Na podlagi 5., 6., 74. in 101. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga s hmeljem
I. POGLAVJE:
Vsebina in pomen izrazov
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba ureja za hmelj in hmeljne proizvode:
– organizacije proizvajalcev hmelja;
– združenja organizacij proizvajalcev hmelja;
– ukrepe kmetijske politike za hmeljarstvo;
– zbirke podatkov.
2. člen
(geografsko poreklo hmelja, kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov ter certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov)
Geografsko poreklo hmelja, kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov v prometu, certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov, podrobnejše pogoje za vpis v evidence pri Hmeljni komisiji pri pooblaščeni organizaciji za certificiranje hmelja (v nadaljnjem besedilu: hmeljna komisija) in vodenje evidenc pri hmeljni komisiji ter listine, ki spremljajo hmelj in hmeljne proizvode v prometu, določa predpis, ki ureja geografsko poreklo hmelja, kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov ter certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov.
3. člen
(pomen izrazov)
Prva prodaja hmelja je prodaja, ko pridelovalec hmelja proda hmelj, ki ga je pridelal ali ga proda organizacija proizvajalcev hmelja, katere član je.
Pridelovalec hmelja je kmetijsko gospodarstvo, ki prideluje hmelj in je vpisano v:
– register v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
– evidence pri hmeljni komisiji.
Hmeljišče je strnjena površina, ki jo obdeluje en pridelovalec hmelja in ki obsega površino, na kateri je žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča. Hmeljišče mora biti evidentirano pri hmeljni komisiji.
Obračališče je neobdelana površina na koncu sklenjenih linij žičnice, namenjena manevriranju kmetijske mehanizacije. Dolžina posameznega obračališča ne sme presegati osmih metrov in ne sme biti del ceste v javni uporabi.
Širina poti ne sme presegati 3 metrov in ne sme biti del ceste v javni uporabi.
Hmeljišče lahko vključuje površino v premeni in površino v obdelavi, pri čemer se kot površina v obdelavi upošteva dejanska površina, zasajena s hmeljem, povečana za obračališča in poti. Površina v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki ni zasajena s hmeljem.
Enota hmeljišča v obdelavi je strnjena površina, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter vrste sadilnega materiala, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
Predprodajna pogodba je pogodba o prodaji hmelja, sklenjena med prodajalcem hmelja, ki je pridelovalec hmelja ali organizacija proizvajalcev hmelja, in kupcem, in sicer za določene količine hmelja, po dogovorjenih cenah, za obdobje ene ali več letin. Pogodba je predprodajna le za tiste letnike hmelja, za katere je sklenjena pred 1. avgustom.
II. POGLAVJE:
Organizacije proizvajalcev hmelja
4. člen
(namen)
Organizacijo proizvajalcev hmelja ustanovijo pridelovalci hmelja oziroma njihova združenja – zadruge z namenom:
a) organiziranega prilagajanja pridelave in ponudbe hmelja tržnim zahtevam:
– s skupno prodajo hmelja in drugimi aktivnostmi pri trženju hmelja,
– z določitvijo enotnih pravil proizvodnje hmelja,
– s pospeševanjem obnove hmeljišč z virusov prostim sadilnim materialom in tržno zanimivimi sortami,
– s pospeševanjem gospodarne in mehanizirane obdelave, obiranja in sušenja hmelja s ciljem povečevanja donosnosti proizvodnje,
– z uvajanjem rezultatov raziskav v pridelavo in dodelavo hmelja,
– z uvajanjem okolju prijaznejših tehnologij pridelave in dodelave hmelja;
b) izpeljave ukrepov kmetijske politike za hmeljarstvo.
5. člen
(priznavanje organizacije proizvajalcev hmelja)
Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v treh mesecih od prejema vloge za priznanje in petletnega programa dela, prizna organizacijo proizvajalcev hmelja z odločbo, če vlagatelj izpolnjuje s to uredbo določene pogoje in če je njegova vloga popolna ter pravočasna.
