenju so fizične oziroma pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da so registrirani za klanje in predelavo govedi oziroma prašičev v skladu z določili predpisov o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo;
– da se ukvarjajo s predelavo ovčjega mesa že najmanj 12 mesecev;
– da imajo primerne prostore za skladiščenje.
Podpora skladiščenju se lahko dodeli samo za posamezen proizvod in najmanj za 4 tone proizvoda, izraženo v masi mesa s kostmi.
Najkrajše obdobje skladiščenja je tri mesece. To obdobje se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ sedem mesecev. Dejansko obdobje skladiščenja izbere tisti, ki skladišči, ob vložitvi vloge ali ponudbe. Če je obdobje skladiščenja daljše od treh mesecev, se podpora poveča za 297,30 SIT/tono na dan.
Ko vloži upravičenec ponovno vlogo ali ponudbo za dodelitev podpore v času veljavnosti posameznega ukrepa se šteje, da je ob prvi vlogi ali ponudbi sprejel pogoje iz prejšnjega odstavka.
Upravičenec je dolžan:
– uskladiščiti z odločbo določene količine proizvoda znotraj roka, ki je določen v prvem odstavku 26. člena te uredbe, na lastne stroške in odgovornost v pogojih, ki zagotavljajo ohranjanje lastnosti proizvodov in izpolnjevanje pogojev iz 23. člena te uredbe v obdobju skladiščenja, brez spreminjanja ali premestitve proizvodov v drugo skladišče. V izjemnih primerih in na podlagi ustrezno utemeljene prošnje upravičenca lahko agencija odobri premestitev skladiščenih proizvodov;
– zagotoviti, da bo agencija najmanj dva delovna dneva pred uskladiščenjem obveščena o datumu in mestu skladiščenja;
– posredovati agenciji dokumentacijo, ki se nanaša na uskladiščenje in obsega podatke iz 30. člena te uredbe, najkasneje v roku enega meseca po zaključenem uskladiščenju;
– skladiščiti proizvode v skladu s tretjim odstavkom 31. člena te uredbe;
– omogočiti Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za kmetijstvo), da ob vsakem času lahko preveri, ali so izpolnjene vse z odločbo določene obveznosti.
26. člen
(uskladiščenje proizvodov)
Uskladiščenje proizvodov mora biti izvedeno najkasneje v roku 28 dni od izdaje odločbe za skladiščenje.
Proizvodi se lahko uskladiščijo v posameznih serijah. Vsaka serija predstavlja količino proizvoda, ki je uskladiščena na z odločbo določen dan in v določeno skladišče.
Upravičenec lahko znotraj roka za uskladiščenje, določenega v prvem odstavku tega člena, obvesti agencijo, da bo vso ali del z odločbo določene količine proizvodov uskladiščil kot razsekano ali odkoščeno. Tako pridobljeni kosi morajo biti ponovno uskladiščeni. Kite, hrustanec, loj in ostali odpadki, ki nastanejo pri razseku ali odkoščenju, se ne uskladiščijo. O razseku oziroma odkoščenju mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred razsekom ali odkoščenjem.
Uskladiščenje vsake posamezne serije, ki je predmet z odločbo določene količine, se začne z dnem, ko je ugotovljena neto masa svežih ali ohlajenih proizvodov:
– na mestu skladiščenja, kjer se meso tudi zamrzne;
– na mestu zamrzovanja, če je meso zamrznjeno izven mesta skladiščenja;
– na mestu razkosa ali odkoščenja, kjer se meso uskladišči po razkosanju ali odkoščenju.
Uskladiščenje se zaključi na dan, ko je uskladiščena zadnja serija proizvodov v končno skladišče.
Skladiščenje se začne naslednji dan po tem, ko je zaključeno uskladiščenje proizvodov v skladu s prejšnjim odstavkom.
27. člen
(varščina)
Upravičenec mora zagotoviti varščino v višini 30% od zneska predvidene podpore, glede na količine, ki jih je navedel v vlogi oziroma ponudbi.
Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Varščina se upravičencu sprosti takoj:
– če vlogi ali ponudbi ni bilo ugodeno, ali
– ko inšpektorat za kmetijstvo ugotovi, da je upravičenec izpolnil vse obveznosti v skladu s tem poglavjem.
Če upravičenec ne uskladišči proizvodov v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena in ne zagotovi uskladiščenja ter skladiščenja najmanj 90% z odločbo določenih količin v določenem obdobju skladiščenja, se varščina zaseže. Če upravičenec ne uskladišči proizvodov tudi v nadaljnjih 10 dneh po roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, se upravičencu podpora za skladiščenje ne dodeli.
Zasežene varščine se vplača v proračun Republike Slovenije.
28. člen
(višina podpore)
Višina podpore se določi na enoto mase in se mora nanašati na neto maso svežih oziroma ohlajenih proizvodov iz četrtega odstavka 26. člena.
Podpora se upravičencu plača samo za z odločbo določene količine in če je izpolnil obveze iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
Če upravičenec v obdobju skladiščenja skladišči:
– najmanj 90% z odločbo določenih količin, se mu plača podpora za dejansko uskladiščeno količino;
– manj kot 90% in hkrati več kot 80% z odločbo določenih količin, se mu plača polovico podpore za dejansko količino;
– manj kot 80% z odločbo določenih količin, se mu podpora ne plača.
29. člen
(odprema proizvodov iz skladišč)
Odprema proizvodov iz skladišč se lahko začne dan po izteku z odločbo določenega obdobja za skladiščenje.
Minimalna količina za vsako odpremo proizvodov iz skladišč je štiri tone, izraženo v masi proizvoda na skladišče in na upravičenca. Če je v skladišču manjša količina, mora upravičenec odpremiti iz skladišča celotno, z odločbo določeno količino.
O odpremi proizvodov iz skladišča mora biti agencija obveščena najkasneje dva delovna dneva pred začetkom odpremljanja. Če ta obveza ni izpolnjena, vendar je v roku 30 dni po odpremi proizvodov iz skladišča dostavljeno dokazilo, iz katerega je razviden datum odpreme proizvodov, se za s pogodbo določene količine zagotovi podpora brez omejitev kot to določa 28. člen te uredbe in se zaseže 15% varščine za zadevne količine. V drugih primerih, ko obveze niso izpolnjene, se podpora ne izplača, varščina pa se v celoti zaseže.
Če upravičenec ne upošteva obdobja skladiščenja iz prvega odstavka tega člena za vse skladiščene proizvode, se mu za vsak koledarski dan z odločbo določenega obdobja zmanjša znesek podpore za 10%.
V primeru višje sile, ki vpliva na izpolnjevanje odločbe, ministrstvo sprejme potrebne ukrepe, ki jih narekujejo okoliščine. Za višjo silo se štejejo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledic ni moč odvrniti.
30. člen
(evidence)
Upravičenec mora v skladišču voditi evidence o proizvodih, ki so predmet odločbe, po posamezni številki odločbe, in ki vsebuje najmanj:
– označbe proizvodov, ki se skladiščijo;
– datum uskladiščenja in izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo, ki se dopolni z dejanskim datumom odpreme;
– število klavnih trupov, polovic, škatel ali drugih kosov, ki se skladiščijo posamično;
– opis proizvodov in maso palet ali drugih posamičnih kosov, in sicer po posameznih serijah;
– lokacijo proizvodov v skladišču.
31. člen
(nadzor nad skladiščenjem)
Inšpektorat za kmetijstvo izvaja nadzor nad skladiščenjem.
Upravičenec mora zagotoviti kmetijskemu inšpektorju nemoten dostop do proizvodov na skladiščenju in dati na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o proizvodih, ki se skladiščijo:
– lastništvo proizvodov ob uskladiščenju;
– datum uskladiščenja;
– masa in število škatel ali drugače pakiranih kosov;
– prisotnost proizvodov v skladišču;
– izračunan datum konca minimalnega obdobja skladiščenja, določenega z odločbo.
