Na podlagi 5., 6. in 8. člena v zvezi z 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga za sladkor
I. POGLAVJE: Vsebina
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa:
– ukrep intervencijske cene za beli sladkor;
– ukrep minimalne odkupne cene sladkorne pese;
– ukrep neposrednega plačila za izravnavo stroškov pridelave sladkorne pese;
– ukrep intervencijskega odkupa in prodaje sladkorja;
– vsebino pogodb in sporazuma o odkupu in pridelavi sladkorne pese, namenjene proizvodnji sladkorja;
– poročanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov te uredbe.
2. člen
(tržno leto)
Tržno leto se začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.
II. POGLAVJE:
Ukrepi tržno-cenovne politike
3. člen
(intervencijska cena)
Intervencijska cena za beli sladkor standardne kakovosti v razsutem stanju, proizveden v tržnem letu 2001/2002, znaša 100 SIT/kg sladkorja, fco skladišče predelovalca sladkorne pese (v nadaljevanju besedila: predelovalec), naloženega na transportno sredstvo, ki ga izbere Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: agencija).
Intervencijska cena za beli sladkor velja v primeru intervencijskega odkupa belega sladkorja, proizvedenega iz sladkorne pese, ki je bila odkupljena v skladu z določbami te uredbe v obdobju trajanja tržnega leta.
4. člen
(minimalna odkupna cena sladkorne pese standardne kakovosti)
Minimalna odkupna cena za sladkorno peso standardne kakovosti za tržno leto 2001/2002 znaša 7,6 SIT/kg.
Sladkorna pesa standardne kakovosti je pesa, ki:
– je nepoškodovana, zdrava in primerna za predelavo;
– vsebuje 16% sladkorja, določenega po polarimetrični metodi.
5. člen
(neposredno plačilo)
Za sladkorno peso se uvede neposredno plačilo za izravnavo stroškov pridelave, ki znaša 42.000 SIT/ha za leto 2001.
Do neposrednega plačila iz prejšnjega odstavka je upravičeno kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju besedila: pridelovalec), ki prideluje sladkorno peso na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.
Pridelovalec lahko neposredno plačilo pridobi, če:
– sladkorno pese prideluje na najmanj 0,3 ha;
– opravi setev sladkorne pese na površinah, za katere uveljavlja neposredno plačilo, najkasneje do 30. maja v tekočem letu;
– s površinami, za katere uveljavlja zahtevek neposrednega plačila, ravna kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.
Pridelovalec mora zahtevke za uveljavljanje neposrednega plačila vložiti od 1. do 30. junija tekočega leta.
Sredstva za neposredna plačila iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 – Neposredna plačila v kmetijstvo – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine neposrednih plačil tega člena sorazmerno zmanjšajo.
Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
III. POGLAVJE:
Odkup sladkorne pese
6. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:
1. pogodba pomeni pogodbo o odkupu sladkorne pese, namenjene predelavi v sladkor, ki jo skleneta pridelovalec in predelovalec;
2. sporazum o splošnih pogojih odkupa sladkorne pese (v nadaljevanju besedila: sporazum) pomeni sporazum o splošnih pogojih odkupa sladkorne pese, sklenjen med organizacijo pridelovalcev in predelovalcem pred začetkom sklepanja pogodb;
3. organizacija pridelovalcev pomeni združenje pridelovalcev, ki je priznano kot organizacija proizvajalcev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, oziroma je ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava.
7. člen
(pogodbe o pridelavi in odkupu)
Medsebojne odnose glede pogojev pridelave in odkupa sladkorne pese urejajo pridelovalci in predelovalci s sporazumom in pogodbami.
Sporazum in pogodbe ne smejo vsebovati določb, ki bi bile v nasprotju v določbami te uredbe.
Predelovalec mora, če tako zahteva minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljevanju besedila: minister), pred podpisom sporazuma in pogodb le-te predložiti ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo (v nadaljevanju besedila: ministrstvo), ki preveri njihovo skladnost z določili te uredbe.
