Na podlagi 5., 6., 19., 20., 74., 101. in 117. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja za vinsko grozdje, mošt, vino in druge proizvode iz grozdja in vina:
– obseg vinogradov,
– tržno cenovne ukrepe,
– pospeševanje promocije vina,
– organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev,
– zbirke podatkov.

Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina morajo glede kakovosti, enoloških postopkov in sredstev, vpisov v evidence in registre ter označevanja izpolnjevati vse pogoje določene z zakonom, ki ureja vino in drugih proizvodih iz grozdja in vina in predpisi izdanimi na njegovi podlagi.
Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) in v tržno informacijskem sistemu.
Vinsko leto po tej uredbi je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.

Obseg vinogradov se ureja s pospeševanjem obnove vinogradov s ciljem prestrukturiranja vinogradništva in dodeljevanjem kvot za obnovo vinogradov, če je interes za obnovo vinogradov večji od predpisanih kvot za obnovo.

Za prestrukturiranje vinogradništva, predvsem zaradi izboljševanja vinogradniške strukture, uvajanja tržno zanimivih sort vinskega grozdja, izboljšanja tehnoloških zasnov v vinogradih, uvajanja sort, ki so ekološko in tehnološko bolj primerne za določene vinogradniške površine, minister, pristojen za kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: minister) na osnovi razpisa dodeli podporo za obnovo vinogradov na absolutnih vinogradniških površinah.
Minister s sklepom dodeli podporo pridelovalcem grozdja in vina, vpisanim v register. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo med vlagateljem in Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija). Vlagatelj mora poleg pogojev, določenih s to uredbo, izpolnjevati pogoje, določene z vsakoletnim razpisom za dodelitev podpore za obnovo vinogradov. Če je v posameznem letu interes za pridobitev sredstev večji od obsega razpoložljivih sredstev, določenih s proračunom, imajo prednost pri dodelitvi podpore za obnovo vinogradov organizacije proizvajalcev.
Skupna višina sredstev, namenjenih podpori za obnovo vinogradov v letu 2001, znaša 625,000.000 SIT. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, iz proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 5538: programi podpor za prestrukturiranje kmetijstva. Če vloge za obnovo vinogradov presegajo obseg razpoložljivih sredstev, se višina podpor lahko uskladi z razpoložljivimi sredstvi.