6. člen
(vsebina vloge)
Vloga prosilca za priznanje organizacije proizvajalcev hmelja je popolna, če so ji priložena naslednja dokazila:
a) o minimalnem številu članov in minimalni površini hmeljišč, ki jo njeni člani obdelujejo (izjave članov o članstvu);
b) pravila delovanja organizacije proizvajalcev hmelja;
c) izpisek iz sodnega registra;
d) zadnja bilanca stanja in bilanca uspeha pravne osebe, razen v primeru novoustanovljenih pravnih oseb.
7. člen
(pravočasnost vloge)
Vloga za priznanje organizacije proizvajalcev hmelja je pravočasna, če prispe na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) do 15. septembra tistega leta, pred katerim želi biti pravna oseba priznana kot organizacija proizvajalcev hmelja.
8. člen
(pogoji za priznanje)
Vlagatelj izpolnjuje pogoje za priznanje organizacije proizvajalcev hmelja, če ima vsaj minimalno število članov in minimalen obseg hmeljišč, ustrezno strukturo prometa ter program in pravila, ki dokazujejo trajnost in uspešnost poslovanja.
9. člen
(pogoji za priznanje – nadaljevanje)
Organizacija proizvajalcev hmelja mora imeti najmanj sedem članov, ki skupaj obdelujejo najmanj 200 hektarov hmeljišč.
Promet, ustvarjen s prodajo hmelja, pridelanega v Republiki Sloveniji, mora predstavljati najmanj 70% celotnega prometa organizacije proizvajalcev hmelja.
10. člen
(program dela)
Organizacija proizvajalcev hmelja posluje v skladu s petletnim programom dela, ki ga predloži v potrditev ministru skupaj z vlogo za priznanje oziroma do 15. septembra tistega leta, pred katerim želi imeti priznanje. Program dela se lahko letno dopolnjuje. Prošnje za dopolnitev programa se vlagajo in odobravajo na enak način kot petletni program.
Minister s sklepom odloči o ustreznosti programa do 1. decembra tistega leta, v katerem je bil program dela predložen ministru.
11. člen
(vsebina programa dela)
Minister potrdi ustreznost programa dela, če program dokazuje, da organizacija proizvajalcev hmelja lahko trajno in učinkovito posluje v skladu z nameni iz 4. člena te uredbe.
Program dela mora vsebovati opis realnega stanja in poslovanja organizacije proizvajalcev hmelja, še zlasti:
– opis stanja;
– cilje (kratkoročni/dolgoročni);
– število članov in njihov obseg proizvodnje;
– načrt proizvodnje (količine, sorte);
– trženje (proizvodi, predvidene cene, prodajna strategija, tržne verige, promocija);
– kadre;
– opremo in druga sredstva za poslovanje (kapaciteta, stanje);
– morebitne predvidene investicije;
– časovni razpored aktivnosti za izvrševanje programa;
– pričakovane poslovne rezultate;
– gibanje sredstev operativnega sklada.
Organizacija proizvajalcev hmelja mora program dela izdelati v skladu z navodili, ki jih predpiše minister.
12. člen
(pravila delovanja organizacije proizvajalcev hmelja)
Organizacija proizvajalcev hmelja sprejme pravila, v katerih so navedene obveznosti članov do organizacije proizvajalcev hmelja, predvsem glede:
– upoštevanja enotnih pravil proizvodnje organizacije proizvajalcev hmelja (predvsem sortne politike ter tehnologije pridelave in dodelave hmelja),
– upoštevanja pravil prve prodaje hmelja,
– poročanja o proizvodnji hmelja (obseg in stroški pridelave hmelja, stroški dodelave hmelja),
– poročanja o morebitni neposredni prodaji hmelja posameznega člana,
– plačevanja članskega prispevka in prispevka za financiranje programa dela,
– trajanja članstva ter pogojev pristopa in izstopa iz organizacije proizvajalcev hmelja,
– načina odločanja, sprejemanja in spreminjanja pravil, ter
– kazni za kršitelje.
V pravilih delovanja organizacije proizvajalcev hmelja morajo biti navedene tudi obveznosti organizacije proizvajalcev hmelja do njenih članov, predvsem glede poslovanja s proračunskimi sredstvi.
Pridelovalec hmelja je lahko član samo ene organizacije proizvajalcev hmelja.