8. člen
(sporazum)
Sporazum skleneta organizacija pridelovalcev in predelovalec vsako leto pred začetkom sklepanja pogodb.
V sporazumu organizacija pridelovalcev in predelovalec določita predvsem:
– pravila (kriterije) za razdelitev količin sladkorne pese med posamezne pridelovalce, ki jih namerava predelovalec odkupiti za predelavo v sladkor;
– najnižjo vsebnost sladkorja v sladkorni pesi, ki je še primerna za predelavo;
– pravila za dodatno povečanje oziroma zmanjšanje odkupne cene sladkorne pese v primeru vsebnosti sladkorja nad 20% oziroma pod 14,5%;
– pravila za oskrbo pridelovalcev s semenom sladkorne pese sort, ki so najbolj primerne za pridelavo na določenem območju;
– datum začetka dobave in odkupa sladkorne pese, termine zgodnje in pozne dobave sladkorne pese;
– višino pripadajoče premije za zgodnjo oziroma pozno dobavo sladkorne pese;
– pravila za ugotavljanje razlike med intervencijsko in dejansko prodajno ceno sladkorja in pravila za delitev dohodka, ki je posledica te razlike.
Sporazum mora vsebovati arbitražno klavzulo.
Če organizacija proizvajalcev in predelovalec sporazuma ne skleneta do roka, navedenega v prvem odstavku tega člena, veljajo pri odkupu sladkorne pese splošni pogoji odkupa, ki so veljali na trgu pred začetkom sklepanja pogodb, vendar le, če se z omenjenimi pogoji strinja večina pridelovalcev. Šteje se, da se s takimi pogoji strinja večina pridelovalcev, če na podlagi sklenjenih pogodb dobavijo predelovalcu vsaj 60% celotne količine pese, ki je bila odkupljena v preteklem letu.
9. člen
Če se pridelovalcem in predelovalcu v okviru sporazuma ne uspe dogovoriti glede razdelitve količin sladkorne pese (med posamezne pridelovalce), ki jih predelovalec namerava odkupiti, pravila za razdelitev med posamezne pridelovalce s posebnim predpisom predpiše minister.
10. člen
(vsebina pogodbe)
Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, pred setvijo in se mora nanašati na določeno količino sladkorne pese.
Pogodba mora vsebovati:
a) odkupno ceno sladkorne pese standardne kakovosti, ki ne sme biti nižja od cene določene v tej uredbi;
b) pogoje odkupa količin sladkorne pese, višje od pogodbeno določenih;
c) način povečanja oziroma znižanja odkupne cene sladkorne pese v skladu z 11. členom te uredbe;
d) roke plačila prevzetih količin sladkorne pese;
e) termine za dobavo in prevzem sladkorne pese glede na razpored dobav ob upoštevanju tehnoloških in agrometeoroloških parametrov;
f) prevzemna mesta, kjer se bo izvajal prevzem sladkorne pese;
g) način vzorčenja sladkorne pese in določanja vsebnosti sladkorja na prevzemnem mestu;
h) metodo določanja bruto teže sladkorne pese, vsebnosti primesi in vsebnosti sladkorja in sistem nadzora nad izvajanjem določanja citiranih parametrov na enega od naslednjih načinov:
– pri nadzoru, če tako določa sporazum enakopravno sodelujeta predelovalec in predstavnik organizacije proizvajalcev pese;
– postopek določanja citiranih parametrov izvaja predelovalec, organizacija proizvajalcev pa opravlja občasen nadzor;
– postopek izvaja predelovalec, nadzoruje pa ga pooblaščena strokovna organizacija (stroške nadzora v tem primeru krijejo pridelovalci).
Če je s sporazumom določeno, da se lahko vzorčenje za določanje vsebnosti sladkorja opravi tudi kasneje in ne ob prevzemu na prevzemnem mestu, je treba v pogodbi določiti način plačila kompenzacije za padec vsebnosti sladkorja od prevzema do vzorčenja.
