Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o medijih (ZMed)
Razglašam zakon o medijih (ZMed), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2001.
Št. 001-22-50/01
Ljubljana, dne 3. maja 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MEDIJIH (ZMed)
P r v o p o g l a v j e
SKUPNE DOLOČBE
1. oddelek
UVODNE DOLOČBE
Predmet zakona
1. člen
Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev.
Mediji
2. člen
(1) Mediji po tem zakonu so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
(2) Programske vsebine po tem zakonu so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega komuniciranja.
(3) Mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave, plakati, letaki, prospekti in transparenti, ter video strani brez žive slike (neplačana obvestila), razen če je s tem zakonom določeno drugače.
Dejavnost razširjanja programskih vsebin
3. člen
Dejavnost razširjanja programskih vsebin zajema dejavnost izdajanja časopisov, revij ali periodike, radijsko in televizijsko dejavnost, ter izdajanje elektronskih publikacij ne glede na tehnično obliko nosilca, na katerem so izdane.
Javni interes na področju medijev
4. člen
(1) Republika Slovenija podpira medije pri razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne:
– za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;
– za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;
– za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;
– za kulturo javnega dialoga;
– za utrjevanje pravne in socialne države;
– za razvoj izobraževanja in znanosti.
(2) Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.
(3) Republika Slovenija posebej podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim, v njim prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(4) Vlada, na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za kulturo (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), določi pogoje, merila in postopek izvedbe rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz tega člena s sredstvi iz državnega proračuna, v skladu z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture.
2. oddelek
SPLOŠNA NAČELA
Zaščita slovenskega jezika
5. člen
(1) Izdajatelj, ki je ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, mora razširjati programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine.
(2) Izdajatelj lahko v tujem jeziku razširja programske vsebine, namenjene jezikovnemu izobraževanju.
(3) Razlog oziroma namen razširjanja programskih vsebin v tujem jeziku mora biti posebej opredeljen na vidnem mestu nosilca teh vsebin z razvidnimi grafičnimi, optičnimi ali akustičnimi znaki v slovenskem jeziku.
(4) Če so programske vsebine namenjene madžarski oziroma italijanski narodni skupnosti, jih lahko izdajatelj razširja v jeziku narodne skupnosti.
(5) Kadar se programske vsebine, zaradi aktualnosti, neposrednosti in avtentičnosti obveščanja javnosti, ali zaradi neizogibnih časovnih, tehničnih ali drugih nepričakovanih ovir, izjemoma razširjajo v tujem jeziku, se uporabi določba tretjega odstavka tega člena.
(6) Določba prvega odstavka tega člena smiselno velja tudi za nosilce informacij iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
Svoboda izražanja
6. člen
Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.
Svoboda razširjanja programskih vsebin iz drugih držav
7. člen
Republika Slovenija zagotavlja svobodo razširjanja in sprejemanja programskih vsebin iz drugih držav na njeno območje in lahko v posameznih primerih omejuje to svobodo le v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, in tem zakonom.
Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti
8. člen
Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
3. oddelek
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZDAJATELJA
Izdajatelj medija
9. člen
(1) Izdajatelj medija (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin, v skladu s tem zakonom.
(2) Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje.
(3) Dejavnost izdajatelja lahko obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin.
Posebni pogoji za ustanovitev in vpis izdajatelja v sodni register
10. člen
(1) Za izvajanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin se lahko v Republiki Sloveniji ustanovi in vpiše v sodni register pravna ali fizična oseba iz prejšnjega člena, če poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
– da ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
– da je sedež uredništva v Republiki Sloveniji.
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če s tem pisno soglaša Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(3) Pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka pristojno ministrstvo upošteva pomen medija za razvoj na področju javnega obveščanja in slovenske kulture.
Jurisdikcija Republike Slovenije
11. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena velja domneva, da je izdajatelj televizijskega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, kadar ima v Sloveniji svoj sedež ali samo izdajatelj ali pa samo uredništvo, drugi od obeh pa je v državi, članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ali v tretji državi, pod pogojem, da programske vsebine s svojim delom razširjajo večinoma ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki Sloveniji.
(2) Kadar pomemben del programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki Sloveniji, drug pomemben del pa ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v drugi državi, članici EU, velja domneva, da je izdajatelj tega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če ima v njej sedež vsaj njegov izdajatelj, ne glede na sedež uredništva.
(3) Kadar pomemben del programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v tretjih državah, velja domneva, da je izdajatelj tega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če je program začel z razširjanjem programskih vsebin na podlagi slovenskega zakona, in če je ohranjena trdna poslovna vez med njim in slovenskim gospodarstvom.
(4) Če se za izdajatelja televizijskega programa ne morejo uporabiti določbe iz prejšnjih odstavkov tega člena, in če izdajatelj televizijskega programa ne sodi pod jurisdikcijo kake druge države, članice EU, ali podpisnice Evropske konvencije o čezmejni televiziji, se šteje, da je pod jurisdikcijo Republike Slovenije izdajatelj, ki:
– uporablja frekvenco, ki mu jo je dodelil pristojni organ v Republiki Sloveniji;
– ne uporablja frekvence iz prejšnje alinee, vendar pa uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji;
– ne uporablja niti frekvence niti satelitskih zmogljivosti iz prejšnjih dveh alinei, vendar pa uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki je nameščena v Republiki Sloveniji.
Razvid medijev
12. člen
(1) Izdajatelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid.
(2) V predlogu za vpis v razvid je treba navesti:
– ime medija;
– ime ali firmo in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;
– odgovorno osebo izdajatelja, kadar je izdajatelj pravna oseba;
– zvrst in časovni interval razširjanja medija;
– ime in priimek odgovornega urednika;
– sedež uredništva oziroma odgovornega urednika;
– način in predvideno območje razširjanja programskih vsebin;
– jezik razširjanja programskih vsebin;
– vire in način financiranja;
– podatke o osebah, ki imajo najmanj pet (5) odstotni lastniški ali upravljalski delež oziroma delež glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika in tednika ter radijskega in televizijskega programa.
(3) Predlogu za vpis v razvid morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 10. člena tega zakona, dokazilo o vpisu v sodni register, temeljni pravni akt izdajatelja, ki je v skladu s tem zakonom, ter programska zasnova, ki je v skladu s tem zakonom. Izdajatelj radijskega ali televizijskega programa mora pred začetkom oddajanja priložiti kopije pogodb, sklenjenih s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic na delih, ki se bodo radiodifuzno izvajala na njegovem programu.
(4) Izdajatelj ne more priglasiti medija, katerega ime bi bilo enako imenu medija, ki je že vpisan v razvid.
13. člen
(1) Pristojno ministrstvo mora medij vpisati v razvid, če so s strani predlagatelja izpolnjeni vsi predpisani pogoji iz tega zakona, in izdati odločbo o vpisu v razvid najpozneje v petnajstih (15) dneh od prejema predloga za vpis, ali pa v istem roku zahtevati dopolnitev predloga.
(2) Če predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid, pristojno ministrstvo izda odločbo o zavrnitvi vpisa.
Vodenje razvida
14. člen
(1) Izdajatelj mora o spremembi podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona in o prenehanju delovanja obvestiti pristojno ministrstvo v petnajstih (15) dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja.
(2) Izdajatelj mora dati pristojnemu ministrstvu tudi druge podatke, kadar jih le-to zahteva zaradi izvajanja veljavnih predpisov s področja medijev.
(3) Izdajatelj radijskega ali televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca marca poslati pisno poročilo o izvajanju dejavnosti in uresničevanju programske zasnove Agenciji za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(4) Izdajatelj tiskanega medija mora pošiljati obvezen izvod vsake izdaje Narodni univerzitetni knjižnici.
(5) Podatki iz razvida, razen podatkov o virih in načinu financiranja ter programskih zasnov radijskih in televizijskih programov, ki še niso začeli oddajati, so dostopni zainteresirani javnosti. Način vodenja razvida, ter postopek za vpis v razvid in za posredovanje podatkov iz njega, natančneje določi pristojni minister.
Izbris iz razvida
15. člen
(1) Pristojno ministrstvo izbriše medij iz razvida v naslednjih primerih:
– če izdajatelj v štiriindvajsetih (24) mesecih po vpisu v razvid ne pridobi dovoljenja za izvajanje dejavnosti iz 105. člena tega zakona, kadar je to dovoljenje potrebno po tem zakonu, ali če se mu to dovoljenje trajno prekliče, oziroma preneha veljati;
– če izdajatelj kljub pisnemu opozorilu nadaljuje s hudimi kršitvami zakona;
– če medij ne deluje več kot šest (6) mesecev, razen v primerih, ko izhaja v daljših časovnih intervalih;
– če izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid.
(2) Pristojno ministrstvo lahko izbriše iz razvida radijski ali televizijski program le na podlagi odločitve ali predhodnega soglasja agencije.
(3) O izdaji odločbe o izbrisu radijskega ali televizijskega programa iz razvida pristojno ministrstvo v osmih (8) dneh obvesti agencijo.
Prepoved izvajanja dejavnosti
16. člen
(1) Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu.
(2) Pristojni inšpektor lahko v primeru kršitev tega zakona izda odločbo o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo.
(3) Pristojni inšpektor lahko izdajatelju, ki razširja programske vsebine prek medija, ne da bi bil vpisan v razvid, prepove opravljanje dejavnosti, ter mu zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Programska zasnova
17. člen
(1) Namen izdajanja in temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija določi izdajatelj s programsko zasnovo. Programska zasnova radijskega in televizijskega programa mora vsebovati tudi programsko shemo, ki določa:
– zvrsti programskih vsebin oziroma njihovo razvrstitev v posamezne sklope;
– predvidena kvantitativna razmerja med posameznimi vsebinskimi sklopi;
– predviden maksimalni obseg oglaševalskih vsebin;
– predviden obseg lastne produkcije in produkcije slovenskih avdiovizualnih del.
(2) Izdajatelj televizijskega programa s programsko zasnovo določi tudi izhodiščni delež del evropske avdiovizualne produkcije, evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, ter slovenskih avdiovizualnih del.
(3) Pred temeljno spremembo ali bistveno dopolnitvijo programske zasnove mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva.
(4) Za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa mora izdajatelj pridobiti predhodno soglasje agencije in priložiti mnenje uredništva o nameravani spremembi oziroma dopolnitvi.
(5) Programska zasnova je sestavni del pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in urednikom ter med izdajateljem in novinarjem. Posebne pravice urednika in novinarja, ki nastanejo zaradi sprememb ali dopolnitev programske zasnove, se določijo s panožno kolektivno pogodbo.
