Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Mlečni potok, Zapajliška grapa, Plaščak, Mislinja, Plešiščica, Črni potok, Vuhredščica, Požarnica, Bistrica (Muta), Oplotnica, Dravinja in Poljanska Sora (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:
-----------------------------------------------------------------
Vodotok Občina Kota zgornje Kota spodnje Bruto
vode vode potencial
(m.n.m.) (m.n.m.) (kW)
-----------------------------------------------------------------
Mlečni potok Tolmin 595,00 575,00 6
Zapajliška grapa Tolmin 690,00 - 23
Mlečni potok - 575,00
Plaščak Tolmin 248,00 196,00 36
Mislinja Mislinja 845,00 730,00 745
Mislinja Mislinja 692,00 642,00 467
Mislinja Mislinja 610,00 597,00 128
Mislinja Mislinja 580,30 568,00 121
Plešiščica Lovrenc na
Pohorju 640,00 600,00 78
Črni potok Ribnica na
Pohorju 818,00 798,00 25
Vuhredščica Radlje ob
Dravi 430,00 419,00 97
Vuhredščica Radlje ob
Dravi 328,00 319,00 97
Požarnica Vuzenica 462,00 444,00 18
Požarnica Vuzenica 397,00 385,00 18
Bistrica (Muta) Muta 356,50 352,50 39
Oplotnica Oplotnica 840,50 778,00 245
Oplotnica Oplotnica 752,60 607,60 960
Oplotnica Oplotnica 607,60 600,00 50
Oplotnica Oplotnica 545,00 433,00 769
Dravinja Videm 222,65 220,15 211
Poljanska Sora Gorenja vas
-Poljane 410,00 406,00 232
-----------------------------------------------------------------
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoke iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je sposoben za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po predpisih in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami (in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije),
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s posegi v prostor.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka, izraženega v kW.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20:80 v korist lokalne skupnosti.
Če leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te delež plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Prihodki iz četrtega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo brezplačno v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, potrebni za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo brez javnega razpisa na podlagi druge točke 111.c člena zakona o varstvu okolja.
Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.
Koncesionar mora v roku treh let od izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka skleniti koncesijsko pogodbo, sicer koncesija preneha veljati.
Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, povezane s posegom v prostor, in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
15. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 329-01/2001-1
Ljubljana, dne 19. aprila 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