Članstvo v organizaciji proizvajalcev hmelja je praviloma trajno. V primeru izstopa iz organizacije proizvajalcev hmelja mora biti odpovedni rok za izstop določen tako, da ne ovira že planiranega poslovanja organizacije proizvajalcev hmelja oziroma lahko člani organizacije proizvajalcev hmelja članstvo prekinejo najprej po treh letih od sprejema, z enoletnim odpovednim rokom.
13. člen
(pravila prve prodaje hmelja)
Član organizacije proizvajalcev hmelja lahko proda pridelani hmelj izključno preko organizacije proizvajalcev hmelja, katere član je, razen če ni s to uredbo drugače določeno.
Član organizacije proizvajalcev hmelja lahko, ne glede na prejšnji odstavek, sam proda pridelek hmelja v obsegu in po pravilih delovanja organizacije proizvajalcev hmelja, vendar ne več kot 20% letnega pridelka hmelja. Organizacija proizvajalcev hmelja mora za tako prodan hmelj predhodno odobriti pogoje prodaje. Če jih ne odobri, mora organizacija proizvajalcev hmelja hmelj prevzeti pod najmanj enakimi pogoji.
Če pogodbena količina hmelja posameznega pridelovalca oziroma združenja pridelovalcev (zadruge) presega 20% njegovega letnega pridelka hmelja, se organizacija proizvajalcev hmelja sama odloči o sprejemu takega člana v organizacijo proizvajalcev hmelja.
Član organizacije proizvajalcev hmelja lahko proizvode, ki jih njegova organizacija proizvajalcev hmelja ne trži, proda preko druge organizacije proizvajalcev hmelja, ki jo določi njegova organizacija.
14. člen
(operativni sklad)
Organizacija proizvajalcev hmelja ustanovi namenski finančni sklad (v nadaljnjem besedilu: operativni sklad).
Sredstva operativnega sklada se uporabljajo za financiranje izvajanja programov dela. Operativni sklad se financira s prispevki članov organizacije proizvajalcev hmelja, ki so določeni v pravilih delovanja organizacije proizvajalcev hmelja, kot jih določa ta uredba. Sredstva operativnega sklada se vodi na posebnem, ločenem računu.
15. člen
(sofinanciranje dejavnosti po programu dela)
Dejavnosti organizacij proizvajalcev hmelja in njihovih članov, ki se izvajajo v skladu s programom dela in se lahko financirajo ali sofinancirajo iz operativnega sklada, so zlasti:
– obnove nasadov hmelja,
– obnove žičnic,
– namakalne naprave in objekti,
– komasacije,
– prostori za sušenje, pakiranje in skladiščenje hmelja,
– programi izboljšanja kakovosti,
– programi usmerjanja v naravi prijaznejšo pridelavo,
– promocijske aktivnosti in raziskave trga.
16. člen
(letno poročilo o izvajanju programa dela)
Organizacija proizvajalcev hmelja do 31. januarja ali najkasneje do 28. februarja naslednjega leta na podlagi navodil ministra poroča o izpolnjevanju petletnega programa dela, proizvodnji, prometu, članih in dejanskih stroških organizacije proizvajalcev hmelja in njenih članov, ki so nastali iz naslova proizvodnje, dodelave in trženja hmelja.
Organizacija proizvajalcev hmelja v letnem poročilu predloži tudi obračun gibanja sredstev operativnega sklada, bilanco stanja, bilanco uspeha in porabo sredstev po namenih in glede na vir sredstev.
Neustrezno letno poročilo minister zavrne s sklepom. V primeru očitno nenamernih napak ali pomanjkljivosti minister pozove vlagatelja k popravku letnega poročila, vendar samo enkrat.