(6) Določba drugega odstavka tega člena ne velja za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
(7) Določbe tega člena ne veljajo za televizijske programe, specializirane za TV prodajo ali za samooglaševanje iz 96. člena tega zakona.
4. oddelek
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UREDNIŠTVA
Odgovorni urednik
18. člen
(1) Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva.
(2) Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja.
(3) Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Če ima medij več odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
(5) Imenovanje odgovornih urednikov radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija določa poseben zakon.
19. člen
(1) Odgovorni urednik je lahko oseba, ki:
– ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;
– ima izkaz o aktivnem znanju italijanskega oziroma madžarskega jezika, v primeru ko gre za medij madžarske ali italijanske narodne skupnosti;
– je poslovno sposobna;
– ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja.
(2) Določbi prve in druge alinee prejšnjega odstavka ne veljata, če se programske vsebine razširjajo v tujem jeziku v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona.
(3) Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.
Uredništvo
20. člen
(1) Uredništvo sestavljajo odgovorni urednik oziroma odgovorni uredniki, drugi uredniki in novinarji, v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pa lahko tudi drugi avtorji prispevkov oziroma programski sodelavci. Pravna razmerja med izdajateljem in uredništvom ter osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva so določena s temeljnim pravnim aktom izdajatelja v skladu s tem zakonom, pri čemer ta akt določi stopnjo avtonomije uredništva pri urejanju razmerij znotraj uredništva. V primeru, da pri izdajatelju medija ni zaposlenih več urednikov ali novinarjev, lahko opravlja funkcijo uredništva odgovorni urednik sam.
(2) Uredništvo, uredniki, novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Novinarji
21. člen
(1) Novinar po tem zakonu je oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar).
(2) Urednik, novinar ali avtor prispevka niso dolžni razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to določa kazenska zakonodaja.
(3) Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.
22. člen
(1) Status samostojnega novinarja se pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid odloči pristojni minister.
(2) V razvid iz prejšnjega odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;
– da opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
– da ima dokazila o objavah v medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona;
– da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.
(3) Pristojno ministrstvo izbriše iz razvida osebo, ki ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka.
(4) Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra z uredbo predpiše postopek in podrobnejša merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige.
(5) Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi način in postopek občasnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki jih morajo za vpis v razvid izpolnjevati samostojni novinarji.
5. oddelek
OBVEZNE PROGRAMSKE VSEBINE
Impresum
23. člen
(1) Izdajatelj mora na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca programskih vsebin (npr. izvod tiska, televizijska oddaja) zagotoviti objavo naslednjih podatkov:
– ime oziroma firmo in sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;
– ime in priimek odgovornega urednika oziroma odgovornih urednikov ter imena in priimke urednikov posameznih programskih sklopov, kadar je to v skladu z notranjo organizacijo uredništva;
– ime oziroma firmo in sedež tiskarne ter datum natisa ali ponatisa in število tiskanih izvodov, kadar gre za tiskani medij;
– datum produkcije (mesec in leto), kadar gre za radijski in televizijski program.
(2) Določbe prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi za nosilce informacij iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na nosilce programskih vsebin, ki se v Republiki Sloveniji izdelujejo ali razmnožujejo za tujega naročnika in so namenjeni razširjanju zunaj območja države.
(4) Ime oziroma logotip radijskega in televizijskega programa se mora objavljati najmanj enkrat na vsako uro oddajanja.
Obvezno objavljanje drugih podatkov
24. člen
Izdajatelj mora na ustreznih mestih vsakega posameznega nosilca programskih vsebin zagotoviti dosledno objavo naslednjih podatkov:
– imena avtorjev objavljenih prispevkov, razen če posamezen avtor določi drugače;
– imena oziroma firme imetnikov materialnih avtorskih pravic glede objavljenih programskih vsebin, razen v tiskanih medijih in radijskih programih;
– ime pravne ali fizične osebe, ki hrani uporabljeni predmet kulturne dediščine ali arhivalijo oziroma ustrezno reprodukcijo;
– ime medija, po katerem je prevzet programski prispevek ali izsek iz programskega prispevka, razen če je z medsebojno pogodbo določeno drugače.
Objava nujnega sporočila
25. člen
Medij mora na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ter varnosti države. Za resničnost in točnost sporočila odgovarja tisti, ki ga je posredoval mediju.
6. oddelek
PRAVICA DO POPRAVKA ALI ODGOVORA
Pravica do popravka objavljenega obvestila
26. člen
(1) Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.
(2) Objava popravka se lahko zahteva v tridesetih (30) dneh od objave obvestila oziroma od dneva, ko je zainteresirana oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti v okviru danega roka.
(3) Z izrazom obvestilo je mišljena objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa.
(4) Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
27. člen
Popravek se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, na enakem ali enakovrednem mestu programskega prostora in na enak ali enakovreden način, kot je bilo objavljeno obvestilo, na katero se popravek nanaša. Popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila oziroma od dela obvestila, na katerega se nanaša.
28. člen
(1) Kdor zahteva objavo popravka, mora navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum njegove objave.
(2) Popravek mora biti objavljen v prvi, če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka.
(3) V isti izdaji oziroma oddaji medija ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali odgovor nanj.
29. člen
(1) Odgovorni urednik mora hraniti zapise vseh objavljenih programskih vsebin najmanj petnajst (15) dni po njihovi objavi ter zainteresirani osebi na njene stroške izročiti ustrezno kopijo posameznega zapisa, in sicer najpozneje v treh (3) dneh od prejema pisne zahteve zainteresirane osebe.
(2) Kopija iz prejšnjega odstavka je lahko zainteresirani osebi izročena izključno v osebno rabo. Ne sme se razmnoževati in javno priobčevati brez soglasja izdajatelja, razen v okviru sodnega postopka.
30. člen
Objava popravka se lahko zahteva tudi, če je bilo obvestilo objavljeno prek medija, ki je prenehal delovati. Upravičenec lahko od tedanjega izdajatelja oziroma od njegovega pravnega naslednika zahteva, da na svoje stroške poskrbi za objavo popravka v določenem drugem mediju, ki je po obsegu in kvaliteti razširjanja programskih vsebin primerljiv s prvim.
31. člen
Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih:
– če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba;
– če zahtevani popravek ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu;
– če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom;
– če zahteve za objavo popravka s strani državnega organa ali pravne osebe ni podpisala pooblaščena oseba;
– če je popravek napisan žaljivo;
– če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša;
– če je bila zahteva za objavo popravka dana po preteku roka iz tega zakona;
– če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.
32. člen
Če zainteresirana oseba v roku osem (8) dni od objave obvestila pisno napove, da bo zahtevala objavo popravka, mora odgovorni urednik hraniti zapis obvestila, za katerega se zahteva popravek, dokler ni končan sodni postopek.
33. člen
(1) Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek.
(2) Tožba se lahko vloži najpozneje v tridesetih (30) dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom.
34. člen
(1) V sporih za objavo popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v osmih (8) dneh od vložitve tožbe pri sodišču.
(2) Toženec mora odgovoriti na tožbo najpozneje na glavni obravnavi.
(3) V vabilu sodišče opozori tožnika, da se šteje, kot da bi umaknil tožbo, če ne pride na prvi narok, toženca pa, da je sodba lahko izdana tudi v njegovi odsotnosti.
35. člen
(1) Obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka.
(2) V sporih glede objave popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu ni treba objaviti.
36. člen
Z uvedbo kazenskega postopka zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo obvestila, na katero se nanaša popravek, se ne prekine postopka za objavo popravka.
37. člen
Če se po vložitvi tožbe pri sodišču zamenja odgovorni urednik medija, sme tožnik do konca glavne obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno toženega in ne privolitev novega odgovornega urednika.
38. člen
(1) Sodišče mora izdati sodbo najpozneje v treh dneh po končani glavni obravnavi.
(2) Overjen prepis sodbe vroči sodišče strankam najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bila sodba izdana.
(3) Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora objaviti popravek v roku in na način, določen z zakonom.
(4) Odgovorni urednik mora pri objavi popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek.
39. člen
(1) Zoper sodbo sodišča prve stopnje lahko stranki v treh (3) dneh od njene vročitve vložita pritožbo na višje sodišče.
(2) Pritožba se ne vroči nasprotni stranki v odgovor. Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje sodišče prve stopnje z vsemi spisi sodišču druge stopnje v dveh dneh od dneva, ko je bila vložena.
(3) Sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi v treh (3) dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.
(4) Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.
40. člen
Overjen prepis pravnomočne sodbe, s katero je sodišče naložilo objavo popravka, pošlje sodišče takoj tudi odgovornemu uredniku medija, prek katerega mora biti popravek objavljen.
41. člen
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Pravica do odgovora na objavljeno informacijo
42. člen
(1) Pravica do odgovora je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah.
(2) Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.
43. člen
(1) Odgovor se mora objaviti brez sprememb in dopolnitev, razen pravopisnih popravkov.
(2) Odgovorni urednik ima pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora.
(3) Glede odgovora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil.
(4) Odgovorni urednik lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve.
(5) Če so po mnenju odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke in trditve iz odgovora izloči.
Skupni določbi
44. člen
(1) V postopku sodnega varstva se glede pravice do odgovora smiselno uporabljajo določbe tega oddelka glede postopka v zvezi s pravico do popravka.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se v sodnih sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
7. oddelek
JAVNE INFORMACIJE
Dostop do javnih informacij
45. člen
(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja, ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo (v nadaljnjem besedilu: javne osebe), morajo dajati resnične, popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev.
(2) Za objavo prek medija lahko zbirajo informacije po tem členu uredniki, novinarji in drugi avtorji programskih prispevkov.
(3) Javne osebe s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela.
(4) Osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pravico dostopa do informacij pod enakimi pogoji. Javne osebe jim lahko odrečejo dajanje informacij le v naslednjih primerih:
– če so zahtevane informacije na predpisan način določene za državno, vojaško ali uradno tajnost ali za poslovno skrivnost;
– če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov v skladu z zakonom, razen če se z njihovo objavo lahko prepreči hujše kaznivo dejanje ali neposredna nevarnost za življenje ljudi in njihovo premoženje;
– če bi to škodilo sodnemu ali predkazenskemu postopku.
(5) Javna oseba, ki ne da zahtevane informacije, mora najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno obrazložiti razloge za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija.
(6) Javna oseba lahko zahteva nadomestilo dejanskih stroškov za prepis zahtevanih informacij.