11. člen
(kakovost sladkorne pese)
Če ob prevzemu ugotovljena kakovost sladkorne pese odstopa od standardne kakovosti, določene v drugem odstavku 4. člena te uredbe, se minimalna odkupna cena zviša oziroma zniža na način opisan v drugem odstavku tega člena.
Minimalna odkupna cena sladkorne pese se za vsakih 0,10% vsebnosti saharoze:
a) poveča za najmanj:
– 0,9% za vsebnost saharoze nad 16% do vključno 18%;
– 0,7% za vsebnost saharoze nad 18% do vključno 19%;
– 0,5% za vsebnost saharoze nad 19% do vključno 20%;
b) zmanjša za največ:
– 0,9% za vsebnost saharoze pod 16% do vključno 15,5%;
– 1,0% za vsebnost saharoze pod 15,5% do vključno 14,5%.
V pogodbah in sporazumu se lahko določi višji odstotek povečanja oziroma nižji odstotek zmanjšanja cene, kot določa prejšnji odstavek.
Prav tako se s pogodbo ali sporazumom lahko določi dodatna lestvica za povečanje cene za vsebnost sladkorja nad 20%, oziroma za nadaljnje zmanjšanje cene za vsebnosti sladkorja pod 14,5%.
S pogodbo ali sporazumom se lahko določi najnižja vsebnost sladkorja v sladkorni pesi, ki je še primerna za predelavo.
V primeru, ko najnižja vsebnost sladkorja v sladkorni pesi iz prejšnjega odstavka ni določena v okviru pogodb ali sporazuma, jo predpiše minister.
IV. POGLAVJE:
Intervencijski odkup sladkorja
12. člen
(izvajalec intervencijskega odkupa)
Intervencijski odkup sladkorja izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju besedila: agencija).
Ponudbo za intervencijski odkup sladkorja mora proizvajalec sladkorja (v nadaljevanju besedila: ponudnik) agenciji posredovati v pisni obliki.
13. člen
(minimalna kvaliteta sladkorja za intervencijski odkup)
Sladkor, ki se ponudi agenciji v intervencijski odkup, mora ustrezati naslednjim pogojem:
– proizveden mora biti v istem tržnem letu kot je leto ponudbe;
– sladkor mora biti v kristalni obliki (ustrezne prodajne kakovosti), sipek (prosto tekoč), z vsebnostjo vlage največ 0,06% in polarizacijo najmanj 99,5 °S.
14. člen
(pogoji za uvedbo)
Ponudnik mora sladkor agenciji ponuditi v intervencijski odkup v obliki serij. Najmanjša količina sladkorja, ki se lahko ponudi v intervencijski odkup, je ena serija.
Serija pomeni: 500 ton belega pesnega sladkorja enotne kakovosti, ki je uskladiščen na istem mestu.
Če se v odkup ponudijo količine, ki so večje od serije, se pri določanju dodatnih serij upošteva mnogokratnik oziroma razlika nad 500 ton.
15. člen
(ponudba)
Ponudba agenciji mora vsebovati:
– ime in naslov ponudnika;
– lokaciji skladišča, v katerem je skladiščen v intervencijski odkup ponujeni sladkor;
– zmogljivost kapacitet za pretovarjanje sladkorja;
– količino ponujenega sladkorja;
– kvaliteto sladkorja;
– leto proizvodnje;
– način pakiranja ponujenega sladkorja.
Agencija lahko zahteva dodatne informacije.
Ponudnik mora agenciji hkrati s ponudbo posredovati tudi izjavo, s katero jamči, da:
– ponujeni sladkor ni bil predmet predhodnega intervencijskega odkupa;
– je ponujeni sladkor proizveden iz sladkorne pese, pridelane na območju Republike Slovenije;
– je lastnik ponujenega sladkorja;
– je seznanjen s pogoji 13. člena te uredbe.
