Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga z žiti
I. POGLAVJE:
Splošni določbi
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa:
– ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave krušnih žit, drugih žit, stročnic in oljnic,
– intervencijsko ceno za pšenico, rž, ječmen in koruzo,
– ukrep intervencijskega nakupa in prodaje pšenice, rži, ječmena in koruze,
– ukrepa podpore trženju pšenice in rži: pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži ter podporo skladiščenju pšenice in rži,
– kakovost žit, ki so predmet intervencijskega nakupa, in
– način nadzora nad izvajanjem ukrepov po tej uredbi.
2. člen
(tržno leto)
Za kmetijske pridelke iz prejšnjega člena te uredbe se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.
II. POGLAVJE:
Ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave
3. člen
(uvedba)
Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki prideluje poljščine iz drugega odstavka tega člena na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec).
Višine neposrednih plačil v letu 2001:
– 54.000 SIT/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;
– 30.000 SIT/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen, proso;
– 30.000 SIT/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino;
– 30.000 SIT/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;
– 70.500 SIT/ha za oljno ogrščico.
Pridelovalec lahko za mešanico žit iz prve in druge alinee ali za mešanico stročnic in žit iz prve, oziroma druge in tretje alinee prejšnjega odstavka uveljavlja neposredno plačilo v višini 30.000 SIT/ha.
Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:
– posamezno poljščino iz drugega odstavka tega člena ali mešanico iz prejšnjega odstavka prideluje na površini, ki ni manjša od 0,10 ha,
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja v tekočem koledarskem letu,
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.
Najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila, znaša 0,30 ha.
Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.
Če pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora zahtevke za uveljavljanje neposrednih plačil vložiti v roku od 1. junija do 30. junija tekočega leta.
Sredstva za neposredna plačila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 – Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine neposrednih plačil iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjšajo.
Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.
III. POGLAVJE:
Intervencijska cena
4. člen
(višina)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) nakupuje pšenico, rž, ječmen in koruzo po intervencijski ceni, ki znaša za pšenico 21,50 SIT/kg, za rž, ječmen in koruzo pa 17,00 SIT/kg. Intervencijska cena se nanaša na pšenico, rž, ječmen in koruzo standardne kakovosti iz 26. člena te uredbe, fco intervencijsko skladišče iz prvega odstavka 11. člena te uredbe.
5. člen
(mesečno povečanje intervencijske cene)
Intervencijska cena se v tekočem letu mesečno povečuje z namenom, da se izravnajo stroški skladiščenja, in sicer na naslednji način:
------------------------------------------------------------
Mesečno povečanje intervencijske cene
(v SIT/kg)
------------------------------------------------------------
pšenica, rž, ječmen koruza
------------------------------------------------------------
julij - 0,80
avgust - 0,80
september 0,20 -
oktober 0,40 -
november 0,60 -
december 0,80 0,20
januar 0,80 0,40
februar 0,80 0,60
marec 0,80 0,80
april 0,80 0,80
maj 0,80 0,80
junij 0,80 0,80
------------------------------------------------------------
6. člen
(obračun cene glede na kakovost)
Cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, se ugotovi glede na neto količino pšenice (preračunano na 14% vlage in 2% primesi), na neto količino rži (preračunano na 14% vlage in 5% primesi), na neto količino ječmena (preračunano na 14% vlage in 5% primesi) ali na neto količino koruze (preračunano na 14% vlage in 5% primesi).
Če ugotovljena kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze odstopa od standardne kakovosti iz 26. člena te uredbe, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno, zviša oziroma zniža v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice s hektolitrsko maso 76 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za rž, ki odstopa od rži s hektolitrsko maso 72 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za ječmen, ki odstopa od ječmena s hektolitrsko maso 64 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice z vsebnostjo surovih beljakovin 11,5%, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 1 iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice s številom padanja 220, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 2 iz Priloge 3.
Za rž, ki odstopa od rži s številom padanja 200, se cena, ki jo agencija plača pridelovalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 3 iz Priloge 3.