Če je letna napoved obnove vinogradov, ki jo pridelovalci grozdja in vina izvršijo v register, po obsegu površin večja od predpisanega največjega letnega obsega obnove, se obnova lahko omeji tako, da imajo prednost pri dodelitvi kvote za obnovo:
– pridelovalci grozdja in vina, ki so člani organizacij proizvajalcev, oziroma
– mladi kmetje, pridelovalci grozdja in vina, oziroma
– pridelovalci grozdja in vina, ki pridelujejo vino, po katerem je povpraševanje večje od ponudbe.
Natančnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Za uravnavanje ponudbe in povpraševanja z vinom slovenskega geografskega porekla se, če je to potrebno, organizacijam proizvajalcev vina dodeli podpora za skladiščenje vina zadnjega vinskega leta.
Vloga za dodelitev podpore skladiščenju se vloži na agencijo, po prijavi pridelka v register, in sicer na predpisanem obrazcu, ki je priloga 1 k tej uredbi in njen sestavni del. Vlogi mora biti priložena odločba o ocenitvi vina, ki jo je opravila pooblaščena organizacija za oceno mošta in vina, iz katere je razvidno, da je vino primerno za promet.
Agencija na osnovi pravočasne, popolne vloge dodeli podporo s sklepom. Pritožbe zoper sklepe se vlagajo na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v roku 15 dni od vročitve sklepa.
Medsebojne pravice in obveznosti uredita agencija in vlagatelj s pogodbo.
Pogodba se sklene za čas trajanja skladiščenja, ki ne sme biti krajši od 270 dni in lahko traja do 29. novembra naslednjega vinskega leta. Izjemoma, če se vino izvozi, se na željo podpisnika pogodbe, ki vino skladišči, pogodba prekine predčasno, vendar ne prej kot po 150 dneh trajanja pogodbe za skladiščenje. Kadar želi podpisnik pogodbe za skladiščenje vina predčasno prekiniti pogodbo mora na agencijo poslati pisno izjavo, v kateri navede predčasni datum in razlog prekinitve pogodbe. Takšno prekinitev pogodbe uredita vlagatelj in agencija z aneksom k osnovni pogodbi.
Minimalna količina, za katero se sklepa pogodba, je 50 hl vina s slovenskim geografskim poreklom, ki se skladišči na območju Republike Slovenije. Vino mora ostati neustekleničeno ves čas trajanja pogodbe, v kletarski evidenci mora biti označeno, v kateri posodi je vino, za katerega je sklenjena pogodba za skladiščenje. Navedbe v kletarski evidenci in registru morajo biti ves čas trajanja pogodbe usklajene z dejanskim stanjem v kleti in pogodbenimi obveznostmi vlagatelja.
Če podpisnik pogodbe izvaja na vinu, ki je predmet pogodbe, enološke postopke, morebitne spremembe volumna ne smejo znašati več kot 3%. Menjava posode oziroma lokacije skladiščenja vina se sme izvesti le ob predhodnem soglasju agencije.
Višina podpore v letu 2001 znaša 0,03 SIT/liter vina/dan skladiščenja.
Predvidena skupna višina podpor v letu 2001 znaša 280,000.000 SIT.
Sredstva se zagotovijo s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6636 – ukrepi za stabilizacijo trga. Če skupna zahtevana višina podpor za namen iz tega člena preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore, določena s tem členom, ustrezno zmanjša.
Agencija izplača vlagatelju pogodbeni znesek na podlagi pogodbe v 30 dneh po prejemu ustreznega zapisnika kmetijske inšpekcije (v nadaljnjem besedilu: inšpekcija), datiranega največ 10 dni pred iztekom s pogodbo določenega roka skladiščenja, iz katerega je razvidno, da je vino, ki je predmet pogodbe, dejansko v lasti vlagatelja in se skladišči v skladišču, navedenem v pogodbi.
Rok iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Če podpisnik pogodbe prekinja pogodbo predčasno, zaradi namena izvoza vina, skladno s petim odstavkom tega člena, mora o tem obvestiti agencijo. Po sklenitvi aneksa z agencijo o predčasni prekinitvi pogodbe mora podpisnik pogodbe poleg zapisnika inšpekcije dostaviti na agencijo potrjen obrazec ECL (enotna carinska lista, v nadaljnjem besedilu: ECL), ki dokazuje, da je bilo vino, za katerega je bila sklenjena pogodba o skladiščenju, izvoženo. Obrazec ECL mora podpisnik pogodbe predložiti agenciji v roku 5 dni od njegovega prejema.

Zaradi preprečevanja neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem ter zaradi preprečevanja negativnega vpliva prevelikih količin pridelka oziroma prevelikega izplena stiskanja grozdja na kakovost vina, se s to uredbo uvaja ukrep obvezne destilacije vina, ki je rezultat prevelikega pridelka grozdja v vinogradu oziroma prevelikega izplena stiskanja grozdja.
Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekoračita predpisan hektarski pridelek grozdja oziroma izplen stiskanja grozdja, kot ju določa predpis, ki ureja kakovost grozdja, mošta in vina, in sicer glede na pogoje, predpisane za namizno vino, ki ni deželno vino s priznano geografsko oznako, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja oziroma vina in največjo dovoljeno količino grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: presežna količina), obvezno destilirati.
Zavezanec za destilacijo je pridelovalec, ki je prekoračil predpisan hektarski pridelek oziroma predpisan izplen, ali tisti, ki je od pridelovalca pridelek, ki vsebuje presežno količino pridelka, odkupil in prijavil v register.
Destilacijo presežne količine mora zavezanec za destilacijo izvesti na svoj račun, najkasneje en mesec po prijavi pridelka, ki vsebuje presežni pridelek, v register.
O datumu in kraju destilacije mora zavezanec za destilacijo pisno obvestiti inšpekcijo najmanj 10 dni pred izvedbo destilacije presežne količine. O izvedbi destilacije naredi inšpekcija zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, kjer je bil pridelek presežen, in o količinah pridelka ter o presežnih količinah. Z zapisnikom inšpekcije zavezanec za destilacijo uredi – ustrezno zmanjša – prijavo pridelka v registru, kar je pogoj za pridobitev ocene katerega koli vina tega pridelovalca.
Zavezanec za destilacijo mora destilat, pridobljen v skladu s tem členom, hraniti še vsaj dve leti po izvedbi destilacije.