16. člen
(odobritev ponudbe)
Agencija mora na ponudbo za intervencijski odkup odgovoriti v roku treh tednov po sprejemu ponudbe (ponudbo lahko ponudnik v enakem roku umakne, če si za to pridobi soglasje agencije).
Ponudbe, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, agencija zavrne.
Agencija s ponudnikom, ki izpolnjuje predpisane pogoje, sklene pogodbo o intervencijskem odkupu sladkorja (v nadaljevanju besedila: pogodba).
V pogodbi mora biti določen tudi način in stroški pakiranja sladkorja, ki je predmet intervencijskega odkupa.
17. člen
(pogodba o skladiščenju)
Pred sklenitvijo pogodbe mora agencija s ponudnikom skleniti pogodbo o skladiščenju intervencijsko odkupljenega sladkorja (v nadaljnjem besedilu: pogodba o skladiščenju). Agencija mora pred sklenitvijo pogodbe o skladiščenju preveriti ustreznost skladišč.
Skladišča, v katerih se nahaja sladkor, ponujen v intervencijski odkup, morajo poleg pogojev, ki jih ob smiselni uporabi določajo predpisi o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– v skladišču, kjer je sladkor, ponujen v intervencijski odkup, uskladiščen v vrečah, morajo biti vreče zložene na način, ki omogoča identifikacijo v intervencijski odkup ponujenih serij sladkorja (t.j. omogočen mora biti dostop z vseh strani, tako da je mogoče izvesti vzorčenje in preveriti ustreznost embalaže). Količina sladkorja v skladišču, kjer se sladkor hrani v vrečah, ne sme presegati 50-kratnika dnevne zmogljivosti za odpremo sladkorja;
– skladišče, v katerem se sladkor hrani v razsutem stanju, mora biti opremljeno tako, da je mogoče po volumetrični metodi preveriti količino uskladiščenega sladkorja. Silosi oziroma skladišča, v katerih se sladkor skladišči v razsutem stanju, morajo biti opremljeni tudi s pakirnico ustrezne zmogljivosti in opremo za natovarjanje sladkorja, tako da količina uskladiščenega sladkorja ne presega 50-kratnika dnevne zmogljivosti za pakiranje in odpremo sladkorja;
Inšpekcijski pregled, s katerim se preveri ustreznost skladišč, opravi kmetijski inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. O rezultatu inšpekcijskega pregleda inšpektor sestavi zapisnik, ki ga pošlje agenciji.
18. člen
(veljavnost pogodbe o skladiščenju)
Pogodba o skladiščenju se med ponudnikom in agencijo sklene za določen čas, z možnostjo podaljšanja.
Pogodba o skladiščenju prične veljati sočasno z datumom uveljavitve pogodbe o intervencijskem odkupu sladkorja in preneha veljati ob koncu desetdnevnega obdobja, v katerem je bil obravnavani sladkor prevzet iz skladišča.
V pogodbi o skladiščenju je potrebno določiti:
– pogoje za iztek pogodbe o skladiščenju na osnovi desetdnevnega odpovednega roka;
– da se v primeru, ko ponudnik ni sposoben izvesti predaje sladkorja v določenem roku, pogodba o skladiščenju lahko podaljša. Stroške skladiščenja za čas podaljšanja pogodbe v tem primeru krije ponudnik (prodajalec sladkorja);
– višino stroškov skladiščenja, ki se obračunajo agenciji;
– da je ponudnik ob izteku pogodbe dolžan sladkor na svoje stroške naložiti na transportno sredstvo, ki ga izbere agencija.
Stroške skladiščenja intervencijsko odkupljenega sladkorja krije agencija in sicer od začetka desetdnevnega obdobja, v katerem je bilo izvedeno izplačilo zneska iz drugega odstavka tega člena do izteka pogodbe o skladiščenju za obravnavani sladkor. Stroški skladiščenja za desetdnevno obdobje ne smejo preseči 0,3 SIT/kg sladkorja.