IV. POGLAVJE:
Intervencijski nakup in prodaja pšenice, rži, ječmena in koruze
7. člen
(pogoji za uvedbo)
Pridelovalci ali združenje pridelovalcev (zadruge), ki ne uspejo prodati pšenice, rži, ječmena ali koruze tržnim odkupovalcem, lahko neprodane količine ponudijo agenciji v intervencijski nakup.
Intervencijski nakup se izvaja:
– od 1. septembra do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen, ter
– od 1. decembra tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta za koruzo.
Predmet intervencijskega nakupa so lahko samo žita iz prvega odstavka tega člena, ki so bila pridelana v Republiki Sloveniji v tekočem tržnem letu in ki izpolnjujejo pogoje glede najmanjše količine iz naslednjega odstavka in glede minimalne kakovosti iz 27. člena te uredbe.
Najmanjša količina, ki je lahko predmet intervencijskega nakupa, znaša za posameznega pridelovalca oziroma posamezno združenje:
– 7.500 kg za pšenico, rž, ječmen in
– 10.000 kg za koruzo.
8. člen
(ponudba)
Pridelovalci ali združenje pridelovalcev (zadruge) iz prvega odstavka 7. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: ponudniki) ponudijo agenciji v intervencijski nakup pšenico, rž, ječmen ali koruzo v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Pisna ponudba mora vsebovati:
– podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež),
– podatke o pšenici, rži, ječmenu ali koruzi, ki je predmet ponudbe (vrsto žita, kraj skladiščenja, količino, kakovost in letino žetve),
– pisno izjavo ponudnika, da je pšenica, rž, ječmen ali koruza pridelana v Republiki Sloveniji z navedbo območja pridelave.
Ponudniki posredujejo agenciji ponudbe priporočeno po pošti ali jih vložijo neposredno na agenciji. Ponudba je veljavna tudi v obliki elektronskega zapisa, če vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka.
Ponudnik lahko predlaga prevzem ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet ponudbe v lastnem skladišču.
Agencija preveri ponudbe in v roku petih dni od njihovega prejema obvesti ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja. Izbrane ponudnike agencija hkrati obvesti tudi o lokaciji intervencijskega skladišča in o času dostave v intervencijsko skladišče.
Agencija prevzame ponujeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo najkasneje v roku 60 dni od dneva, ko je bila ponudba prejeta oziroma najkasneje do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen in do 28. februarja naslednjega leta za koruzo. Agencija lahko sama ali na predlog ponudnika dopolni ali spremeni rok in lokacijo prevzema pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar mora o tem obvestiti ponudnika najkasneje tri dni pred novim prevzemom.
9. člen
(intervencijski centri)
Agencija določi lokacije intervencijskih centrov ob upoštevanju intenzivnosti kmetijske pridelave in tržnih zakonitosti. Na lokaciji intervencijskih centrov izbere izvajalca intervencijskega nakupa in določi intervencijska skladišča, v katerih prevzame pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa.
10. člen
(izvajalci intervencijskih nakupov)
Agencija izbere izvajalce intervencijskih nakupov za pšenico, rž, ječmen ali koruzo na podlagi javnega razpisa, ki ureja javna naročila.
Izvajalci intervencijskega nakupa morajo imeti zlasti:
– ustrezne skladiščne kapacitete in tehnično opremo za prevzem, skladiščenje in odpremo pšenice, rži, ječmena ali koruze,
– ustrezne prometne povezave za prevzem in odpremo pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Podrobnejše pogoje za izbiro izvajalcev intervencijskega nakupa določi agencija z javnim razpisom.
11. člen
(prevzem žit v intervencijskem nakupu)
Ponudnik mora v intervencijsko skladišče dostaviti pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa, v roku, ki mu ga določi agencija.
Pri prevzemu so prisotni ponudnik, izvajalec odkupa in inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kakovost), ki zapisniško ugotovijo količino pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Inšpektor za kakovost odvzame vzorce za analizo kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki jih pošlje v analizo neodvisni kontrolni instituciji.