17. člen
(odvzem priznanja organizacije proizvajalcev hmelja)
Minister odvzame oziroma prekliče priznanje organizacije proizvajalcev hmelja z odločbo, če ta ne izpolnjuje več vseh predpisanih zahtev in pogojev, in sicer:
– če se program dela ne izvaja na predviden način;
– če ne dostavlja pravočasno petletnih programov dela oziroma če programi niso popolni ali ustrezni;
– če morebitne dopolnitve programa niso v skladu s programom dela;
– v primeru zmanjšanja števila članov oziroma površine hmeljišč pod predpisan minimalni obseg;
– če ne odda pravočasno letnih dopolnitev programa in njihovo vsebino kljub temu izvaja;
– če do predpisanega datuma ne pošlje ustreznega letnega poročila o izvajanju programa dela;
– če se spremenijo pravila delovanja organizacije proizvajalcev hmelja tako, da organizacija proizvajalcev hmelja ne more več opravljati nalog, za katere je ustanovljena;
– če organizacija proizvajalcev hmelja hmeljni komisiji ne sporoča podatkov, zahtevanih za evidenco predprodajnih pogodb in evidenco dobav hmelja;
– če je organizacija proizvajalcev hmelja pridobila podpore ministrstva na nezakonit način oziroma jih je nenamensko porabila.
Od dneva vročitve odločbe o odvzemu oziroma preklicu iz prejšnjega odstavka, organizacija proizvajalcev hmelja ni več upravičena do proračunskih sredstev ministrstva, namenjenih organizacijam proizvajalcev hmelja.
III. POGLAVJE:
Združenje organizacij proizvajalcev hmelja
18. člen
(združenje organizacij proizvajalcev hmelja)
Organizacije proizvajalcev hmelja za namene iz 4. člena te uredbe, prostovoljno ustanovijo združenja organizacij proizvajalcev hmelja.
Člani organizacij proizvajalcev hmelja, ki ustanovijo združenje organizacij proizvajalcev hmelja, morajo obdelovati najmanj 1000 hektarov hmeljišč.
Vsi postopki in pravila za priznanje in poslovanje združenj organizacij proizvajalcev hmelja so enaki kot za organizacije proizvajalcev hmelja.
19. člen
(razširitev pravil na vse pridelovalce)
Organizacija proizvajalcev hmelja ali združenje organizacij proizvajalcev hmelja je reprezentativno, če to ugotovi minister z odločbo, izdano na podlagi vloge za ugotovitev reprezentativnosti. Minister odloči o reprezentativnosti na podlagi izpolnjevanja pogojev, določenih s to uredbo.
Organizacija proizvajalcev hmelja ali združenje organizacij proizvajalcev hmelja je reprezentativno, če člani organizacije proizvajalcev hmelja ali združenja organizacij proizvajalcev hmelja predstavljajo vsaj dve tretjini pridelovalcev hmelja na območju Republike Slovenije in ki hkrati količinsko pokrivajo vsaj dve tretjini pridelave hmelja na območju Republike Slovenije.
Reprezentativna organizacija proizvajalcev hmelja ali reprezentativno združenje organizacij proizvajalcev hmelja lahko poda predlog za razširitev pravil tudi na nečlane, kar sporoči ministrstvu. Če je razširitev pravil nujna zaradi učinkovitosti uresničevanja tržne ureditve, minister predlaga Vladi Republike Slovenije, da izda predpis, ki določa razširitev pravil organizacije proizvajalcev hmelja ali združenja organizacij proizvajalcev hmelja na vse pridelovalce hmelja.
IV. POGLAVJE:
Ukrepi kmetijske politike
20. člen
S to uredbo se uvede neposredno plačilo:
a) na površino hmeljišč, z namenom doseganja primerne dohodkovne ravni pri pridelavi hmelja,
b) za pospeševanje obnove hmeljišč z virusov prostim sadilnim materialom tržno zanimivih sort hmelja.
Upravičenci do sredstev iz prejšnjega odstavka so organizacije proizvajalcev hmelja za svoje člane oziroma neposredne pridelovalce hmelja (v nadaljevanju: neposredni upravičenci), ki morajo biti člani organizacije proizvajalcev hmelja najmanj devet mesecev.
Upravičenci sredstva uveljavljajo v roku in na način, kot je to določeno s posebnim predpisom in sicer od 1. junija do 30. junija tekočega leta.
A) Neposredno plačilo na površino hmeljišč
21. člen
(neposredno plačilo na površino hmeljišč)
Višina sredstev v letu 2001 znaša 118.000 SIT/ha površine v obdelavi.
Sredstva za neposredno plačilo iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina neposrednega plačila iz prejšnjega odstavka sorazmerno zmanjša.