Desetdnevno obdobje pomeni eno od naslednjih obdobij v koledarskem mesecu: od prvega do desetega, od enajstega do dvajsetega ali od enaindvajsetega do konca meseca.
19. člen
(prenos lastništva)
Prenos lastništva sladkorja, ki je predmet pogodbe o skladiščenju, se opravi sočasno z izvedbo plačila kupnine, določene na podlagi 20. člena te uredbe.
Za kvaliteto sladkorja in embalaže, v kateri se v času prenosa lastništva nahaja obravnavani sladkor, je do prevzema sladkorja odgovoren ponudnik.
20. člen
(plačilo intervencijskega odkupa)
Agencija mora v primeru intervencijskega odkupa izvesti izplačilo kupnine, določene na osnovi podatkov iz ponudbe in cene, določene na osnovi 28. člena te uredbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena najkasneje v roku osmih tednov po prejemu ponudbe oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Nakazilo kupnine za sladkor iz prejšnjega odstavka, je pogojeno s plačilom varščine v višini 5% obravnavanega zneska. S plačilom varščine ponudnik jamči za točnost podatkov, ki jih je agenciji posredoval v ponudbi. Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Pred izvedbo prevzema sladkorja in končnega obračuna kupnine mora agencija preveriti točnost podatkov v ponudbi, predvsem glede teže in kvalitete sladkorja.
Stroške pakiranja agencija ponudniku poravna ob prevzemu sladkorja, po opravljenem pregledu, s katerim se preveri ustreznost embalaže.
Varščina se sprosti ob prevzemu intervencijsko odkupljenega sladkorja in vrne ponudniku le, če končna ugotovljena teža in rezultati analiz ne zahtevajo zmanjšanja kupnine obravnavanega sladkorja. V nasprotnem primeru se od zneska varščine odšteje in zaseže znesek, ki ga je ponudnik neupravičeno prejel ob izplačilu kupnine, določene v skladu s prvim odstavkom tega člena.
21. člen
(intervencijska skladišča in intervencijski prevzem)
Ponudnik mora intervencijsko odkupljeni sladkor hraniti v skladišču, v katerem se je le-ta nahajal v času ponudbe, dokler ga iz skladišča ne prevzame agencija. Sladkor se pred prevzemom lahko premesti v drugo skladišče le ob soglasju agencije.
Ob prevzemu sladkorja mora biti prisoten ponudnik oziroma njegov pooblaščeni zastopnik.
Ob prevzemu intervencijsko odkupljenega sladkorja mora ponudnik obravnavani sladkor na lastne stroške naložiti na transportno sredstvo, ki ga določi agencija.
Agencija mora intervencijsko odkupljeni sladkor prevzeti v naslednjih rokih:
– v primeru, da je izvedba intervencijskega odkupa sladkorja odobrena v času od 1. oktobra do 31. marca naslednjega leta, mora agencija sladkor prevzeti iz skladišča do 30. septembra naslednjega leta;
– v primeru, da je izvedba intervencijskega odkupa odobrena v času od 1. aprila do 30. septembra tekočega leta, mora agencija sladkor prevzeti v sedmih mesecih po izteku meseca, v katerem je bila sklenjena pogodba.
Agencija in ponudnik lahko v pogodbi ali z dodatkom k pogodbi določita, da bo agencija prevzela sladkor po izteku rokov, predpisanih v prejšnjem odstavku, vendar v tem primeru:
– mora agencija na lastne stroške naročiti analize, citirane v 26. členu te uredbe in preveriti težo sladkorja;
– mora agencija izvesti končni obračun plačila kupnine sladkorja v skladu z 20. členom te uredbe;
– agencija lahko, če ponudnik vloži prošnjo za oprostitev, ponudnika oprosti obveznosti natovarjanja sladkorja na prevozno sredstvo, če le-ta agenciji izplača znesek v višini stroškov natovarjanja, ki bi jih imel, če bi se natovarjanje izvršilo ob izteku rokov iz četrtega odstavka tega člena.