Agencija na podlagi javnega razpisa izbere neodvisno kontrolno institucijo za opravljanje analiz kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa.
Pšenica, rž, ječmen ali koruza se lahko prevzamejo v skladišču ponudnika, če so izpolnjeni pogoji iz prve alinee drugega odstavka 10. člena. Pri prevzemu so prisotni ponudnik, predstavnik agencije in inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor za kakovost), ki zapisniško ugotovijo količino pšenice, rži, ječmena ali koruze. Inšpektor za kakovost v skladišču ponudnika odvzame vzorce za analizo kakovosti žit, ki jih pošlje v analizo neodvisni kontrolni instituciji.
12. člen
(dokončni prevzem)
Agencija opravi dokončni prevzem pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijska skladišča, ko so opravljene analize kakovosti iz prejšnjega člena, če se na podlagi opravljenih analiz ugotovi, da izpolnjujejo minimalne pogoje glede kakovosti iz 27. člena te uredbe.
Agencija izroči kopijo poročila o rezultatih opravljene analize ponudniku. Če se ponudnik ne strinja z rezultati analize, mora agencija zagotoviti ponovne analize kakovosti, stroške v zvezi s ponovnimi analizami pa nosi stranka, za katero se postopek neugodno konča.
Če pšenica, rž, ječmen ali koruza, na podlagi opravljenih analiz kakovosti, ne ustrezajo minimalnim pogojem kakovosti iz 27. člena te uredbe, mora ponudnik takšno pšenico, rž, ječmen ali koruzo odpeljati na svoje stroške. V tem primeru ponudnik nosi tudi vse stroške opravljenih analiz.
13. člen
(potrdilo o prevzemu)
Izbranemu ponudniku, katerega pšenica, rž, ječmen ali koruza izpolnjuje pogoje iz tega poglavja, agencija izda potrdilo o prevzemu, ki vsebuje:
– datum preverjanja količine in kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze,
– podatke o ugotovljeni kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze,
– podatke o prevzetih količinah pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Agencija izda potrdilo o prevzemu v petih dneh od dneva prevzema.
Na podlagi potrdila o prevzemu iz prejšnjega odstavka ponudnik posreduje agenciji račun.
14. člen
(stroški intervencijskega nakupa)
Stroške prevoza pšenice, rži, ječmena ali koruze do intervencijskega skladišča, krije ponudnik, če lokacija intervencijskega skladišča ni oddaljena več kot 25 km od kraja, kjer je bilo žito skladiščeno v času ponudbe. Če je ta razdalja več kot 25 km, krije stroške za prevoz nad 25 km agencija.
Če ta uredba ne določa drugače, agencija krije stroške analiz kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar največ do višine 4.800,00 tolarjev na posamezno analizo, vendar mora analiza kakovosti vključevati ugotavljanje količine vlage, primesi, hektolitrske mase, surovih beljakovin in števila padanja. Če so ti stroški višji, krije razliko med višino, ki jo krije agencija in dejanskimi stroški analize, ponudnik.
Agencija krije tudi ostale stroške prevzema: tehtanja, vnosa v silos, skladiščenja in odprema žit.
15. člen
(rok plačila v intervencijskem nakupu)
Agencija plača pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa, v tridesetih dneh od dneva prejema računa iz drugega odstavka 13. člena te uredbe oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
16. člen
(evidence agencije)
Agencija mora o zalogah in o kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa voditi ločeno evidenco v računalniški obliki, ki vsebuje podatke o prevzemu, skladiščenju in odpremi iz posameznega intervencijskega skladišča.
17. člen
(evidence in poročila intervencijskih skladišč)
Intervencijska skladišča morajo voditi evidenco o zalogah in o kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa, ki jih skladiščijo, in sicer ločeno za posamezno vrsto žita. Ta evidenca mora vsebovati podatke o prevzemu, skladiščenju in odpremi pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskega skladišča ter podatke o ugotovljeni kakovosti.