(7) Avtor programskega prispevka, ki je od odgovorne osebe iz tretjega odstavka tega člena prejel informacijo in odgovorni urednik, nista odškodninsko in kazensko odgovorna za vsebinsko točno objavo te informacije. Za resničnost in točnost takšne informacije odgovarja javna oseba, ki jo je dala.
8. oddelek
OGLAŠEVALSKE VSEBINE
Oglasi
46. člen
(1) Oglaševalske vsebine po tem zakonu so oglasi in druge vrste plačanih obvestil (v nadaljevanjem besedilu: oglasi), katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje, ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se objavljajo za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja.
(2) Za oglase po tem zakonu ne štejejo naslednje programske vsebine:
– obveščanje izdajatelja v zvezi s programskimi vsebinami njegovega medija (npr. napovedi lastnih izdaj oziroma oddaj);
– stranski programski izdelki, ki neposredno izhajajo iz programskih vsebin tega medija;
– neodplačne objave v zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev in dobrodelnih akcij ter akcij, ki so splošnega pomena za varnost prebivalcev Republike Slovenije;
– neodplačno predstavljanje umetniških del;
– neodplačno navajanje producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških prireditev in dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma akcij.
(3) Oglaševalske vsebine se morajo povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija.
(4) Neodplačno objavljeni oglasi morajo biti posebej označeni kot taki.
47. člen
(1) Prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine. Za prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. V primeru prikritega oglaševanja velja domneva, da je bilo storjeno z namenom.
(2) Pri oglaševanju je prepovedano uporabljati tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin.
(3) Z oglaševanjem se ne sme:
– prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva;
– vzpodbujati rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti;
– vzpodbujati dejanj, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine;
– žaliti verskih ali političnih prepričanj;
– škoditi interesom uporabnikov.
(4) Oglaševanje alkoholnih pijač prek medijev in na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona je prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače.
48. člen
Oglaševanje tobačnih izdelkov, zdravil in medicinskih pripomočkov ter zdravstvenih storitev urejajo posebni zakoni.
49. člen
(1) Oglasi, katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci, ali v katerih nastopajo otroci, ne smejo vsebovati prizorov nasilja, pornografije in drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok.
(2) Oglaševanje ne sme moralno ali psihično prizadeti otrok. Zato se z oglasi ne sme:
– vzpodbujati otrok k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti;
– vzpodbujati otrok, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev;
– izkoriščati posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe;
– neupravičeno prikazovati otrok v nevarnih situacijah.
50. člen
(1) Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj.
(2) Naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija.
51. člen
(1) Oglasi se obvezno razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v tujem jeziku v skladu s tem zakonom.
(2) Mediji italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne skupnosti.
Sponzoriranje
52. člen
(1) Sponzoriranje po tem zakonu je katerakoli oblika prispevanja k financiranju programskih vsebin s strani fizične ali pravne osebe, ki to stori z namenom promocije svojega imena ali firme, blagovne znamke, oziroma svoje podobe v javnosti.
(2) Sponzor televizijskih programov ne sme izvajati dejavnosti razširjanja programskih vsebin ali produkcije avdiovizualnih del.
53. člen
(1) Sponzor ne sme vplivati na sponzorirane vsebine in na njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem omejevati uredniške neodvisnosti medija.
(2) Sponzorirane vsebine ne smejo vzpodbujati prodaje oziroma nakupa ali dajanja v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej ne s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev.
54. člen
Sponzoriranje s strani tobačne industrije in veletrgovine ter izdelovalcev in veletrgovcev z zdravili in medicinskimi pripomočki oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev se uredi s posebnim zakonom.
55. člen
(1) Poročila in aktualno-informativne programske vsebine ne smejo biti sponzorirane. Druge informativne programske vsebine v medijih se lahko sponzorirajo le v primerih, določenih z zakonom, ki ureja volilno kampanjo.
(2) Vsaka sponzorirana programska enota (npr. članek, oddaja in podobno) mora biti jasno označena kot takšna, z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka.
(3) Sponzorjevo ime ali njegov znak mora biti v televizijskih programih naveden na začetku in na koncu sponzorirane oddaje.
9. oddelek
ZAŠČITA PLURALNOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI MEDIJEV
Omejitve lastništva
56. člen
(1) Izdajatelj splošno - informativnega tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa, niti ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti.
(2) Izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ter fizična ali pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki ima v njegovem premoženju več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj oziroma soustanovitelj izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika.
(3) Izdajatelj, pravna ali fizična oseba, ali skupina povezanih oseb iz prvega in iz drugega odstavka tega člena ima lahko največ dvajset (20) odstotni lastniški delež ali dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.
Povezane osebe
57. člen
(1) Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma odločanju o programski zasnovi medija.
(2) Za povezane osebe iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
– po krvnem sorodstvu kot ožji družinski člani (starši, otroci, bratje in sestre, posvojitelji in posvojenci);
– z zakonsko zvezo ali izvenzakonsko skupnostjo;
– po svaštvu kot ožji družinski člani zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja;
– tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe z najmanj dvajset (20) odstotki glasovalnih pravic;
– tako, da je pri obeh osebah ista oseba oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju vsake od njiju z najmanj dvajset (20) odstotki glasovalnih pravic;
– tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah;
– kot člani uprave ali nadzornega sveta z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo, in osebe, ki štejejo za povezane s člani uprave ali nadzornega sveta te družbe po drugih točkah tega člena.
Omejevanje koncentracije
58. člen
(1) Za pridobitev dvajset (20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva, ki soglasje izda po predhodnem mnenju agencije.
(2) Za pridobitev dvajset (20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pristojno ministrstvo izdajo soglasja iz prvega in drugega odstavka tega člena zavrne v naslednjih primerih:
– kadar bi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu, tako da bi njegov delež prodaje oglaševalskega prostora v posameznem radijskem ali televizijskem programu presegel trideset (30) odstotkov glede na celoten radijski ali televizijski oglaševalski prostor v Republiki Sloveniji;
– kadar bi si izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža ustvaril prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji dosegel več kot štirideset (40) odstotno pokritost območja Republike Slovenije s signalom programov, glede na celotno pokritost tega območja z vsemi radijskimi ali televizijskimi programi;
– kadar bi izdajatelj enega ali več splošno - informativnih tiskanih dnevnikov sam ali prek vpliva na eno ali več odvisnih podjetij s pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na trgu, tako da bi število prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo štirideset (40) odstotkov vseh prodanih izvodov splošno - informativnih tiskanih dnevnikov v Republiki Sloveniji.
(4) V delež iz prvega in drugega odstavka tega člena se vštevajo deleži gospodujočega in odvisnih podjetij izdajateljev.
Nezdružljivost opravljanja radijske in televizijske dejavnosti
59. člen
(1) Posamezen izdajatelj lahko izvaja samo radijsko ali pa samo televizijsko dejavnost, razen če je z zakonom urejeno drugače.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja, če izdajatelj pridobi ustrezno dovoljenje na podlagi 105. člena tega zakona.
Nezdružljivost opravljanja oglaševalske ter radijske in televizijske dejavnosti
60. člen
Oglaševalska organizacija, katere dejavnost je zbiranje, oblikovanje in posredovanje oglasov, ter fizična ali pravna oseba, ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoženju te organizacije več kot deset (10) odstotni lastniški delež ali več kot deset (10) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti izdajatelj ali ustanovitelj izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa, niti imeti več kot dvajset (20) odstotni delež v kapitalu ali dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa.
Nezdružljivost opravljanja telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti
61. člen
(1) Operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, določene v 111. členu tega zakona ali v zakonu, ki ureja telekomunikacije, ne more biti tudi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in ne sme razširjati programskih ali oglaševalskih vsebin, razen kadar pridobi dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti iz 105. člena tega zakona.
(2) Operaterju se izda dovoljenje iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona ob smiselnem upoštevanju meril iz drugega odstavka 104. člena tega zakona.
Varstvo konkurence
62. člen
Za izdajatelje medijev in operaterje veljajo predpisi o varstvu konkurence. V postopkih organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na koncentracije izdajateljev medijev in operaterjev, kot udeleženec v postopku sodeluje pristojno ministrstvo, pri tistih, ki se nanašajo na izdajatelje radijskih in televizijskih programov, pa tudi agencija.
Deleži tujih oseb
63. člen
Določbe tega oddelka veljajo tudi za tuje pravne in fizične osebe, ne glede na to, v kateri državi imajo svoj sedež oziroma stalno prebivališče, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
10. oddelek
PREGLEDNOST NAD UPRAVLJANJEM MEDIJEV
Objava podatkov v Uradnem listu Republike Slovenije
64. člen
(1) Izdajatelj mora vsako leto najpozneje do konca februarja objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije naslednje podatke: ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v njegovem premoženju najmanj pet (5) odstotni delež kapitala ali najmanj pet (5) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic; imena članov uprave oziroma organa upravljanja in nadzornega organa izdajatelja.
(2) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj sporočiti Uradnemu listu Republike Slovenije najpozneje v tridesetih (30) dneh od njihovega nastanka.
(3) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena najpozneje v petnajstih (15) dneh od prejema naročila za objavo.
D r u g o p o g l a v j e
POSEBNE DOLOČBE O RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRAMIH
1. oddelek
DEFINICIJE
Radijska in televizijska dejavnost
65. člen
Radijska in televizijska dejavnost po tem zakonu je izvirno razširjanje oziroma prenašanje ali oddajanje programskih vsebin prek kablov ali po zraku, vključno prek satelita, v kodirani ali dekodirani obliki, z namenom priobčevanja teh vsebin javnosti. V ta pojem so vključene tudi oblike medsebojnega posredovanja radijskih in televizijskih programskih vsebin med posameznimi izdajatelji z namenom, da bi bile priobčene javnosti.
Oddajni čas
66. člen
(1) Vse programske vsebine, ki jih posamezen radijski ali televizijski program razširja od 0. do 24. ure posameznega dneva, se vštevajo v dnevni oddajni čas, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Letni oddajni čas po tem zakonu zajema vse programske vsebine, ki jih posamezen radijski ali televizijski program razširja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta, razen programskih vsebin, ki so iz letnega oddajnega časa izvzete s tem zakonom.
Lastna produkcija
67. člen
(1) Za programske vsebine, nastale v lastni produkciji, štejejo informativne, kulturno-umetniške, izobraževalne, zabavne in kontaktne oddaje, komentirane glasbene, športne in druge oddaje ter druge izvirne programske vsebine, katerih producent je izdajatelj programa sam, ali pa so bile izdelane po njegovem naročilu in za njegov račun.