Ukrep krizne destilacije uvede minister z odredbo, kadar se na trgu z vinom v Republiki Sloveniji vzpostavi izrazito neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po vinu s slovenskim geografskim poreklom. V odredbi minister določi največjo skupno količino vina in vrste vina, namenjenega krizni destilaciji, roke za vlaganje zahtevkov ter podrobnejša navodila za izvajanje tega ukrepa.
Šteje se, da se je na trgu vzpostavilo izrazito neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, če primerjava povprečnih prodajnih cen vina pri pridelovalcih, ki se vodi v tržno informacijskem sistemu agencije, pokaže, da so dejanske cene za posamezno vrsto vina padle za najmanj 40% od povprečne cene zadnjih dveh let, za enako vrsto vina, glede na geografsko poreklo oziroma kakovost. Pri izračunu cen se upošteva uradno izračunan indeks rasti maloprodajnih cen.
Podporo za krizno destilacijo lahko uveljavljajo organizacije proizvajalcev za največ 40% njihovega povprečnega pridelka, ki se izračuna na podlagi povprečja zadnjih dveh let.
Najmanjša količina, za katero se lahko uveljavlja krizna destilacija, je 10 hl vina.
Z ukrepom krizne destilacije se lahko destilira vino, za katero pooblaščena organizacija za oceno mošta in vina predhodno ugotovi ustreznost za promet. O kraju in času destilacije mora biti najmanj 15 dni prej obveščena inšpekcija, ki o destilaciji naredi zapisnik. Zapisnik je predpogoj za dodelitev sredstev in hkrati ureditev kletarske evidence in podatkov v registru.
Podpora na liter destiliranega vina s slovenskim geografskim poreklom znaša v letu 2001: 40 SIT/liter kakovostnega vina in 30 SIT/liter namiznega vina, ki se destilira. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6636 – ukrepi za stabilizacijo trga. Če skupna višina sredstev za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore sorazmerno zmanjša.

Podpora za uporabo zgoščenega grozdnega mošta namesto saharoze je namenjena pospeševanju uporabe zgoščenega grozdnega mošta, s ciljem zmanjševanja količin vina na eni strani in dviga kakovosti vina na drugi strani. Podpora se dodeli le za izvajanje obogatitve za vino, za katerega je izdana odločba o dovolitvi obogatitve.
Podporo uveljavljajo pridelovalci vina, vpisani v register, ki uporabljajo zgoščen grozdni mošt s slovenskim geografskim poreklom za obogatitev vina, ob upoštevanju predpisanih pogojev glede geografskega porekla vina.
Vlagatelj vloži zahtevek na obrazcu, ki je priloga 2 k tej uredbi in je njen sestavni del. Obrazcu morata biti priloženi odločba o ocenitvi mošta, ki je bil surovina za zgoščevanje, in odločba o ocenitvi zgoščenega grozdnega mošta. Če vlagatelj ni pridelovalec zgoščenega grozdnega mošta, mora vlogi priložiti tudi račun o nakupu zgoščenega grozdnega mošta, iz katerega je razviden pridelovalec.
Zahtevek za dodelitev podpore mora biti vložen na agencijo med 1. septembrom in 15. novembrom v letu uporabe zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev. O zahtevku odloči agencija z odločbo. Pritožbo zoper odločbo se vloži na ministrstvo v roku 15 dni od vročitve odločbe.
Agencija izplača vlagatelju podporo v 30 dneh po vročitvi odločbe oziroma v roku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– pridelovalec zgoščenega grozdnega mošta mora zgoščevanje prijaviti v register pred oddajo vloge;
– grozdni mošt, ki je surovina za zgoščevanje, mora izpolnjevati vse predpisane pogoje za predelavo v vino in ne sme biti predhodno obogaten, kar mora biti razvidno iz odločbe o ocenitvi mošta;
– minimalna količina, za katero se dodeli podpora, je 50 kg zgoščenega grozdnega mošta z vsebnostjo 650 g sladkorja/kg ali primerljivo količino sladkorja na kg pri uporabi druge tehnologije;
– za vino je izdana odločba pooblaščene organizacije za oceno vina, iz katere je razvidno, da je obogatitev vina dovoljena.
Višina podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta v letu 2001 znaša 100 SIT/kg zgoščenega grozdnega mošta s slovenskim geografskim poreklom z vsebnostjo 650 g sladkorja/kg. Pri morebitni drugačni vsebnosti sladkorja v zgoščenem grozdnem moštu se sorazmerno spremeni višina subvencije na kg zgoščenega grozdnega mošta. Sredstva v skupni višini 30,000.000 SIT se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6636 – ukrepi za stabilizacijo trga. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore iz tega člena sorazmerno zmanjša.