Intervencijska skladišča morajo agenciji do desetega v mesecu na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, posredovati mesečno poročilo o zalogah pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa.
Intervencijska skladišča morajo agenciji do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, posredovati letno poročilo o zalogah pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa. Letno poročilo mora biti potrjeno s strani inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor), ki vpiše ugotovitve na podlagi opravljenega pregleda.
O morebitnih ugotovljenih odstopanjih morajo intervencijska skladišča podati obrazložitev, ki je sestavni del letnega poročila.
18. člen
(intervencijska prodaja)
Agencija prodaja pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa,na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
19. člen
(javni razpis)
Javni razpis za prodajo pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskih skladišč določa:
– količine in kakovost pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijske prodaje,
– ceno pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet prodaje,
– intervencijska skladišča, kjer se skladišči pšenica, rž, ječmen ali koruza,
– zadnji rok za oddajo ponudb na javni razpis.
Prodajna cena pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijske prodaje, ne sme biti nižja od intervencijske cene za žito iste kakovosti, ki velja na dan zadnjega dne za oddajo ponudbe na javni razpis oziroma ne sme biti nižja od intervencijske cene za pšenico, rž, ječmen ali koruzo v decembru, če se izvaja prodaja po 1. januarju naslednjega leta.
Podrobnejše pogoje za prodajo pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskih skladišč določi agencija z javnim razpisom.
20. člen
(ocena pred nakupom)
Pšenica, rž, ječmen ali koruza se prodaja po načelu videno-kupljeno.
21. člen
(ponudba za nakup)
Zainteresirani kupci posredujejo agenciji ponudbe za nakup priporočeno po pošti ali jih vložijo na agenciji.
Zainteresirani kupci morajo v ponudbi za nakup pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijske prodaje, navesti:
– podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež),
– intervencijsko skladišče, na katero se nanaša ponudba,
– ponujeno količino in ponujeno ceno.
Ponudba je veljavna le, če ji zainteresirani kupec priloži potrdilo o zagotovljeni varščini v višini 1.500 SIT/t. Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Agencija vloge, katerim dokazilo o zagotavljanju varščine ni priloženo, zavrne. Ponudb za nakup po prispetju oziroma vložitvi na agencijo ni mogoče dopolnjevati ali preklicati.
22. člen
(obvestilo ponudnikom)
Agencija izmed pravočasnih in popolnih ponudb v roku 15 dni od zadnjega dne za oddajo ponudb izbere najugodnejše ponudbe in zainteresirane kupce, najkasneje v treh delovnih dneh od dneva izbire, obvesti o rezultatu njihovega sodelovanja.
Z izbranimi kupci agencija sklene pogodbe o prodaji pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijske prodaje.
Zainteresiranim kupcem, ki niso bili izbrani, se hkrati z obvestilom iz prvega odstavka tega člena sprosti varščina.
23. člen
(rok plačila v intervencijski prodaji)
Izbrani kupci morajo plačati nakupljeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo pred odpremo iz intervencijskega skladišča, vendar najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe o nakupu.
V primeru, da ponudniki ne plačajo pogodbenih količin pšenice, rži, ječmena ali koruze v roku iz prejšnjega odstavka, agencija razdre pogodbe, ponudnikom pa se varščina ne vrne. Zapadle varščine se vplačajo v proračun Republike Slovenije.
V. POGLAVJE:
Kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa
24. člen
(kontrola kakovosti)
Kontrola kakovosti obsega vzorčenje in analizo kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa in se izvaja po metodah, določenih s predpisom, ki ureja kakovost žit in metode določanja kakovosti žit.
25. člen
(splošne zahteve glede kakovosti)
Pšenica, rž, ječmen ali koruza, ki so predmet intervencijskega nakupa, morajo biti:
– zrele, zdrave in nepoškodovane,
– čiste in ustrezne kakovosti za trženje,
– ustrezne barve, značilne za določeno vrsto žita,
– brez tujega vonja in okusa,
– brez živih insektov.