(2) Če je pri izdelavi programskih vsebin sodelovalo več izdajateljev z vložki, se v delež lastne produkcije vsakemu šteje sorazmeren delež vložka.
(3) V kvoto lastne produkcije se vštevajo tudi premiere in prve ponovitve slovenskih avdiovizualnih del, če ustrezajo tudi pogojem iz 69., 70., 71. in 72. člena tega zakona.
(4) V kvoto lastne produkcije radijskih programov se v skladu z določbami 86. člena tega zakona všteva tudi predvajanje slovenske glasbe. Slovenska glasba po tem zakonu je glasba v slovenskem izrazu, in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne glasbe.
(5) Oglasi, vključno z radijsko in TV - prodajo, ter neplačana obvestila (videostrani), ne štejejo za programske vsebine, nastale v lastni produkciji.
(6) Pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo, s podzakonskim aktom določi podrobnejša merila za opredelitev vsebin iz tega člena.
Slovenska avdiovizualna dela
68. člen
(1) Slovenska avdiovizualna dela po tem zakonu so tista dela, ki so izvorno producirana v slovenskem jeziku ali dela, ki so namenjena madžarski in italijanski narodni skupnosti v njunem jeziku, ter dela slovenskega kulturnega izvora z drugih področij umetnosti.
(2) Avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršenkoli način izražena kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.
(3) Republika Slovenija v skladu s 4. in 110. členom tega zakona podpira vzpostavitev in postopni razvoj slovenske avdiovizualne industrije in vzpodbuja ustvarjanje slovenskih avdiovizualnih del, kot so celovečerni TV filmi in drame, kulturno - umetniške in razvedrilne serije, nanizanke, dokumentarna, izobraževalna in druga avdiovizualna dela.
(4) Republika Slovenija vzpodbuja razvoj tehnične infrastrukture za avdiovizualno produkcijo.
(5) Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra sprejme akt, s katerim določi natančnejša merila oziroma pogoje za določitev del iz tega člena.
Evropska avdiovizualna dela
69. člen
(1) Evropska avdiovizualna dela po tem zakonu so:
– dela, ki izvirajo iz držav, članic EU;
– dela, ki izvirajo iz tretjih evropskih držav, podpisnic Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope, ter izpolnjujejo določila 70. člena tega zakona;
– dela, ki izvirajo iz tretjih evropskih držav in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Določbi druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se nanašata le na države, v katerih avdiovizualna dela držav, članic EU, niso predmet diskriminatornih ukrepov.
(3) Dela iz tretje alinee prvega odstavka tega člena so tista, ki so bila v celoti ustvarjena v koprodukciji producentov, ustanovljenih in registriranih v državah, članicah EU, s producenti iz evropskih držav, s katerimi je Evropska unija sklenila sporazume na avdiovizualnem področju, če so ta dela pretežno ustvarili avtorji in delavci iz ene ali več evropskih držav.
70. člen
Evropska dela iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena so tista, ki so jih ustvarili pretežno avtorji in delavci s prebivališčem v državah iz teh alinej, pod enim od naslednjih pogojev:
– če so bili producenti teh del ustanovljeni oziroma registrirani v omenjenih državah;
– če je posamezno delo nastalo pod vodstvom in dejanskim nadzorom enega ali več producentov iz teh držav;
– če je bil prispevek koproducentov iz teh držav prevladujoč in koprodukcijskega razmerja ni obvladoval eden ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj teh držav.
71. člen
Glede del, ki niso evropska dela iz 69. in 70. člena tega zakona, temveč so nastala v okviru bilateralnih koprodukcijskih pogodb, sklenjenih med državami, članicami EU, in tretjimi državami, velja domneva, da so to evropska dela, kadar večinski delež vseh produkcijskih stroškov krijejo koproducenti iz Evropske unije, in kadar produkcija ni nadzorovana s strani enega ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj območja držav, članic EU.
72. člen
Glede del, ki niso evropska dela iz 69. in 70. člena tega zakona, temveč so nastala pretežno z delom avtorjev in delavcev s prebivališčem v eni ali več državah, članicah EU, velja domneva, da gre v takšnih primerih za evropska dela v premem sorazmerju s skupnim deležem koproducentov iz Evropske unije pri kritju vseh stroškov produkcije.
Avdiovizualna dela neodvisnih producentov
73. člen
(1) Neodvisni producent avdiovizualnih del po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: neodvisni producent) je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje štiri pogoje:
– da je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki Sloveniji ali v eni izmed držav, članic EU;
– da ni vključena v organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja televizijskega programa;
– da ima izdajatelj televizijskega programa največ petindvajset (25) odstotni delež kapitala ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v njenem premoženju;
– da po naročilu posameznega izdajatelja televizijskega programa ustvari največ polovico svoje produkcije na leto.
(2) Neodvisni producent je tudi pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v eni izmed tretjih držav, če evropska dela tvorijo večinski delež njegove avdiovizualne produkcije v zadnjih treh letih in ob tem izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
(3) Neodvisni producent ne more biti pravna in fizična oseba, katere povprečni delež finančnih sredstev za kritje celotnih stroškov produkcij oziroma koprodukcij, pri katerih je sodeloval v zadnjih treh letih, ne presega deset (10) odstotkov.
(4) Na predlog pristojnega ministra lahko vlada s podzakonskim aktom spremeni višino deleža iz prejšnjega odstavka.
2. oddelek
POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
Pravica do kratkega poročanja
74. člen
(1) Vsak izdajatelj radijskega ali televizijskega programa ima pod enakimi pogoji pravico do kratkega poročanja o vseh pomembnih prireditvah in drugih dogodkih, ki so dostopni javnosti, razen o verskem obredu.
(2) Za kratko poročanje po tem členu šteje predvajanje poročila, ki traja največ minuto in pol, in je predvajano v sklopu informativnega programa.
(3) Organizator pomembnega dogodka lahko v nadomestilo zahteva od izdajatelja le plačilo vstopnine, če je ta predvidena, in nadomestilo za morebitne dejanske stroške, ki nastanejo zaradi izvrševanja te organizatorjeve obveznosti.
(4) Pravica do kratkega poročanja se mora izvajati tako, da ne moti oziroma ne ovira poteka dogodka.
(5) Pravica do kratkega poročanja se lahko omeji ali izključi, če bi njeno izvrševanje hudo prizadelo čustva udeležencev dogodka ali ogrozilo javno varnost in red.
(6) Izdajatelj, ki je uveljavil pravico do kratkega poročanja, mora omogočiti izdajatelju, ki dogodka ni mogel posneti, enkratno uporabo svojega posnetka, ter lahko za to zahteva povrnitev premosorazmernega dela dejanskih stroškov in navedbo svojega imena oziroma firme ob objavi.
Pravica javnosti do spremljanja pomembnejših dogodkov
75. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa ne sme na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenašati posameznega dogodka, ki je pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi - članici EU, ali podpisnici mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, na način, zaradi katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka.
(2) Za prenos po tem členu šteje neposreden prenos dogodka ali kasnejši prenos, v celoti ali delno, kadar je to potrebno iz objektivnih razlogov ali v interesu javnosti.
(3) V nasprotju s tem zakonom je, če dogodek iz prvega odstavka tega člena na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko spremlja manj kot petinsedemdeset (75) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, ali pa je za sprejemanje njegovega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV) poleg RTV prispevka in običajnega plačila za sprejem televizijskih programov prek kabla.
(4) Vlada na predlog agencije, sprejme seznam najpomembnejših dogodkov iz prvega odstavka tega člena ter v zvezi s tem izvaja druge ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(5) Vlada na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme akt, v katerem določi način in kriterije za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov iz tega člena, ter postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi.
3. oddelek
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI POSEBNEGA POMENA
Radijski in televizijski programi Radiotelevizije Slovenija
76. člen
(1) Javno službo produkcije in razširjanja nacionalnih radijskih in televizijskih programov, ki so v javnem in kulturnem interesu Republike Slovenije, vključno z radijskimi in televizijskimi programi italijanske in madžarske narodne skupnosti ter drugimi programi v skladu s posebnim zakonom, izvaja javni zavod Radiotelevizija Slovenija.
(2) Ustanoviteljske pravice v zvezi z delovanjem javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija izvaja vlada prek pristojnega ministrstva, razen kolikor posebni zakon posamezne ustanoviteljske pravice in obveznosti določa Svetu RTV Slovenija ali Državnemu zboru.
Lokalni radijski in televizijski programi
77. člen
(1) Lokalni radijski program je program, ki je namenjen prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, in ki v oddajnem času med 6. in 20. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.
(2) Lokalni televizijski program je program, ki je namenjen prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti oziroma pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, in ki v oddajnem času med 8. in 24. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.
(3) Minimalni čas oddajanja lokalnega televizijskega programa znaša tri (3) ure dnevno in štiri (4) dni v tednu.
(4) Izjemoma lahko pridobi status lokalnega radijskega ali televizijskega programa tudi program, ki ne dosega predpisanega deleža lokalnih vsebin lastne produkcije iz tega člena, če se tak program razširja na demografsko ogroženem ali gospodarsko nerazvitem območju, in če na tem območju ni drugega lokalnega radijskega oziroma televizijskega programa.
78. člen
(1) Izdajatelj iz tega člena lahko pridobi status lokalnega radijskega oziroma televizijskega programa, če izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
– da je v programu zagotovljeno objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev lokalne skupnosti ter uravnoteženo predstavljanje različnih mnenj in stališč o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo;
– da je imenovan programski odbor, v katerem so zastopani interesi lokalne skupnosti s področja gospodarstva, kulture, izobraževanja in športa ter izdajatelja programa;
– da so programske vsebine pretežno lokalnega značaja in jih sooblikujejo prebivalci lokalne skupnosti;
– da razširjajo programske vsebine iz življenja in dela Slovencev v zamejstvu, pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti ter Romov, če so vidne in slišne na območjih, kjer te skupnosti živijo;
– da je v primerjavi z ostalimi radijskimi oziroma televizijskimi programi, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena in oddajajo na istem območju, v dnevnem času tega programa zagotovljen večji delež programskih vsebin lokalnega značaja.
(2) Programski odbor iz druge alinee prejšnjega odstavka, ki ima najmanj tri (3) člane, spremlja uresničevanje programske zasnove, seznanja odgovornega urednika s svojimi stališči in predlogi, daje mnenje k programski zasnovi in opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi programskega odbora. Akt o ustanovitvi programskega odbora ter njegove spremembe oziroma dopolnitve mora izdajatelj v petnajstih (15) dneh po sprejemu poslati v vednost agenciji.