Podpora za promocijo vina se dodeljuje s ciljem pospeševanja prepoznavnosti kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelanega v Republiki Sloveniji.
Na osnovi realizacije potrjenih programov organizacij proizvajalcev se dodeli podpora za promocijo vina in sicer v višini 80% dejansko vloženih sredstev za promocijo vina posamezne organizacije proizvajalcev.
Vlogo za pridobitev podpore za promocijo vloži organizacija proizvajalcev na agencijo v obliki poročila o izvajanju programa promocije. Poročila o izvajanju programa promocije je organizacija proizvajalcev dolžna posredovati agenciji sproti, in sicer do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Agencija odloči o vlogi z odločbo. Pritožbe zoper odločbe se vlagajo na ministrstvo, v roku 15 dni od vročitve odločbe.
Agencija izplača vlagatelju podporo v 30 dneh po vročitvi odločbe.
Program promocije je sestavni del programa dela organizacije proizvajalcev iz 17. in 18. člena te uredbe.
Poročilo o programu promocije mora vsebovati:
– sedež in naslov organizacije proizvajalcev,
– točen izračun zahtevka,
– skupna poročila o stroških iz naslova promocije; dokazila o stroških mora organizacija proizvajalcev hraniti in dati na zahtevo inšpektorja na vpogled še 5 let po prejemu podpore,
– izvozno carinsko deklaracijo, ki potrjuje izvoz vina v istem obračunskem obdobju,
– potrdilo pooblaščene organizacije za oceno vina o slovenskem poreklu izvoženega vina.
Točen izračun zahtevka iz prejšnjega odstavka tega člena se naredi tako, da se upošteva vsa vložena sredstva v promocijo vina. Dobljeni znesek se pomnoži s faktorjem 0,8. Če tako dobljena vrednost presega 60 SIT/liter neustekleničenega kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom ali 80 SIT/liter ustekleničenega kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom, ki je bilo v obdobju izvajanja programa, ki ga obsega poročilo, dejansko izvoženo, se delež podpore sorazmerno zmanjša, in sicer tako, da ne presega v tem odstavku določenih zneskov.
Vsak strošek za promocijo se lahko uveljavlja le enkrat, ne glede na dejansko trajanje izvajanja promocije.
Sredstva za navedene podpore se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 6636 – ukrepi za stabilizacijo trga in sicer v skupni višini do 300,000.000 SIT. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore iz tega člena sorazmerno zmanjša.

Organizacije proizvajalcev ustanovijo pridelovalci grozdja oziroma vina oziroma njihove zadruge, z namenom organiziranja pridelave in prodaje vina s slovenskim geografskim poreklom, uvajanja okolju prijaznih in stroškovno ugodnih tehnologij pridelave ter usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu.

Minister v treh mesecih od prejema vloge za priznanje in pet letnega programa dela, prizna organizacijo proizvajalcev z odločbo, če vlagatelj za priznanje izpolnjuje s to uredbo določene pogoje in če je njegova vloga popolna ter pravočasna.

Vloga je popolna, če so ji priložena naslednja dokazila:
– o minimalnem številu članov in minimalnem obsegu proizvodnje (izjave članov o članstvu),
– pravila delovanja organizacije proizvajalcev,
– celotni izpis iz registracije pravne osebe,
– zadnja bilanca stanja in bilanca uspeha pravne osebe, razen v primeru novoustanovljenih pravnih oseb, v tem primeru pa napoved bilance.