22. člen
(kontrola kakovosti)
Pred prevzemom intervencijsko odkupljenega sladkorja inšpektorji, pristojni za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, odvzamejo vzorce od vsake serije na način, določen v predpisu, ki ureja kakovost sladkorjev. Analizo odvzetih vzorcev opravi organizacija, ki jo izbere agencija.
Izbrana organizacija opravi po dve analizi za vsak vzorec. Končni rezultat analize predstavlja povprečje obeh opravljenih analiz za vsak obravnavani vzorec.
V primeru spora med pogodbenima strankama glede kvalitete intervencijsko odkupljenega sladkorja se uporabijo naslednja pravila:
a) če je razlika med rezultati analiz agencije in rezultati analiz ponudnika:
– za sladkor prvega razreda: ne več kot 1 točko za parametre iz točke e) 26. člena te uredbe ali
– za sladkor drugega razreda: ne več kot 2 točki za parametre, ki se točkujejo;
se kot končni rezultat za določitev kvalitete upošteva aritmetična sredina rezultatov obeh analiz.
Ne glede na to lahko vsaka stranka zahteva, da pooblaščena organizacija opravi superanalizo. V primeru, ko je rezultat superanalize enak aritmetični sredini rezultatov analiz agencije in ponudnika, velja kot dokončen.
V primeru, ko je eden od obravnavanih rezultatov bliže rezultatu superanalize kot dokončni rezultat analize, velja aritmetična sredina slednjega in superanalize. Stroške superanalize krije pogodbena stranka, ki je zahtevala, da se le-ta opravi.
b) V primeru, da je razlika rezultatov analiz večja kot določata prva in druga alinea točke a), mora superanalizo opraviti pooblaščena organizacija. Dokončni rezultat analize pa se določi ob smiselni uporabi točke a). Stroške superanalize v tem primeru v enakih deležih krijeta obe pogodbeni stranki.
c) Za reševanje sporov glede barve, polarizacije, vsebnosti vlage in invertnega sladkorja za sladkor tretjega razreda se uporabijo pravila točk a) in b) tega člena, vendar se v tem primeru razlike, določene v točki a), nadomesti z:
– 1.0 točke za tip barve za sladkor tretje kategorije;
– 0.2 °S za polarizacijo;
– 0.02% za vsebnost vlage;
– 0.01% za invertni sladkor.
23. člen
(stroški intervencijskega odkupa)
Ob vzorčenju sladkorja se preveri tudi teža intervencijsko odkupljenega sladkorja. Stroški preverjanja teže sladkorja se zaračunajo v breme ponudnika. Stroške, povezane z vzorčenjem, pokrije agencija.
Ponudnik mora pristojni organizaciji, ki opravlja vzorčenje in preverja težo sladkorja, zagotoviti ustrezne pogoje dela.
24. člen
(prevzem sladkorja)
Če se ob prevzemu ugotovi, da kvaliteta intervencijsko odkupljenega sladkorja ne ustreza minimalnim pogojem, predpisanim v 13. členu te uredbe, mora ponudnik neustrezni sladkor nadomestiti s sladkorjem ustrezne kakovosti.
Če se ob prevzemu ugotovi, da je embalaža, v katero je pakiran sladkor, neustrezne kakovosti oziroma poškodovana, mora agencija od prodajalca zahtevati, da sladkor prepakira v embalažo ustrezne kakovosti.
25. člen
(kvalitetni razredi sladkorja)
Beli sladkor, ki se odkupuje v intervencijo, se razvršča v štiri kakovostne razrede.
Beli sladkor standardne kakovosti je sladkor drugega razreda.
Pogoji glede kvalitete, ki jih mora izpolnjevati sladkor standardne kakovosti, so določeni v predpisu, ki ureja kakovost sladkorjev.
Sladkor prvega razreda je boljše kvalitete, sladkor tretjega in četrtega razreda pa je slabše kvalitete glede na standardno kvaliteto.