(3) Odločbo o dodelitvi statusa lokalnega radijskega ali televizijskega programa izda agencija, po predhodnem mnenju pristojnega ministrstva.
(4) agencija lahko v primeru, če lokalni radijski ali televizijski program ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz tega člena, status z odločbo odvzame in o tem obvesti pristojno ministrstvo.
Regionalni radijski in televizijski programi
79. člen
(1) Regionalni radijski ali televizijski program je program, ki je namenjen prebivalcem območja (pokrajine, mesta), na katerem živi več kot deset (10) in ne več kot petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije in ki v oddajnem času med 6. in 20. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov regionalnih vsebin lastne produkcije za radijski program in v oddajnem času med 8. in 24. uro najmanj trideset (30) odstotkov za televizijski program.
(2) Regionalni program lahko ustvarja, praviloma pripravlja in oddaja en izdajatelj, ali pa se z namenom razširjanja takšnega programa organizacijsko in programsko povežejo izdajatelji lokalnih radijskih ali televizijskih programov.
(3) Minimalni čas oddajanja regionalnega televizijskega programa znaša pet (5) ur dnevno in se mora predvajati vsakodnevno.
(4) Glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa regionalnega radijskega ali televizijskega programa in za izvajanje njegove dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(5) Odločbo o dodelitvi statusa regionalnega radijskega ali televizijskega programa izda agencija, po predhodnem mnenju pristojnega ministrstva. Agencija lahko v primeru, če regionalni radijski ali televizijski program ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, status z odločbo odvzame in o tem takoj obvesti pristojno ministrstvo.
Študentski radijski in televizijski programi
80. člen
(1) Študentska organizacija je lahko izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ali obeh teh programov, če programske vsebine ustvarjajo in razširjajo večinoma študentje in so pretežno namenjene študentski javnosti, in če uporablja presežek prihodkov nad odhodki samo za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, v skladu z zakonom, ki ureja delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, in s svojim temeljnim pravnim aktom.
(2) Programske vsebine študentskega radijskega ali televizijskega programa so informacije vseh vrst in avtorska dela, katerih namen je obveščanje ter zadovoljevanje izobraževalnih, znanstvenih, strokovnih, umetniških, kulturnih in drugih potreb študentske in širše javnosti.
(3) Status študentskega radijskega ali televizijskega programa v skladu s tem zakonom z odločbo dodeljuje in odvzema agencija ter o tem obvešča pristojno ministrstvo.
Nepridobitni radijski in televizijski programi
81. člen
(1) Za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset (30) odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset (30) odstotkov vsebin iz tega odstavka.
(2) Presežek prihodkov nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prejšnjega odstavka sme izdajatelj uporabiti samo za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, v skladu s svojim temeljnim pravnim aktom.
(3) Plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila (potni stroški, dnevnice itd.) ne smejo presegati tarif, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode.
(4) Odločbo o dodelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, po predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo, izda pristojno ministrstvo.
Programi posebnega pomena
82. člen
(1) Republika Slovenija v skladu s 4. členom tega zakona podpira dejavnost radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona, ki so posebnega pomena za slovensko kulturo s sredstvi državnega proračuna in RTV prispevka.
(2) Za pripravo programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov se izloči tri (3) odstotke sredstev RTV prispevka.
(3) Za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja za posredovanje programov iz 77., 79., 80. in 81. člena se sredstva zagotavljajo iz državnega proračuna
(4) Za programe iz prvega odstavka tega člena kolektivna organizacija avtorjev določi posebne do največ dvajset (20) odstotkov znižane tarife za uporabo avtorskih del, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo avtorskih in sorodnih pravic.
(5) Natančnejše merila za opredelitev in financiranje lokalnih oziroma regionalnih ter informativnih, kulturnih, izobraževalnih, zabavnih in drugih vsebin iz tega zakona določi pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo.
(6) Pristojno ministrstvo na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme podzakonski akt, v katerem se v skladu s tem zakonom podrobneje določijo postopek in pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa programov posebnega pomena.
4. oddelek
POVEZOVANJE TELEVIZIJSKIH IN RADIJSKIH PROGRAMOV V MREŽE
Programske televizijske in radijske mreže
83. člen
(1) Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ki nimajo statusa programov posebnega pomena iz prejšnjega člena, se lahko programsko povezujejo v širše, regionalne ali nacionalne mreže, z regionalnim ali širšim pokrivanjem območja, pod naslednjimi pogoji:
– da vsak od povezanih izdajateljev oddaja na območju, za katerega mu je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve (2) uri programa lastne produkcije dnevno;
– da skupna lastna produkcija povezanih izdajateljev, ki je izdelana v slovenskem jeziku, in v katero se ne všteva program iz prejšnje alinee, dnevno obsega najmanj petindvajset (25) odstotkov programskih vsebin, ki se oddajajo prek mreže;
– da vsak od povezanih izdajateljev pridobi predhodno soglasje agencije, če bi se zaradi povezovanja v mrežo bistveno spremenila njegova programska zasnova;
– da povezani izdajatelji oblikujejo skupno programsko zasnovo in pisni pravni akt o načinu njenega izvajanja, ter oba dokumenta pošljejo pristojnemu ministrstvu zaradi vpisa v razvid, v skladu z določbami 12. člena tega zakona;
– da povezani izdajatelji s posebnim aktom imenujejo odgovornega urednika skupnega programa, ki odgovarja za razširjanje programskih vsebin v skladu s tem zakonom, in akt o imenovanju pošljejo pristojnemu ministrstvu v petnajstih (15) dneh pred začetkom delovanja mreže.
(2) Nacionalna programska mreža po tem zakonu je televizijski ali radijski program iz tega člena, ki dosega več kot petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije.
(3) Regionalna ali nacionalna mreža iz tega člena se glede programskih zahtev in omejitev iz 5. oddelka tega poglavja obravnava kot enoten televizijski ali radijski program, razen če določbe tega člena določajo drugače.
5. oddelek
PROGRAMSKE ZAHTEVE IN OMEJITVE
1. pododdelek
TEMELJNO
Zaščita otrok in mladoletnikov
84. člen
(1) Televizijski programi ne smejo predvajati prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se lahko ob upoštevanju osnovnih estetskih in moralnih kriterijev, ki jih sprejme izdajatelj v skladu z načelom objektivnega poročanja o resničnih dogodkih, prikazujejo prizori nasilja v poročilih in aktualno-informativnih oddajah.
(3) Ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjih odstavkov lahko televizijski programi od 24. do 5. ure predvajajo tudi programske vsebine, ki vsebujejo prizore nasilja in erotike.
(4) Programske vsebine iz prejšnjega odstavka morajo biti jasno in razumljivo označene z vizualnim simbolom, pred začetkom njihovega predvajanja pa mora biti objavljeno akustično in vizualno opozorilo, da niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta starosti.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za radijske programe.
(6) Pristojni minister lahko predpiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov v skladu s tem zakonom.
(7) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko nanašajo tudi na varstvo otrok in mladoletnikov pred razširjanjem vsebin iz tega člena prek tiskanih medijev in elektronskih publikacij.
2. pododdelek
PROGRAMSKI DELEŽI
Delež lastne produkcije
85. člen
(1) Delež lastne produkcije, mora obsegati najmanj dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa vsakega televizijskega programa, od tega najmanj šestdeset (60) minut med 18. in 22. uro, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(2) Ponovitev radijske ali televizijske oddaje mora biti jasno označena. V delež iz prejšnjega odstavka se lahko všteva samo še prva ponovitev oddaje, razen ponovitev televizijskih pogovornih programov.
(3) Najmanj trideset (30) odstotkov dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa morajo obsegati vsebine lastne produkcije, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
Delež slovenske glasbe v radijskih programih
86. člen
(1) Najmanj deset (10) odstotkov dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa mora obsegati slovenska glasba.
(2) V delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko všteva največ dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa, v katerem se predvaja slovenska glasba.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za radijske programe madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Delež slovenskih avdiovizualnih del
87. člen
(1) Izdajatelj vsakega televizijskega programa si mora prizadevati za to, da slovenska avdiovizualna dela obsegajo pomemben delež letnega oddajnega časa.
(2) Slovenska avdiovizualna dela morajo v vsakem televizijskem programu izdajatelja obsegati najmanj dva (2) odstotka letnega oddajnega časa. Izdajatelj mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem letu, dokler ta delež ne obsega najmanj pet (5) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) V letni oddajni čas iz tega člena niso vključeni oglasi in TV - prodaja.
88. člen
Delež programskih vsebin lastne produkcije iz 85. člena tega zakona, razen vsebin, določenih v tretjem odstavku 89. člena tega zakona, in delež slovenskih avdiovizualnih del iz prejšnjega člena, se vštevata v delež evropskih avdiovizualnih del, če te vsebine ustrezajo pogojem, določenim v 69., 70., 71. in 72. členu tega zakona.
Delež evropskih avdiovizualnih del
89. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa si mora prizadevati za to, da bodo evropska avdiovizualna dela obsegala večinski delež njegovega letnega oddajnega časa.
(2) Izdajatelj, ki ne dosega obsega deleža evropskih avdiovizualnih del iz prejšnjega odstavka, mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem letu, pri čemer je minimalni izhodiščni delež dvajset (20) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) V letni oddajni čas iz tega člena se ne všteva čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram, oglaševanju, teletekstu in TV - prodaji.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
(5) Določba drugega odstavka tega člena ne velja za Radiotelevizijo Slovenija.
Delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov
90. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa si mora prizadevati za to, da bo delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov v programih obsegal najmanj deset (10) odstotkov letnega oddajnega časa.
(2) Izdajatelj, ki ne dosega obsega deleža evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz prejšnjega odstavka, mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem letu, dokler ta delež ne obsega najmanj deset (10) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) Vsaj polovica del iz tega člena mora biti izdelana v zadnjih petih (5) letih.
(4) V letni oddajni čas iz tega člena niso vključena poročila, športni dogodki, igre, oglaševanje, teletekst in TV - prodaja.
(5) Določba drugega odstavka tega člena ne velja za Radiotelevizijo Slovenija.
(6) Določbe tega člena ne veljajo za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
Letna poročila o doseženih deležih
91. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca februarja posredovati pristojnemu ministrstvu in agenciji razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o deležih lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del ter avdiovizualnih del neodvisnih producentov in podatki o deležu novih avdiovizualnih del iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Izdajatelj, ki v letnem oddajnem času ne doseže večinskega deleža evropskih avdiovizualnih del iz 89. člena tega zakona in deleža avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz 90. člena tega zakona, mora v roku iz prejšnjega odstavka pristojnemu ministrstvu in agenciji poročati o objektivnih razlogih, zaradi katerih ni mogel izpolniti svojih zakonskih obveznosti. Pristojno ministrstvo v soglasju z agencijo izda mnenje o utemeljenosti izdajateljevih razlogov in sproži druge ustrezne ukrepe.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
Posebne programske zahteve do Radiotelevizije Slovenija
92. člen
(1) Evropska avdiovizualna dela morajo obsegati večinski delež v letnem oddajnem času televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.