26. člen
(standardna kakovost)
Pšenica, rž, ječmen ali koruza standardne kakovosti, na katero se nanaša intervencijska cena iz 4. člena te uredbe morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
-------------------------------------------------------------------------
pšenica rž ječmen koruza
-------------------------------------------------------------------------
Vsebnost vlage (%) 14,00 14,00 14,00 14,00
-------------------------------------------------------------------------
Količina surovih
beljakovin (%) 11,50 - - -
-------------------------------------------------------------------------
Hektolitrska masa
(kg/100 l) 76 72 64
-------------------------------------------------------------------------
Število padanja 220 200 - -
Delež primesi (%) 2 5 5 5
-------------------------------------------------------------------------
27. člen
(minimalna kakovost žit)
Pšenica, rž, ječmen ali koruza, ki so predmet intervencijskega nakupa morajo poleg splošnih zahtev iz 25. člena te uredbe izpolnjevati naslednje minimalne zahteve glede kakovosti:
-------------------------------------------------------------------------
pšenica rž ječmen koruza
-------------------------------------------------------------------------
Vsebnost vlage (%) 14,5 14,5 14,5 14,5
-------------------------------------------------------------------------
Količina surovih
beljakovin (%) 10,30 - - -
-------------------------------------------------------------------------
Število padanja 195 150 - -
-------------------------------------------------------------------------
VI. POGLAVJE:
Nadzor nad izvajanjem intervencijskega nakupa in prodaje
28. člen
(nadzor v intervencijskih skladiščih)
Kmetijski inšpektor izvaja v intervencijskih skladiščih skozi vse leto nenapovedane inšpekcijske preglede. Vsako intervencijsko skladišče mora pregledati vsaj enkrat na leto.
Kmetijski inšpektor izbere na podlagi evidenc agencije za pregled količine, ki predstavljajo vsaj 5% skupnih količin žit, ki so predmet intervencijskega nakupa, uskladiščenih v posameznem intervencijskem skladišču.
Kmetijski inšpektor pri pregledu preveri:
– izpolnjevanje pogojev za intervencijska skladišča iz 10. člena te uredbe;
– ustreznost skladišča;
– ali intervencijsko skladišče vodi evidence v skladu z 17. členom te uredbe;
– pogoje skladiščenja;
– količine in kakovost pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so navedene v zadnjem mesečnem poročilu intervencijskega skladišča;
– poreklo pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa;
– lastnosti posamezne partije, ki se uskladišči v skladišču ali prevzame na licu mesta na podlagi rezultatov analiz;
– prisotnost količin pogodbeno prevzete pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki se skladiščijo v intervencijskem skladišču;
– skladnost podatkov na deklaracijah (datum prevzema blaga, datum oddaje, količine, zaloge na koncu meseca).
29. člen
(zapisnik o pregledu)
Kmetijski inšpektor o opravljenem pregledu napiše zapisnik, ki mora poleg ugotovitev iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsebovati tudi:
– naziv in naslov intervencijskega skladišča,
– opis pogojev skladiščenja,
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze, navedene v evidenci agencije, količine žit v evidenci intervencijskega skladišča in morebitna odstopanja med tema evidencama,
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so bile ugotovljene pri pregledu izbranih količin in morebitna odstopanja.
Kmetijski inšpektor nemudoma posreduje zapisnik agenciji, ki v primeru ugotovljenih odstopanj uskladi svoje evidence z ugotovitvami iz zapisnika.
Intervencijsko skladišče je odgovorno za vsa odstopanja med količinami pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki jih ugotovi kmetijski inšpektor, in količinami, navedenimi v evidenci intervencijskega skladišča.
VII. POGLAVJE:
Pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži v tržnem odkupu
30. člen
(upravičenci in višina)
Upravičenci do ukrepa pokrivanja dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: tržni odkupovalci), ki so na podlagi analiz o kakovosti odkupili pšenico ali rž letine 2001 neposredno od pridelovalcev iz prvega odstavka 3. člena te uredbe. Z analizo, ki jo opravi neodvisna kontrolna institucija, mora biti ugotovljena vsaj: vlaga, primesi, hektolitrska masa, beljakovine in število padanja.