26. člen
(parametri za določanje kakovosti)
Sladkor prvega razreda mora imeti naslednje lastnosti:
a) biti mora nepoškodovan, čist in prodajne kakovosti, suh, v homogenih kristalih, prosto tekoč;
b) polarizacija: najmanj 99,7 °S;
c) vsebnost vlage: največ 0,06%;
d) vsebnost invertnega sladkorja: največ 0,04%;
e) skupno število točk, določeno v skladu s četrtim odstavkom tega člena, ne sme presegati 8 točk, od tega:
– največ 6 točk za vsebnost pepela;
– največ 4 točke za tip barve, določene po Brunswick metodi;
– največ 3 točke za barvo raztopine, določene po ICUMSA metodi.
Sladkor tretjega razreda mora imeti naslednje lastnosti:
a) biti mora nepoškodovan, čist in prodajne kakovosti, suh, v homogenih kristalih, prosto tekoč;
b) polarizacija: najmanj 99,7 °S;
c) vsebnost vlage: največ 0,06%;
d) vsebnost invertnega sladkorja: največ 0,04%;
e) tip barve: največ 12 točk določenih po Brunswick metodi.
Sladkor četrtega razreda je sladkor, ki ima polarizacijo najmanj 99,5 °S in ne spada v prvi, drugi in tretji razred.
Ena točka ustreza:
a) 0,0018% pepela, določenega po metodi ICUMSA pri 28° Brix;
b) 0,5 enote tipa barve, določene po Brunswick metodi;
c) 7,5 enotam barve raztopine, določene po ICUMSA metodi.
Pogoji glede kakovosti in metode določanja kakovostnih parametrov, omenjene v tem členu, so določene v predpisu, ki ureja kakovost sladkorjev.
27. člen
(znižanje kupnine)
Kupnina sladkorja, ponujenega v intervencijski odkup, se za sladkor, ki odstopa od standardne kvalitete:
– za sladkor tretje kategorije zniža za 1,2 SIT/kg sladkorja;
– za sladkor četrte kategorije zniža za 2,1 SIT/kg sladkorja.
28. člen
(prodaja sladkorja iz intervencije)
Agencija lahko prodaja intervencijsko odkupljeni sladkor le po ceni, ki je višja od intervencijske cene.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko pod posebnimi pogoji agencija prodaja sladkor tudi po ceni, nižji od intervencijske, in sicer v primeru, če je:
– sladkor, ki se prodaja iz intervencije, namenjen predelavi za živalsko krmo;
– če je sladkor, ki se prodaja iz intervencije, namenjen izvozu v nepredelanem stanju oziroma izvozu v proizvodih;
oziroma ga brezplačno odstopi vladnim ali nevladnim organizacijam, če ga le-te uporabijo v dobrodelne namene.
Postopek izvajanja prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
29. člen
(intervencijska prodaja)
Agencija prodaja intervencijsko nakupljen sladkor na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
30. člen
(javni razpis)
Javni razpis za prodajo intervencijsko odkupljenega sladkorja določa:
– količino in kakovost sladkorja, ki je predmet javnega razpisa;
– ceno sladkorja, ki je predmet razpisa;
– lokacijo skladišča, kjer se skladišči ponujeni sladkor;
– način pakiranja sladkorja, ki je predmet razpisa;
– rok za oddajo ponudb na javni razpis.
Minimalna količina sladkorja, ki jo mora ponudnik odkupiti, ne sme biti manjša od 500 ton.
Podrobnejše pogoje za prodajo intervencijsko nakupljenega sladkorja določi agencija z javnim razpisom.
31. člen
(ocena ponujenega sladkorja)
Agencija mora vsem zainteresiranim ponudnikom omogočiti, da ocenijo kakovost sladkorja, ki je predmet prodaje še preden pošljejo ponudbe na javni razpis.