(2) Slovenska avdiovizualna dela morajo na 1. in 2. TV programu Radiotelevizije Slovenija skupaj obsegati najmanj petindvajset (25) odstotkov letnega oddajnega časa.
(3) Avdiovizualna dela neodvisnih producentov morajo obsegati najmanj deset (10) odstotkov letnega oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.
(4) V letni oddajni čas iz tega člena se ne vštevajo oglasi, poročila, športni dogodki, igre, teletekst in TV prodaja.
(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za televizijske programe italijanske in madžarske narodne skupnosti.
3. pododdelek
RADIJSKO IN TELEVIZIJSKO OGLAŠEVANJE
Omejitve oglaševanja
93. člen
(1) Oglasi na televizijskih programih morajo biti načeloma objavljeni v posebnih programskih sklopih oziroma blokih, tako da so optično in zvočno jasno ločeni od drugih programskih vsebin.
(2) Oglasi se prek televizijskega programa ne smejo predvajati:
– med trajanjem posameznih programskih enot oziroma oddaj, razen če so predvajani na takšen način, da ne trpi vsebinska celovitost oddaje, pri čemer se upoštevajo njena narava in dolžina ter v ta namen predvideni premori v njenem poteku;
– na način, s katerim bi bile kršene pravice imetnikov avtorske in sorodnih pravic.
(3) Pri oddajanju programske enote oziroma oddaje, ki je sestavljena iz medsebojno ločenih samostojnih delov (npr. športni dogodki), lahko televizijski program predvaja oglase le med koncem prejšnjega samostojnega dela in začetkom naslednjega oziroma med prekinitvami in odmori.
(4) Oglaševanje ni dovoljeno med televizijskim ali radijskim predvajanjem državne proslave in verskega obreda.
(5) Oddajanje avdiovizualnih del, kot so celovečerni filmi ter televizijski filmi in kulturno - umetniška avdiovizualna dela (razen serijskih filmov, nadaljevank, nanizank in razvedrilnih oddaj), ki trajajo več kot 45 minut, se lahko prekine z oglasi le enkrat v okviru 45 minut. Dodatna prekinitev je dovoljena le v primeru, če je posamezno delo iz tega člena najmanj 20 minut daljše od dveh ali več 45 minutnih intervalov.
(6) Televizijske oddaje, ki niso zajete v tretjem, četrtem ali petem odstavku tega člena, se lahko prekinejo z oglaševanjem tako, da med dvema premoroma za oglaševanje preteče najmanj 20 minut.
(7) Radijske in televizijske informativne in dokumentarne oddaje, oddaje z versko vsebino in otroške oddaje, ki so krajše od 30 minut, se ne smejo prekinjati z oglasi. Če so daljše od 30 minut, veljajo za te oddaje določbe o časovnih intervalih prekinitev iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe petega odstavka tega člena ne veljajo za programe Radiotelevizije Slovenija ter za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne televizijske programe.
Omejitve oglaševanja za posebne radijske in televizijske programe
94. člen
(1) Radiotelevizija Slovenija ne sme prekinjati radijskih in televizijskih programskih enot, kot so na primer radijske igre in druge oblike režiranih radijskih oddaj, radiofonski eseji, celovečerni filmi ter televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s predvajanjem oglaševalskih vsebin, in sicer ne glede na dolžino trajanja posamezne programske enote iz tega člena.
(2) Na tretjem programu Radia Slovenija ne smejo biti predvajane oglaševalske vsebine.
(3) Za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne televizijske in radijske programe se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena.
Druge oglaševalske vsebine
95. člen
(1) TV - prodaja po tem zakonu so oglaševalske vsebine, ki v zameno za plačilo ponujajo javnosti možnost neposrednega nakupa ali najema posameznih proizvodov, nepremičnin, opravljanje storitev, oziroma prenos pravic ali obveznosti.
(2) TV - prodaja mora spoštovati merila iz 49. člena tega zakona in ob tem ne sme ponujati mladoletnikom možnosti sklepanja pogodb za nakup ali najem blaga ali storitev.
(3) Določbe 47., 48., 50., 51. in 93. člena tega zakona veljajo tudi za TV - prodajo.
(4) Določbe tega zakona, ki urejajo TV - prodajo, se smiselno uporabljajo tudi za radijsko prodajo, za prodajna TV okna in za informativno propagandne oddaje, razen če je z zakonom določeno drugače.
(5) Prodajno TV okno je širši programski sklop TV - prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj petnajst (15) minut, in ga oddaja izdajatelj na televizijskem programu, ki ni v celoti specializiran za TV - prodajo.
(6) Informativno oglaševanje je odplačno predvajanje radijskih programskih vsebin, ki prek obveščanja oziroma seznanjanja javnosti o splošno zanimivih temah posredno oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke. Za informativno oglaševanje v radijskih programih veljajo le določbe o omejitvah oglaševanja v dnevnem oddajnem času, ne pa tudi omejitve oglaševanja na uro.
(7) Informativno oglaševanje mora biti kot takšno posebej označeno z akustičnimi znaki.
(8) Izdajatelji radijskih in televizijski programov ne smejo, kot pogodbeni partnerji naročnika oglaševalskih vsebin iz tega člena, delovati tudi kot njegovi zastopniki pri naročanju blaga in storitev.
Specializirani televizijski programi
96. člen
(1) Glede televizijskih programov, specializiranih za TV - prodajo ali za samooglaševanje, se smiselno uporabljajo določbe 1., 2., 3., 7., 8., 9. in 10. oddelka prvega poglavja tega zakona, določbe prvega in tretjega pododdelka 5. oddelka in določbe 7. in 8. oddelka drugega poglavja, ter določbe tretjega in petega poglavja tega zakona.
(2) V televizijskih programih, specializiranih za TV prodajo, skupni obseg oglasov in drugih oblik oglaševanja (z izjemo prodajnih TV - oken) ne sme presegati dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa. Skupni obseg oglasov, v katerega niso vključena TV - prodaja in druga plačana obvestila, ne sme preseči petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(3) V televizijskih programih, specializiranih za samooglaševanje, skupni obseg TV - prodaje, oglasov in drugih oblik oglaševanja (z izjemo prodajnih TV - oken) ne sme presegati dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa. Skupni obseg oglasov, v katerega niso vključena TV - prodaja in druga plačana obvestila, ne sme preseči petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa. V okviru cele ure lahko ti programi predvajajo največ dvajset (20) odstotkov oglasov in TV - prodaje.
Omejitve obsega oglaševanja
97. člen
(1) Skupni obseg oglasov, TV - prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v radijskem ali televizijskem programu ne sme presegati dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa in ne dvajset (20) odstotkov v celi uri, razen kadar ta zakon določa drugače.
(2) Skupni obseg oglasov, v katerem niso vključena TV prodaja in druga plačana obvestila, v televizijskem programu ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa, razen kadar ta zakon določa drugače.
(3) Dnevni oddajni čas iz prejšnjih odstavkov ne vključuje prodajnih TV oken.
(4) Največje dovoljeno število prodajnih TV oken na dan je osem (8). Njihovo skupno trajanje ne sme presegati treh (3) ur na dan. Biti morajo jasno označena kot prodajna TV okna, z optičnimi in akustičnimi znaki.
(5) Omejitve iz tega člena se ne nanašajo na vsebine, določene v drugem odstavku 46. člena tega zakona.
(6) Določbe tega člena, razen določb prejšnjega odstavka, ne veljajo za programe Radiotelevizije Slovenije ter za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne radijske in televizijske programe.
Omejitve obsega oglaševanja za posebne radijske in televizijske programe
98. člen
(1) Skupni obseg oglasov in drugih plačanih obvestil, objavljenih prek programov Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(2) Skupni obseg oglasov, objavljenih v programih Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati deset (10) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(3) Delež oglasov in drugih plačanih obvestil v programih Radiotelevizije Slovenija v okviru cele ure ne sme preseči dvanajst (12) minut, v času med 18. in 23. uro pa v okviru cele ure ne sme preseči devet (9) minut.
(4) Radijska in TV - prodaja v programih Radiotelevizije Slovenija je prepovedana v času od 18. do 23. ure. Ne glede na določbo šestega odstavka prejšnjega člena za prodajna TV okna v programih Radiotelevizije Slovenija veljajo določila četrtega odstavka prejšnjega člena.
(5) Obseg oglasov in drugih plačanih obvestil v lokalnih, regionalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in televizijskih programih ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa in ne dvanajst (12) minut na uro.
(6) Radijska in TV - prodaja v radijskih in televizijskih programih iz prejšnjega odstavka ni dovoljena.
(7) Plačana video obvestila v lokalnih, regionalnih, študentskih in nepridobitnih televizijskih programih ter v televizijskih programih, ki pokrivajo največ petdeset (50) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, in ki so vidni ali slišni izključno znotraj njenih meja, se ne vštevajo v delež oglasov po tem zakonu, če njihovo skupno trajanje dnevno ne presega dnevnega trajanja drugih oddaj, v katerega se ne vštevajo oglasi.
Posebna omejitev za novinarje in voditelje poročil
99. člen
(1) Novinarji in voditelji televizijskih poročil ne smejo nastopati v oglaševanju.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za novinarje in voditelje poročil radijskih programov RTV Slovenija.
6. oddelek
SVET ZA RADIODIFUZIJO
Svet za radiodifuzijo
100. člen
(1) Svet za radiodifuzijo je neodvisno strokovno telo, ki izvaja naslednje naloge:
– daje agenciji pobude za izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz tega zakona ter sprejema letni načrt izvajanja tega nadzora;
– sprejema odločitve o izdaji in odvzemu ter o prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti ter daje agenciji obvezujoče predloge in soglasja k izdaji, odvzemu in prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
– sprejema odločitve o podelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa in predlaga agenciji izdajo ustreznih aktov;
– daje pristojnemu ministrstvu predhodno mnenje o podelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa;
– sprejema odločitve za predhodno mnenje agencije v zvezi z omejevanjem koncentracije;
– ocenjuje stanje na področju radijskih in televizijskih programov;
– predlaga pristojnemu ministru podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin, postopek in pogoje za pridobitev statusa programov posebnega pomena, ter merila za vsebine lastne produkcije in druge vsebine radijskih in televizijskih programov iz tega zakona;
– daje soglasje k predpisu, s katerim se določi postopek izdaje, spremembe, podaljšanja ali razveljavitve, ter vsebina odločbe o izdaji dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
– predlaga način in kriterije za oblikovanje seznama dogodkov, pomembnih za javnost Republike Slovenije, in postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi, ter oblikuje predlog agencije za vsebino tega seznama;
– predlaga pristojnemu ministrstvu strategijo razvoja radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji;
– pripravlja za Državni zbor letna poročila oziroma ocene stanja na področju radiodifuzije in predloge za izboljšanje stanja;
– izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi.