Organizacija proizvajalcev hmelja lahko v skladu s sprejetim programom dela letno v operativni sklad nameni do 20% celotnega zneska sredstev, prejetih kot neposredna plačila na površino hmeljišč svojih članov. Delež tako zadržanih sredstev je enak za vse člane organizacije proizvajalcev hmelja. Organizacija proizvajalcev hmelja lahko tako zadržana sredstva hrani na računu, kjer vodi sredstva operativnega sklada, vendar najdlje do zaključka petletnega programa dela.
Zadržana sredstva iz prejšnjega odstavka organizacija proizvajalcev hmelja v skladu s programom dela nameni za dejavnosti iz 15. člena te uredbe.
Z dnem, ko minister odvzame oziroma prekliče priznanje organizacije proizvajalcev hmelja, mora ta vsa sredstva, pridobljena iz proračuna, prenakazati neposrednim upravičencem.
22. člen
(pogoji)
Enota hmeljišča v obdelavi mora biti:
– posajena z gostoto vsaj 1.500 rastlin/ha v primeru t.i. “V“ sistema napeljave vodil, ali 2.000 rastlin/ha v primeru enojne napeljave vodil;
– oskrbovana v skladu z enotnimi pravili proizvodnje organizacije proizvajalcev hmelja.
B) Neposredno plačilo na površino za obnovo hmeljišč
23. člen
(neposredno plačilo na površino za obnovo hmeljišč)
Višina sredstev za površine, zasajene z virusov prostimi sadikami hmelja, v letu 2001 znaša:
– za sadike “A certifikata“ 800.000 SIT/ha;
– za testiranje in pregled matičnih nasadov za pridobivanje sadik “B certifikata“ 226.123 SIT/ha.
Sredstva za neposredno plačilo iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, iz proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina neposrednega plačila iz prejšnjega odstavka sorazmerno zmanjša.
24. člen
(pogoji)
Obnovljene površine (nove površine ali površine, kjer je bilo hmeljišče izkrčeno), morajo biti zasajene z virusov prostimi sadikami hmelja “A certifikata“ ali z virusov prostimi sadikami hmelja “B certifikata“, pri čemer je potrebno upoštevati enotna pravila proizvodnje organizacije proizvajalcev hmelja.
Izkrčen nasad na isti površini ne sme biti mlajši od 12 let, razen, če je bil nasad izkrčen na podlagi odločbe pristojnega organa o uvedbi karantene, neuspešne introdukcije ali tržno nesprejemljive sorte. Minimalna zasajena površina je 0,05 ha.
Vlogi za neposredno plačilo na površino za obnovo hmeljišč je potrebno poleg prilog določenih s posebnim predpisom priložiti tudi:
– dobavnico Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo za virusov proste sadike ali potrdilo istega inštituta, da so sadike, ki se sadijo enakovredne A certifikatu (za prvo alineo prvega odstavka 23. člena);
– zapisnik o testiranju in pregledu nasadov namenjenih pridobivanju sadik B certifikata in deklaracijo (za drugo alineo prvega odstavka 23. člena);
– potrdilo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec o ustreznosti sadilnega materiala.
C) Druge subvencije
25. člen
(druge subvencije)
Višina subvencij iz proračuna in drugi pogoji za sofinanciranje dejavnosti iz 15. člena te uredbe se določijo s posebnimi predpisi oziroma razpisi.
V. POGLAVJE:
Zbirke podatkov
26. člen
(seznami)
Na osnovi odločb o priznanju organizacij proizvajalcev hmelja in združenj organizacij proizvajalcev hmelja ter reprezentativne organizacije proizvajalcev hmelja ali reprezentativnega združenja organizacij proizvajalcev hmelja vodi ministrstvo sezname.
27. člen
(evidenca predprodajnih pogodb in evidenca dobav hmelja)
Hmeljna komisija za hmelj, pridelan v Republiki Sloveniji, vzpostavi in vodi evidenco predprodajnih pogodb.
Vse predprodajne pogodbe morajo biti sklenjene pisno. Kopijo vsake predprodajne pogodbe mora prodajalec hmelja posredovati hmeljni komisiji najkasneje v 30 dneh po sklenitvi.