Vloga je pravočasna, če je prispela na ministrstvo do 15. septembra tistega leta, pred katerim želi biti pravna oseba priznana kot organizacija proizvajalcev.

Vlagatelj izpolnjuje pogoje za priznanje, če ima vsaj minimalni promet, ustrezno strukturo prometa ter program dela in pravila, ki dokazujejo trajnost in uspešnost poslovanja organizacije proizvajalcev.

Pogoj za delovanje organizacije proizvajalcev glede števila članov in najmanjšega obsega letnega prometa so, da mora organizacija proizvajalcev imeti:
– v prvem letu poslovanja: najmanj tri člane pridelovalce grozdja oziroma vina in najmanj 400,000.000 SIT prometa letno, ali pa najmanj dvajset članov pridelovalcev grozdja oziroma vina in 100,000.000 SIT prometa letno,
– v drugem letu poslovanja: najmanj tri člane pridelovalce grozdja oziroma vina in najmanj 450,000.000 SIT prometa letno, ali pa najmanj dvajset članov pridelovalcev grozdja oziroma vina in 115,000.000 SIT prometa letno,
– v tretjem letu poslovanja: najmanj tri člane pridelovalce grozdja oziroma vina in najmanj 500,000.000 SIT prometa letno, ali pa dvajset članov pridelovalcev grozdja oziroma vina in 130,000.000 SIT prometa letno.
Kot promet iz prejšnjega odstavka se upošteva le promet, ustvarjen s prodajo vina s slovenskim geografskim poreklom, pridelan kot grozdje ali vino svojih članov.
Pri izračunu vsakoletnega najmanjšega letnega obsega prometa se za leto 2001 upošteva zneske navedene v tem členu, v naslednjih letih pa se kot najmanjši letni obseg prometa upošteva zneske navedene v tem členu, povečane v skladu z uradno izračunanim indeksom rasti maloprodajnih cen, in sicer za obdobje od dneva uveljavitve te uredbe do dneva vlaganja zahtevka za priznanje.
Prodaja grozdja oziroma vina s slovenskim geografskim poreklom mora predstavljati organizaciji proizvajalcev vrednostno najmanj 51% prometa.

Organizacija proizvajalcev posluje v skladu s petletnim programom poslovanja, ki ga predloži v potrditev ministru skupaj z vlogo za priznanje oziroma do 15. 9. tistega leta, pred katerim želi imeti priznanje. Program poslovanja se lahko letno dopolnjuje. Prošnje za dopolnitve programa se vlagajo in odobravajo na enak način kot letni program.
Minister s sklepom odloči o ustreznosti programa do 1. decembra tistega leta, v katerem je bil program dela predložen ministru.

Minister potrdi ustreznost programa dela, če program dokazuje, da organizacija proizvajalcev lahko trajno in učinkovito posluje v skladu z nameni iz 11. člena te uredbe.
Program mora vsebovati opis realnega stanja in poslovanja organizacije proizvajalcev, še zlasti:
– opis stanja,
– cilje (kratkoročni, dolgoročni),
– število članov in njihov obseg pridelave grozdja oziroma vina,
– načrt proizvodnje (količine),
– trženje (predvidene cene grozdja oziroma vina po posameznih kategorijah, prodajna strategija, tržne verige, promocija),
– kadre,
– opremo in druga sredstva (kapaciteta in stanje),
– morebitne predvidene investicije,
– časovni razpored aktivnosti za izvrševanje programa,
– pričakovane poslovne rezultate,
– gibanje sredstev operativnega sklada.
Organizacija proizvajalcev mora program dela izdelati v skladu z navodili, ki jih predpiše minister.