32. člen
(ponudba za nakup sladkorja)
Ponudniki morajo v ponudbi navesti:
– podatke o ponudniku: ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež;
– lokacijo skladišča, na katero se nanaša ponudba;
– ponujeno ceno in količino sladkorja, na katero se ponudba nanaša.
Ponudbe so veljavne le, če ponudnik priloži potrdilo o plačani varščini in sicer v višini 5% od vrednosti sladkorja, na katerega se nanaša ponudba.
Ponudb, ki so prispele na javni razpis, ni mogoče dopolnjevati ali preklicati.
33. člen
(obvestilo ponudnikom)
Agencija mora izmed prispelih ponudb izbrati najugodnejše v roku 15 dni od zadnjega dne roka za oddajo ponudb na razpis in jih o izbiri obvestiti najkasneje v treh delovnih dneh od dneva izbire.
Izbranim ponudnikom agencija hkrati pošlje v podpis pogodbo s priporočenim pismom s povratnico.
V primeru, da ponudnik ni bil izbran, mu agencija hkrati z obvestilom o izbiri vrne varščino iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Zapadle varščine se vplačajo v proračun Republike Slovenije.
34. člen
(rok plačila)
Izbrani ponudniki morajo plačati znesek kupnine, določen v pogodbi, pred prevzemom, in sicer najkasneje v tridesetih dneh po odločitvi o izbiri iz prejšnjega člena. Varščina iz drugega odstavka 32. člena se všteje v ceno nakupa.
V primeru, da ponudniki ne poravnajo kupnine v roku iz prejšnjega odstavka, se pogodba razdre in se jim varščina ne vrne.
35. člen
(evidence agencije)
Agencija mora voditi ločeno evidenco v računalniški obliki posebej za vsako skladišče, kjer se nahaja intervencijsko odkupljeni sladkor, in sicer:
– o količinah in zalogah intervencijsko odkupljenega sladkorja;
– o količinah prodanega sladkorja na osnovi javnega razpisa.
V. POGLAVJE:
Poročanje in nadzor
36. člen
Predelovalec mora na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo za gospodarstvo:
– mesečno poročati o zalogah sladkorja, ločeno za pesni in trsni sladkor do petnajstega v mesecu za pretekli mesec tekočega leta;
– mesečno poročati o proizvodnji sladkorja, ločeno za pesni in trsni sladkor do petnajstega v mesecu za pretekli mesec tekočega leta;
– mesečno poročati o prodanih količinah sladkorja in prodajnih cenah do petnajstega v mesecu za pretekli mesec tekočega leta;
– v petnajstih dneh po zaključku sklepanja pogodb o odkupu sladkorne pese sporočiti skupno količino in površino sladkorne pese, za katero je sklenil pogodbe, število pridelovalcev, s katerimi je sklenil pogodbe, in predvideno proizvodnjo sladkorja;
– petnajst dni pred začetkom predelave pridelka sladkorne pese (tekočega leta) sporočiti datum začetka predelave;
– pet dni po začetku predelave pridelka sladkorne pese tekočega leta sporočiti stanje zalog sladkorja na dan pred začetkom predelave pridelka sladkorne pese tekočega leta;
– mesečno poročati (v obdobju predelave) o količinah predelane sladkorne pese in sporočati povprečno odkupno ceno sladkorne pese do petnajstega v mesecu za pretekli mesec.
O zalogah, proizvodnji, prodaji in prodajnih cenah sladkorja mora proizvajalec sladkorja voditi evidenco.
Predelovalec mora evidenco voditi po kronološkem zaporedju, tako da je omogočen vpogled in nadzor nad količino zalog, proizvodnje, prodaje in prodajnih cen sladkorja.
Evidenco je treba voditi po načelih sprotnosti in pravilnosti; vsa evidentiranja se opravijo na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin.
Nadzor nad verodostojnostjo podatkov, ki jih je dolžan ministrstvu posredovati predelovalec, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
37. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Št. 331-13/2000-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