(2) Svet za radiodifuzijo sestavlja sedem (7) članov, ki jih na osnovi javnega poziva imenuje državni zbor. Kandidate predlagajo:
– slovenske univerze (kandidate s področja prava, telekomunikacij in informatike);
– Kulturniška zbornica Slovenije (kandidate s področja avdiovizualne kulture);
– Gospodarska zbornica Slovenije (kandidate s področja ekonomije);
– Društvo novinarjev Slovenije (kandidate s področja novinarstva in komunikologije).
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko Državni zbor izbira tudi med kandidati, ki svojo kandidaturo vložijo sami, če so strokovnjaki s področij iz prejšnjega odstavka.
(4) Svet za radiodifuzijo ima predsednika, ki ga imenujejo člani sveta izmed sebe.
(5) Mandat predsednika in članov je pet (5) let. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani.
(6) Natančnejšo organizacijo in način delovanja Sveta za radiodifuzijo v skladu s tem zakonom določi državni zbor v aktu o ustanovitvi.
101. člen
Člani Sveta za radiodifuzijo ne morejo biti:
– funkcionarji, poslanci in delavci, zaposleni v državnih organih;
– člani vodstev političnih strank;
– delavci, ki so redno zaposleni pri izdajatelju radijskega ali televizijskega programa, ali v oglaševalski organizaciji;
– osebe, ki imajo kot zunanji sodelavci sklenjeno pogodbeno razmerje z izdajateljem radijskega ali televizijskega programa, ali z oglaševalsko organizacijo;
– osebe, ki imajo v lasti več kot en (1) odstotek kapitala ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali v oglaševalski organizaciji.
102. člen
(1) Član sveta je lahko predčasno razrešen:
– če to sam zahteva;
– če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
– če ne izpolnjuje več pogojev za člana sveta;
– če ne ravna v skladu z zakonom;
– če se neopravičeno ne udeležuje sej sveta.
(2) Član sveta je predčasno razrešen, ko Državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za predčasno razrešitev na podlagi druge do vključno šeste alinee prejšnjega odstavka lahko da državnemu zboru agencija ali neposredno Svet za radiodifuzijo.
103. člen
(1) Sredstva za delo Sveta za radiodifuzijo se zagotovijo iz državnega proračuna, na predlog agencije. S sredstvi po nalogu Sveta za radiodifuzijo upravlja agencija.
(2) Člani sveta imajo pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoje delo, v skladu z aktom o ustanovitvi.
(3) Tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo za delovanje Sveta za radiodifuzijo izvaja agencija.
7. oddelek
DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE DEJAVNOSTI
104. člen
(1) Postopek javnega razpisa vodi in opravi izbiro agencija, na podlagi obvezujočega predloga Sveta za radiodifuzijo.
(2) V postopku izbire med zainteresiranimi ponudniki se upošteva zlasti učinkovitost uporabe frekvenc ter naslednja merila glede izvajanja radijske oziroma televizijske dejavnosti:
– obseg lastne produkcije oziroma produkcije slovenskih avdiovizualnih del iz 68. člena tega zakona;
– politično nevtralnost programa;
– žanrsko in tematsko raznovrstnost programske ponudbe;
– stopnjo razvitosti radiodifuzije na določenem območju;
– doseženo stopnjo pokritosti razpisanega območja z istim programom;
– mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja območja z novim programom;
– zagotovilo, da lokalna skupnost podpira lokalni oziroma regionalni radijski ali televizijski program;
– ekonomsko stanje prosilca, tehnično in kadrovsko usposobljenost za oddajanje radijskega ali televizijskega programa;
– število potencialnih uporabnikov (poslušalcev ali gledalcev);
– dosedanje izkušnje ponudnika na področju radiodifuzije;
– trajanje (obseg) programa.
(3) Nacionalni radijski ali televizijski program ima pri izbiri prednost pred drugimi ponudniki na tistih območjih, ki jih ne pokriva, ali jih ne pokriva na dovolj kvalitetni tehnični ravni.
(4) Pri izbiri se prednostno upošteva poseben pomen radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona.
(5) Kadar gre za enake ali podobne programske ponudbe, ima pri izbiri izdajatelja programa, ki bi pokrival manjše območje (ene ali več lokalnih skupnosti oziroma regije), prednost ponudnik s sedežem na območju, kateremu je program namenjen.
(6) agencija sme med izbiranjem zahtevati od ponudnikov pojasnila, vendar pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi možnosti kakršne koli spremembe vsebine ponudbe.
Dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti
105. člen
(1) Dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda agencija na podlagi postopka, ki ga določa zakon, ki ureja telekomunikacije, in pod pogoji iz tega zakona.
(2) Kadar dejavnost izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ni vezana na uporabo frekvenc, agencija izda dovoljenje brez javnega razpisa, na podlagi odločbe o vpisu v razvid medijev.
(3) agencija izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka v petnajstih (15) dneh od prejema popolne vloge.
106. člen
(1) Odločba o izdaji dovoljenja iz prejšnjega člena ima naslednje obvezne sestavine:
– podatke o izdajatelju programa;
– podatke o vrsti dejavnosti, za katero je dovoljenje izdano;
– ime programa;
– programske pogoje, ki jih mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju programa;
– določitev območja pokrivanja z izbranim programom;
– značilnosti in standarde delovanja telekomunikacijskega omrežja, ki se uporablja za izvajanje dejavnosti;
– tehnične pogoje, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati za uporabo frekvenc;
– podatke o dodeljenih frekvencah;
– rok za začetek uporabe frekvenc;
– čas veljavnosti dovoljenja.
(2) Zadnje štiri alinee prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primerih, ko se dovoljenje nanaša na programe iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Dovoljenje se izda za določen čas, ki ne sme biti krajši od petih (5) in ne daljši od desetih (10) let, in se lahko podaljša pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja telekomunikacije.
(4) Izdajatelj mora začeti izvajati dejavnost najpozneje v enem (1) letu od dne dokončnosti odločbe o izdaji dovoljenja, razen če je s to odločbo določeno drugače.
(5) agencija natančne podatke o izdaji, spremembi, podaljšanju ali o preklicu dovoljenja v osmih (8) dneh sporoči pristojnemu ministrstvu.
(6) Postopek za izdajo, spremembo, podaljšanje ali razveljavitev odločbe o izdaji dovoljenja ter podrobnejše določbe o vsebini dovoljenja v skladu s tem zakonom na predlog agencije in v soglasju s Svetom za radiodifuzijo določi pristojni minister.
Plačilo za razširjanje programskih vsebin
107. člen
(1) Izdajatelji radijskih in televizijskih programov plačujejo letno pristojbino za razširjanje programskih vsebin, katere višino določi vlada s podzakonskim aktom. Na višino pristojbine vpliva velikost območja, ki ga s programskimi vsebinami pokriva posamezen radijski ali televizijski program, in število prebivalcev na pokrivanem območju.
(2) Pristojbina iz prejšnjega odstavka se plačuje v državni proračun in usmerja za namene proračunskega sklada za avdiovizualne medije iz 110. člena tega zakona.
(3) V aktu iz prvega odstavka tega člena vlada določi, da izdajatelji radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona in izdajatelji, ki razširjajo programske vsebine pretežno na demografsko ogroženih območjih, plačujejo pristojbine po znižani stopnji.
8. oddelek
NADZOR
Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona
108. člen
Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.
Nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev
109. člen
(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona na osnovi pobud Sveta za radiodifuzijo opravlja agencija.
(2) V okviru strokovnega nadzorstva agencija:
– nadzoruje izvajanje programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe (5. oddelek drugega poglavja);
– nadzoruje izvajanje zakonskih določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena (3. oddelek drugega poglavja).
(3) agencija ima pravico in dolžnost:
– pisno opozoriti izdajatelja in odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, in ki ne sme biti krajši od enega (1) meseca in ne daljši od šestih (6) mesecev, kadar ugotovi, da izdajatelj radijskega ali televizijskega programa krši določbe tega zakona ali podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi, ali ratificirano mednarodno pogodbo;
– začasno preklicati dovoljenje za izvajanje dejavnosti največ za tri (3) mesece;
– trajno preklicati dovoljenje za izvajanje dejavnosti, če izdajatelj, kljub začasnemu preklicu iz prejšnje alinee, svoje dejavnosti najpozneje v tridesetih (30) dneh po začetku ponovnega oddajanja ne uskladi z zahtevami agencije;
– začasno prepovedati objavljanje oglaševalskih vsebin (oglasi, sponzorstvo) največ za tri (3) mesece, če ugotovi, da izdajatelj kljub opozorilu in postavljenemu roku iz prve alinee tega odstavka krši določbe zakona, ki urejajo oglaševanje ali sponzoriranje; v primeru ponovne kršitve začasno preklicati dovoljenje za izvajanje dejavnosti; v primeru ponavljajočih se kršitev pa trajno preklicati dovoljenje za izvajanje dejavnosti.
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka pritožba ni dovoljena. Možen je upravni spor.
(5) Če agencija pri opravljanju strokovnega nadzora ugotovi kršitev, je dolžna podati predlog za uvedbo postopka o prekršku v primeru suma storitve prekrška po tem zakonu.
(6) Če agencija ugotovi, da se razširja na območje Republike Slovenije iz tujine program v nasprotju s tem zakonom in z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, o tem nemudoma obvesti pristojno ministrstvo.
9. oddelek
SKLAD ZA AVDIOVIZUALNE MEDIJE
Proračunski sklad
110. člen
(1) Na podlagi tega zakona Republika Slovenija ustanovi proračunski sklad za avdiovizualne medije pri pristojnem ministrstvu, kot evidenčni račun v okviru računa proračuna, za ločeno vodenje prejemkov in izdatkov z namenom izvajanja državne podpore razvoju avdiovizualne produkcije na področju medijev.
(2) Proračunski sklad za avdiovizualne medije se odpre za obdobje veljavnosti tega člena.