Organizacija proizvajalcev sprejme pravila, v katerih so navedene obveznosti članov do organizacije proizvajalcev, predvsem o:
– obsegu in načinu pridelave,
– poročanju o proizvodnji, prodaji celotnega pridelka preko organizacije proizvajalcev ter morebitni neposredni prodaji člana,
– plačevanju članskega prispevka in prispevka za financiranje programov,
– trajanju članstva, pravilih pristopa in izstopa iz organizacije proizvajalcev,
– načinu odločanja, sprejemanja in spreminjanja pravil ter
– kaznih za morebitne kršitelje.
Člani organizacije proizvajalcev lahko sami tržijo mošt ali vino na domu (prodaja neposrednemu potrošniku), vendar le v takšnem obsegu, kot jim to dovoljujejo pravila organizacije proizvajalcev, v nobenem primeru pa ne več kot 10% količine svoje pridelave mošta ali vina.
Proizvajalec je lahko član samo ene organizacije proizvajalcev, registrirane za pridelavo in prodajo grozdja oziroma mošta oziroma vina.
Članstvo v organizaciji proizvajalcev je trajno, če pa to ni mogoče, mora biti odpovedni rok za izstop določen tako, da ne ovira že planiranega poslovanja organizacije proizvajalcev.

Organizacije proizvajalcev ustanovijo namenski finančni sklad (v nadaljnjem besedilu: operativni sklad).
Sredstva operativnega sklada se uporabljajo za financiranje izvajanja programov dela. Operativni sklad se financira s prispevki članov organizacij proizvajalcev, ki so določeni v pravilih organizacije proizvajalcev. Sredstva operativnega sklada se vodi na posebnem, ločenem računu.

Organizacija proizvajalcev do 31. januarja, oziroma najkasneje do 28. februarja naslednje leto, poroča ministrstvu na predpisanem obrazcu o izpolnjevanju programa dela, pridelavi, prometu, aktivnih članih.
Organizacija proizvajalcev v letnem poročilu predloži tudi obračun gibanja sredstev operativnega sklada, bilanco stanja, bilanco uspeha in porabo sredstev po namenih uporabe in glede na vir sredstev.
Neustrezno poročilo minister zavrne s sklepom. V primeru očitno nenamernih napak ali pomanjkljivosti, minister pozove organizacijo proizvajalcev – vlagatelja k popravku letnega poročila, vendar samo enkrat.

Minister odvzame oziroma prekliče priznanje organizacije proizvajalcev z odločbo, če ta ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev, in sicer:
– če se program dela ne izvaja na predviden način, še posebej, če porabljena sredstva operativnega sklada odstopajo za več kot 20% od načrtovanih;
– če ne dostavlja pravočasno pet letnih programov dela oziroma če programi niso popolni oziroma ustrezni;
– v primeru zmanjšanja števila članov pod minimalno določeno število;
– v primeru zmanjšanja prometa pod predpisan obseg;
– če organizacija proizvajalcev ne sporoča zahtevanih podatkov;
– če do predpisanega datuma ne pošlje ustreznega letnega poročila o izvajanju programa dela;
– če se spremenijo pravila delovanja organizacije proizvajalcev tako, da
– organizacija proizvajalcev ne more več opravljati nalog, za katere je ustanovljena;
– če je organizacija proizvajalcev pridobila podpore ministrstva na nezakonit način oziroma jih je nenamensko uporabila.
Od dneva vročitve odločbe o odvzemu oziroma preklicu iz prejšnjega odstavka, organizacija proizvajalcev ni več upravičena do proračunskih sredstev ministrstva, namenjenih organizacijam proizvajalcev.

Ministrstvo sofinancira dejavnosti organizacij proizvajalcev in njihovih članov, ki se izvajajo v skladu s programom dela in so določene s to uredbo.
V skladu s programom dela organizacij proizvajalcev se v skladu s posebnimi predpisi oziroma razpisi lahko sofinancira tudi:
– integrirana in ekološka pridelava grozdja in vina članov organizacije proizvajalcev;
– podpora obnovi in posodobitvi pridelovalnih kapacitet za pridelavo vina.

Organizacije proizvajalcev prostovoljno ustanovijo združenja organizacij proizvajalcev za enak namen, kot je določen s to uredbo za organizacije proizvajalcev, razen skupnega trženja grozdja, mošta oziroma vina.
Vsi postopki in pravila za priznanje in poslovanje združenja organizacij proizvajalcev so enaki kot za organizacije proizvajalcev.

Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev je reprezentativna, če to ugotovi minister z odločbo, izdano na podlagi vloge za ugotovitev reprezentativnosti. Minister odloči o reprezentativnosti na podlagi izpolnjevanja pogojev, določenih s to uredbo.
Organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev je lahko reprezentativno za:
– vinorodni okoliš ali
– vinorodno deželo ali
– celotno območje Republike Slovenije,
če pridela in trži najmanj 75% pridelka z navedenega območja, za katerega želi postati reprezentativna.
Če je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev reprezentativno, lahko poda predlog za razširitev pravil ukrepov tudi na nečlane, kar sporoči ministrstvu. Če je razširitev pravil nujna zaradi učinkovitosti uresničevanja tržne ureditve, minister predlaga Vladi Republike Slovenije, da izda predpis, ki določa razširitev pravil organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev za vse pridelovalce.

Minister s predpisom določi zavezance za posredovanje podatkov, način določanja povprečnih prodajnih cen pri pridelovalcih, vsebino podatkov, način poročanja in reprezentativne trge za spremljanje cen.

Na osnovi odločb o priznanju organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ter reprezentativnih organizacij proizvajalcev vodi ministrstvo seznam organizacij proizvajalcev.

Če prejemnik podpore iz 4., 6., 8., 9., 10., 23. ali 30. člena te uredbe sredstva uporabi nenamensko ali jih pridobi na nezakonit način, jih je dolžan vrniti z zamudnimi obrestmi in v obdobju naslednjih dveh koledarskih let, ne more pridobiti kakršnih koli proračunskih sredstev ministrstva.

Ministrstvo od leta 2002 do leta 2005 namenja podporo ustanavljanju organizacij proizvajalcev.
Višina podpore znaša:
– 5,000.000 SIT na leto za organizacije proizvajalcev, ki imajo več kot 50 članov oziroma več kot 700,000.000 SIT prometa letno;
– 3,000.000 SIT na leto za vse druge organizacije proizvajalcev.
Podpora se isti organizaciji proizvajalcev lahko dodeli največ dvakrat. Podpora se dodeli na osnovi vloge na agencijo, ki ob izpolnjevanju s to uredbo določenih pogojev podporo dodeli z odločbo. Pritožba zoper odločbo se vlaga na ministrstvo v roku 15 dni od vročitve.
Agencija izplača vlagatelju podporo v 30 dneh po vročitvi odločbe.

Do ustanovitve organizacij proizvajalcev, vendar najpozneje do 31. decembra 2003, lahko uveljavljajo podpore, ki so namenjene izključno organizacijam proizvajalcev, tudi pridelovalci, vpisani v register.

Določba 5. člena te uredbe se ne uporablja do določitve največjega predpisanega letnega obsega obnove vinogradov.
Določbe te uredbe, ki urejajo ukrep obvezne destilacije iz 7. člena te uredbe, se pričnejo uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki bo določal največje hektarske pridelke in največji izplen stiskanja grozdja.
Minister v letu 2001 uvede ukrep krizne destilacije iz 6. člena te uredbe, če cene vina, po kateri vino prodaja pridelovalec padejo pod:
– 60 SIT/ liter kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom,
– 40 SIT/liter deželnega vina s priznano geografsko oznako.
Pri čemer se pri izračunu povprečne cene ne upoštevajo cene vina dosežene ob izvozu vina.
Določbe te uredbe, ki urejajo podporo, namenjeno promociji vina, se v letu 2001 uporabljajo od 1. avgusta 2001 in samo za aktivnosti promocije, izvedene po 1. juniju 2001.
S 1. avgustom 2001 se za vino preneha uporabljati predpis, ki ureja podpore za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg.
Podpora namenjena promociji vina iz 10. člena te uredbe se do 31. decembra 2003 dodeli tudi na osnovi programa, ki ga izdela pridelovalec, vpisan v register. Program mora biti najmanj triletni. Obsegati mora: količine in vrste proizvodov, namenjene izvozu, določitev ciljnih trgov prodaje, načina prodaje, predviden učinek promocije na cene vina pri izvozu ter predviden, stroškovno ovrednoten program aktivnosti promocije. Dokazila, ki jih morajo posredovati pridelovalci vina, ter drugi pogoji za pridobitev podpore promociji so navedeni v 10. členu te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.