Uskladiščeni proizvodi se morajo skladiščiti tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo istovetnost po posamezni odločbi. Vsaka paleta oziroma vsaka enota pakiranja, ki se posamično skladišči, mora biti označena s številko odločbe, opisom proizvoda in maso. Datum uskladiščenja mora biti na vsaki posamezni seriji, ki je bila uskladiščena na določen dan. Kmetijski inšpektor preverja, če so proizvodi pravilno označeni, skladni s specifikacijo in lahko zapečati območje, kjer se skladiščijo.
Kmetijski inšpektor preverja, če upravičenec izpolnjuje obveznosti iz odločbe.
Kmetijski inšpektor:
– zapečati vse količine proizvodov, ki se skladiščijo po določeni odločbi v skladu s prejšnjim odstavkom, ali
– z nenapovedanim pregledom ugotavlja prisotnost proizvodov v skladišču. Pri tem odvzame reprezentativen vzorec, ki predstavlja najmanj 10% vseh količin proizvodov, ki so predmet odločbe za podporo za skladiščenje. Pregled poleg preverjanja evidenc iz 30. člena te uredbe zajema ugotavljanje mase, tipa proizvodov in njihovih označb ter mora zajeti najmanj 5% količin, ki so predmet nenapovedanega pregleda.
Inšpektorat za kmetijstvo mora izvršiti obvezen pregled v zadnjem tednu skladiščenja, določenega z odločbo, da ugotovi prisotnost proizvodov v skladišču.
Upravičenec mora zagotoviti kmetijskemu inšpektorju uradno umerjeno tehtnico in izvedbo pregleda.
V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri več kot 5% pregledanih količin proizvodov se kontrola razširi na večji vzorec, ki ga določi kmetijski inšpektor.
Za vsak opravljen pregled iz tega člena mora kmetijski inšpektor napisati zapisnik, ki vsebuje datum pregleda, trajanje pregleda, opravljene preglede ter svoje ugotovitve. Zapisnik podpiše tudi odgovorna oseba upravičenca.
V primeru, da kmetijski inšpektor ugotovi, da je upravičenec namerno ali zaradi malomarnosti navedel lažno izjavo glede dolžnosti upravičenca iz prve alinee petega odstavka 25. člena te uredbe, se upravičenca izključi iz ukrepa podpor skladiščenju za 6 mesecev od konca meseca, v katerem so bile nepravilnosti ugotovljene.
32. člen
(oddaja zahtevka za podporo)
Podpora skladiščenju se plača po izteku, z odločbo določenega roka za skladiščenje, na podlagi zahtevka upravičenca in dokazil o izpolnjevanju obveznosti iz odločbe, ki so določene v splošnih pogojih agencije iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe.
Zahtevki in dokazila iz prejšnjega odstavka morajo biti vloženi pri agenciji v roku šestih mesecev po koncu obdobja skladiščenja določenega z odločbo. Če upravičenec zaradi objektivnih razlogov ne more pridobiti vseh potrebnih dokumentov, se ta rok podaljša za največ šest mesecev.
Podpora se plača v roku treh mesecev po prejemu zahtevka in dokazil oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje. Izjemoma se lahko ta rok podaljša zaradi višje sile ali preverjanja upravičenosti.
Po treh mesecih z odločbo določenega začetka skladiščenja, se lahko upravičencu plača del podpore, ki ne sme presegati zneska, do katerega je upravičen za trimesečno skladiščenje. Del podpore se izplača na podlagi zahtevka, kateremu mora biti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini, ki je za 20% večja od zneska plačila. Za varščine se smiselno uporabijo predpisi, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
33. člen
(obveščanje ministrstva)
Agencija obvešča ministrstvo o vseh sprejetih ukrepih za izvajanje določil tega poglavja te uredbe.
Agencija obvešča ministrstvo najmanj o:
– količinah proizvodov, za katere je bila vložena vloga ali ponudba, vsak teden v ponedeljek in četrtek;
– proizvodih in količinah, za katere so bile sklenjene pogodbe za skladiščenje v predhodnem tednu, in sicer skupno za vse proizvode in ločeno glede na obdobje skladiščenja, vsak teden do četrtka;
– proizvodih in skupnih količinah dejansko skladiščenih proizvodov ter o skupnih količinah proizvodov, za katere je obdobje skladiščenja prenehalo, do desetega v mesecu za pretekli mesec;
– proizvodih, za katere je bilo obdobje skladiščenja spremenjeno, količine proizvodov na skladiščenju, za katere se spreminja rok konca skladiščenja, stari in novi rok konca skladiščenja, do desetega v mesecu za pretekli mesec.