Analize kakovosti pšenice in rži iz prejšnjega odstavka se krije največ do višine 4.800 tolarjev na posamezno analizo.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– odkupna cena pšenice oziroma rži ne sme biti nižja od intervencijske cene iz 4. člena te uredbe;
– odkup mora biti izvršen na podlagi analize kakovosti, ki jo opravi neodvisna kontrolna institucija, ki je registrirana za to dejavnost;
– kontrola kakovosti se mora izvajati v skladu s to uredbo.
Upravičenci uveljavljajo sredstva iz drugega odstavka tega člena na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe in mu je potrebno priložiti:
– kopije obračunov odkupa pšenice in rži, iz katerih morajo biti razvidni podatki o:
– prodajalcu oziroma pridelovalcu,
– datumu odkupa in neto odkupljeni količini,
– odkupni ceni za standardno kakovost,
– doseženi odkupni ceni glede na ugotovljeno kakovost;
– kopije računov za opravljene analize, ki jih tržnemu odkupovalcu izstavi pooblaščena strokovna institucija oziroma neodvisna kontrolna institucija, ki je registrirana za to dejavnost;
– kopije prevzemnic in priložen kakovostni izvid.
Zahtevki se vložijo od 1. oktobra do 31. oktobra 2001 na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta št. 160, Ljubljana.
Sredstva za pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži iz drugega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 6636 – Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg). Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina sredstev za pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjša.
VIII. POGLAVJE:
Podpora skladiščenju pšenice in rži
31. člen
(upravičenci in višina)
Upravičenci do podpore skladiščenja pšenice in rži so tržni odkupovalci, ki imajo odkupljene količine pšenice in rži pridelane v Republiki Sloveniji v letu 2001.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– tržni odkupovalci imajo odkupljene količine pšenice in rži delno ali v celoti na zalogi v lastnih oziroma najetih skladiščih,
– podpore se obračunajo za povprečno zalogo v tekočem mesecu, za obdobje skladiščenja od 1. avgusta tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta,
– stanju zalog pšenice oziroma rži mora upravičenec voditi točne evidence in hraniti originalne dokumente o nakupu in prodaji oziroma porabi teh žit,
– minimalna količina, za katero je mogoče uveljaviti podporo, je 250.000 kg pšenice in rži skupaj.
Višina podpore skladiščenju pšenice in rži znaša 0,20 SIT/kg mesečno.
Upravičenci uveljavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe in mu je potrebno priložiti:
– kopije obračunov odkupa pšenice in rži, iz katerih morajo biti razvidni podatki o prodajalcu oziroma pridelovalcu, datumu odkupa in neto odkupljeni količini;
– izjavo o lastništvu oziroma dokazilo o najemu skladiščnih kapacitet (original);
– poročilo o stanju zalog pšenice na zadnji dan v mesecu na katerega se nanaša zahtevek.
Zahtevki se vložijo najkasneje do petnajstega v mesecu za pretekli mesec, na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta št. 160, Ljubljana.
Sredstva za podporo skladiščenju pšenice in rži prejšnjega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, iz proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 6636 – Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg). Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore skladiščenju pšenice in rži sorazmerno zmanjša.
IX. POGLAVJE:
Prehodna določba
32. člen
Ne glede na določbe III. do VI. poglavja te uredbe, v letu 2001 naloge agencije na področju intervencijskega nakupa in prodaje smiselno izvaja Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: zavod), naloge inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil pa neodvisna kontrolna institucija, ki jo na podlagi javnega razpisa izbere zavod.
O izvedbi intervencijskega nakupa in prodaje zavod sklene pogodbo z agencijo.
Podrobnejše pogoje in postopek izvedbe intervencijskega nakupa pšenice, rži, ječmena ali koruze letine 2001 določi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za gospodarstvo.
X. POGLAVJE:
Končna določba
33. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-09/2001-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