Hmeljna komisija evidentira vse izvršene dobave. Evidenca dobav se vodi na osnovi dvojnika dobavnice, ki ga prodajalec hmelja posreduje hmeljni komisiji. Prodajalec hmelja posreduje dvojnik dobavnice po vsaki izvršeni dobavi ali skupaj za vse izvršene dobave, vendar v vsakem primeru pred 1. marcem tistega leta, ki sledi letu obiranja hmelja. Če je dobava hmelja izvršena po 1. marcu leta, ki sledi letu obiranja, pa mora prodajalec hmelja hmeljni komisiji posredovati dvojnik dobavnice najkasneje v petih dneh po izvršeni dobavi.
Iz dobavnice mora biti za vsako sorto razvidna:
– količina dobavljenega hmelja,
– cena,
– stopnja predelave,
– za dobavo hmelja po predprodajni pogodbi tudi številka predprodajne pogodbe.
Dobavnico iz tega člena lahko zamenja kakršenkoli drug dokument, ki jo nadomešča in vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
Podatki iz evidence predprodajnih pogodb in evidence dobav hmelja so tajni in se uporabljajo le za namene te uredbe.
28. člen
(evidenca pridelka)
Hmeljna komisija spremlja prijavo pridelka in potrditev prijave pridelka v skladu s predpisom, ki ureja geografsko poreklo hmelja, kakovost hmelja in hmeljnih proizvodov ter certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov. Pridelovalci so dolžni prijavljati podatke iz prejšnjega stavka na enoto hmeljišča v obdelavi.
Če pridelovalec ugotovi, da se bosta prijava pridelka in potrditev prijave pridelka razlikovali na posamezno enoto hmeljišča v obdelavi za več kot 15%, mora to najmanj teden dni pred začetkom obiranja hmelja pisno sporočiti hmeljni komisiji in navesti razloge za odstopanje.
Hmeljna komisija v primeru iz prejšnjega odstavka preveri dejansko stanje na posameznem hmeljišču oziroma enoti hmeljišča v obdelavi. Kot dejanski pridelek v potrditvi prijave pridelka, se upošteva pridelek, ki ne odstopa za več kot 10% od zapisniško ugotovljenega pridelka.
VI. POGLAVJE:
Prehodne določbe
29. člen
(podpora ustanavljanju organizacij proizvajalcev hmelja)
Ministrstvo v prehodnem obdobju od leta 2001 do leta 2004 namenja sredstva za pomoč pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev hmelja, in sicer v višini kot sledi:
– za organizacije proizvajalcev hmelja, katerih člani skupaj obdelujejo manj kot 500 hektarov hmeljišč: 3,000.000 SIT/leto;
– za organizacije proizvajalcev hmelja, katerih člani skupaj obdelujejo 500 in več hektarov hmeljišč: 5,000.000 SIT/leto.
Podpora se isti organizaciji proizvajalcev hmelja lahko dodeli največ dvakrat. Podpora se dodeli na osnovi vloge na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki ob izpolnjevanju s to uredbo določenih pogojev podporo dodeli z odločbo. Pritožba zoper odločbo se vlaga na ministrstvo v roku 15 dni od vročitve.
30. člen
Če prejemnik podpore iz 20., 21., 23., 25. oziroma 29. člena sredstva uporabi nenamensko ali jih pridobi na nezakonit način, jih je dolžan vrniti z zamudnimi obrestmi in v obdobju naslednjih dveh koledarskih let ne more pridobiti nobenih proračunskih sredstev ministrstva.
31. člen
(prehodno obdobje)
Subvencije iz IV. poglavja te uredbe lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2003 uveljavljajo poleg organizacij proizvajalcev hmelja tudi druge pravne in fizične osebe, če ustrezajo pogojem, določenim s to uredbo ali drugimi predpisi oziroma razpisi.
Če v prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka neposredno plačilo na površino za obnovo hmeljišč uveljavljajo druge pravne in fizične osebe, morajo pri obnovi hmeljišč upoštevati sortno politiko gospodarskega interesnega združenja: GIZ hmeljarstvo. Obnova mora biti izvedena v skladu s tehnološkimi normativi za obnovo hmeljišča.
32. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-15/2001-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