V. POGLAVJE:
Financiranje ukrepov
34. člen
(financiranje ukrepov)
Sredstva za financiranje ukrepov po tej uredbi se zagotovijo na proračunskih postavkah ministrstva, in sicer:
– za ukrepe III. poglavja: Premije iz proračunske postavke št. 5536 – Sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0 in
– za ukrepe IV. poglavja: Intervencije iz proračunske postavke št. 6636 – Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg).
VI. POGLAVJE:
Končna določba
35. člen
(začetek veljavnost)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-19/2001-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
PRILOGA 1
SEZONSKO PRILAGOJENA BAZNA CENA ZA LETO 2001
(SIT/100 kg klavne mase)
------------------------------------------------------------------------------
Teden Bazna cena Teden Bazna cena
------------------------------------------------------------------------------
1 99.833,20 27 93.627,51
2 100.410,21 28 93.172,49
3 101.202,14 29 92.942,08
4 101.767,52 30 92.833,65
5 102.332,91 31 92.713,60
6 102.896,36 32 92.713,60
7 103.463,68 33 92.713,60
8 104.029,06 34 92.713,60
9 104.482,15 35 92.713,60
10 104.933,30 36 92.713,60
11 105.159,84 37 92.713,60
12 105.159,84 38 92.713,60
13 104.933,30 39 92.719,41
14 104.615,75 40 92.742,65
15 104.187,84 41 92.765,88
16 103.577,92 42 92.785,24
17 103.124,83 43 92.804,61
18 102.445,21 44 92.940,14
19 101.767,52 45 93.124,09
20 100.863,29 46 93.327,39
21 99.732,52 47 93.559,74
22 98.599,81 48 94.121,26
23 97.246,37 49 95.021,62
24 96.113,66 50 96.154,32
25 95.209,43 51 97.558,11
26 94.305,20 52 99.039,34
-----------------------------------------------------------------------------
PRILOGA 2
GEOGRAFSKA OBMOČJA, ZA KATERA JE ZNAČILEN PREMIK ŽIVALI NA SEZONSKO PAŠO
-----------------------------------------------------------------------------
Pokrajina Upravna enota Občina
-----------------------------------------------------------------------------
Gorenjska Jesenice Jesenice
Kranjska Gora
Žirovnica
Kranj Cerklje na Gorenjskem
Jezersko
Kranj
Naklo
Preddvor
Šenčur
Radovljica Bled
Bohinj
Radovljica
Škofja Loka Gorenja vas – Poljane
Škofja Loka
Železniki
Žiri
Tržič Tržič
Koroška Dravograd Dravograd
Radlje ob Dravi Radlje ob Dravi
Ravne na Koroškem Črna na Koroškem
Mežica
Ravne – Prevalje
Slovenj Gradec Mislinja
Slovenj Gradec
Osrednja Slovenija Cerknica Cerknica
Loška dolina
Hrastnik Hrastnik
Kamnik Kamnik
Kočevje Kočevje
Ljubljana - Vič - Rudnik Brezovica
Ribnica Ribnica
Vrhnika Vrhnika
Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi
Primorska Ajdovščina Ajdovščina
Vipava
Idrija Cerkno
Idrija
Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica
Koper Koper
Nova Gorica Brda
Kanal
Miren – Kostanjevica
Nova Gorica
Šempeter – Vrtojba
Postojna Pivka
Postojna
Sežana Divača
Hrpelje – Kozina
Tolmin Bovec
Kobarid
Tolmin
Štajerska Laško Laško
Maribor Rače – Fram
Mozirje Gornji Grad
Ljubno
Luče
Mozirje
Nazarje
Solčava
Ruše Ruše
Velenje Šoštanj
-----------------------------------------------------------------------------