(3) Viri financiranja proračunskega sklada so:
– sredstva iz državnega proračuna;
– letne pristojbine za razširjanje programskih vsebin iz 107. člena tega zakona;
– mesečne pristojbine za tehnično razširjanje programskih vsebin iz 112. člena tega zakona.
(4) Glede obračunavanja in plačevanja dajatev iz prejšnjega odstavka, prisilne izterjave, zamudnih obresti in drugih vprašanj postopka se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. Pristojno ministrstvo zagotovi pristojnemu davčnemu organu podatke o zavezancih, ki jih ta potrebuje za izterjavo neplačanih dajatev iz tega člena.
(5) Na predlog pristojnega ministra vlada določi način, postopek, pogoje in merila za izvedbo rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdiovizualne medije, v skladu s tem zakonom in z zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture.
10. oddelek
UPRAVLJANJE S TEHNIČNO INFRASTRUKTURO
Operaterji
111. člen
(1) Operater po tem zakonu je pravna oseba, ki prenaša in oddaja radiodifuzne programe po prizemeljskih omrežjih, ali prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih sistemov, ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča izdajateljem medijev razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti.
(2) Operater izvaja storitve na podlagi dovoljenja ali drugega pravnega akta (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), v skladu z zakonom, ki ureja telekomunikacije.
(3) O preklicu oziroma prenehanju veljavnosti dovoljenja oziroma drugega akta iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za telekomunikacije, takoj obvesti pristojno ministrstvo.
112. člen
(1) Operater mora pod enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer najpozneje v roku devetdeset (90) dni od začetka oddajanja teh programov ter tako, da so dostopni vsem uporabnikom njegovih storitev.
(2) Operater mora v roku iz prejšnjega odstavka omogočiti neodplačno razširjanje radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer tako, da so dostopni vsem uporabnikom njegovih storitev.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj operaterju omogočiti neodplačno razširjanje njegovega programa, razen obveznosti iz naslova kolektivnega varstva avtorske in sorodnih pravic.
(4) Operater ne sme omogočiti razširjanja radijskega ali televizijskega programa izdajatelju, ki spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če program ni vpisan v razvid pri pristojnemu ministrstvu.
(5) Poleg programov iz prvega in drugega odstavka tega člena, operater omogoča tudi razširjanje drugih programov, če tako odloči programski svet iz 114. člena tega zakona.
(6) Operaterji plačujejo posebno pristojbino za tehnično razširjanje programskih vsebin iz tega zakona do vsakega posameznega uporabnika.
(7) Pristojbina iz prejšnjega odstavka se določi v višini osmih (8) odstotkov prihodka operaterja, ki ga ta dobi od vsakega uporabnika njegovih storitev, in se enkrat mesečno plačuje v državni proračun in usmerja za namene proračunskega sklada za avdiovizualne medije iz 110. člena tega zakona.
113. člen
(1) Operater mora priglasiti pristojnemu ministrstvu ime in zvrst vsakega programa, ki ga prenaša in oddaja prek svojega telekomunikacijskega sistema, ter ga obvestiti o vsaki spremembi teh podatkov, in sicer najpozneje v osmih (8) dneh po vključitvi ali izključitvi programa oziroma po nastali spremembi.
(2) Operater lahko prenaša in oddaja programe le na podlagi pisne pogodbe ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost avtorskopravnih razmerij z imetniki pravic do teh programov, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, ali z zakonom.
(3) Kopijo vsake veljavne pogodbe ali drugega dokumenta iz prejšnjega odstavka pošlje operater pristojnemu ministrstvu najpozneje v petnajstih (15) dneh od njene sklenitve.
(4) Operater mora obvestiti pristojno ministrstvo o vsaki spremembi ali o prenehanju veljavnosti posamezne pogodbe ali drugega dokumenta iz tega člena v petnajstih (15) dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja veljavnosti.
114. člen
(1) Operater oblikuje programski svet, ki v skladu z določbami tega zakona ter s tehničnimi zmožnostmi operaterja odloča, katere programe operater prenaša in oddaja v skladu s petim odstavkom 112. člena tega zakona. Mandat, sestavo in druge naloge programskega sveta podrobneje določi operater z notranjim pravnim aktom.
(2) V programski svet iz prejšnjega odstavka operater obvezno vključi člane, ki jih predlagajo lokalne skupnosti oziroma pokrajine, katerih območje pokriva z izvajanjem telekomunikacijskih storitev, in enako število predstavnikov različnih interesnih skupin s tega območja.
(3) Notranji akt iz prvega odstavka tega člena in akt o imenovanju programskega sveta ter spremembe teh aktov pošlje operater v vednost pristojnemu ministru najpozneje v desetih (10) dneh od njihovega nastanka.
(4) Če operater ne ravna v skladu z določbami tega zakona, lahko pristojno ministrstvo predlaga organu, pristojnemu za telekomunikacije, da operaterju odvzame dovoljenje iz drugega odstavka 111. člena tega zakona.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo, kolikor je z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, določeno drugače.
T r e t j e p o g l a v j e
KOMUNIKACIJE IN STORITVE
1. oddelek
RAČUNALNIŠKE MEDIJSKE KOMUNIKACIJE
Elektronske publikacije
115. člen
(1) Elektronske publikacije so mediji, s katerimi fizične ali pravne osebe razširjajo programske vsebine prek računalniških povezav tako, da so dostopne širši javnosti, ne glede na njihov obseg.
(2) Za elektronske publikacije, katerih izdajatelji so pravne osebe, se smiselno uporabljajo določbe od 1. do vključno 8. oddelka prvega poglavja tega zakona.
(3) Za elektronske publikacije, katerih izdajatelji so fizične osebe, se smiselno uporabljajo določbe od 1. do vključno 8. oddelka prvega poglavja tega zakona, razen določb 5., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20. in 25. člena tega zakona.
Prenos programskih vsebin drugih medijev prek računalniških povezav
116. člen
(1) Računalniške povezave po tem zakonu so tehnološke komunikacijske poti, po katerih se lahko prenašajo informacije, slike in zvoki do uporabnikov osebnih računalnikov.
(2) Prepovedano je razširjati programske vsebine drugih medijev prek računalniških povezav v nasprotju s tem zakonom.
Propagandne pobude za sklepanje pogodb prek računalniških povezav
117. člen
Izdajatelj medija mora pri razširjanju oglaševalskih vsebin prek računalniških povezav, katerega namen je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh povezav, vsako pobudo za sklenitev pogodbe jasno označiti kot takšno in potencialnega pogodbenega partnerja nedvoumno opozoriti na finančne posledice, ki zanj izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe.
2. oddelek
ZAŠČITENE STORITVE
Pogojno dostopne informacijske in avdiovizualne storitve
118. člen
(1) Prepovedano je izdelovanje, uvoz, distribucija, prodaja, dajanje v najem ali posedovanje naprav oziroma sredstev, ki omogočajo prost dostop do zaščitenih storitev, ki so dostopne pogojno oziroma proti plačilu in se izvajajo na osnovi individualne zahteve (plačljiva TV, avdio in video na zahtevo, kodirani radijski in televizijski programi ter podobno), ne glede na tehnično izvedbo prenosa signalov, če je to storjeno v komercialne namene in brez avtorizacije izvajalca teh storitev.
(2) Prepovedana je instalacija, vzdrževanje ali zamenjava naprav oziroma sredstev iz prejšnjega odstavka, če je to storjeno v komercialne namene.
(3) Prepovedano je javno objavljanje poslovnih komunikacij, ki promovirajo naprave iz prvega odstavka tega člena.
119. člen
(1) Izvajalcem zaščitenih storitev iz prejšnjega člena je zagotovljeno sodno varstvo pravic.
(2) Upravičenec lahko zahteva zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode.
Č e t r t o p o g l a v j e
PREDSTAVNIKI TUJIH MEDIJEV IN TISKOVNIH AGENCIJ
Predstavniki tujih medijev in tiskovnih agencij v Republiki Sloveniji
120. člen
(1) Predstavniki tujih medijev v Republiki Sloveniji po tem zakonu so dopisništva in posamezni dopisniki tujih medijev in tiskovnih agencij.
(2) Dopisništvo ni pravna oseba. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem dopisništva, odgovarja izdajatelj medija oziroma tuja tiskovna agencija.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko dopisništvo v Republiki Sloveniji ustanovi in registrira kot podružnica tujega podjetja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, če je vpisano v register tujih dopisništev in dopisnikov iz 123. člena tega zakona.
121. člen
Tuja tiskovna agencija ali tuji medij po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež v tujini, njena temeljna dejavnost pa je redno zbiranje in posredovanje oziroma razširjanje informativnih programskih vsebin.
122. člen
Tuji dopisniki po tem zakonu so novinarji, fotoreporterji ter radijski, televizijski in filmski snemalci, ki so, ne glede na njihovo državljanstvo, redno zaposleni pri tujem izdajatelju medija ali pri tuji tiskovni agenciji, ali pa imajo s tem izdajateljem oziroma agencijo sklenjeno pogodbo in nameravajo v Republiki Sloveniji svojo dejavnost izvajati najmanj tri (3) mesece.
Register tujih dopisništev in dopisnikov
123. člen
(1) Z vpisom v register tujih dopisništev in dopisnikov (v nadaljnjem besedilu: register) tuje dopisništvo ali dopisnik pridobi akreditacijo v Republiki Sloveniji.
(2) Predlog za vpis v register vloži uprava tujega medija ali tuje tiskovne agencije pri pristojnemu ministrstvu.
(3) Na predlog tuje tiskovne agencije ali tujega medija se lahko v register kot njihov dopisnik vpiše tudi oseba, ki izvaja svojo dejavnost v kaki drugi državi, če jo občasno izvaja tudi v Republiki Sloveniji.
(4) V predlogu za vpis dopisništva v register morajo biti navedeni naslednji podatki:
– firma in sedež tuje tiskovne agencije oziroma izdajatelja medija, ki ustanavlja dopisništvo;
– ime medija;
– podatki o registraciji tuje tiskovne agencije ali tujega medija v matični državi;
– sedež dopisništva v Republiki Sloveniji;
– ime in priimek vodje dopisništva.
(5) Vodja dopisništva je lahko oseba, ki je akreditirana v Republiki Sloveniji kot tuji dopisnik.
(6) V predlogu za vpis tujega dopisnika v register morajo biti navedeni naslednji podatki:
– ime in priimek dopisnika;
– datum, kraj in država rojstva;
– državljanstvo;
– država, kraj in datum izdaje ter številka potnega lista oziroma številka osebne izkaznice, če je tuji dopisnik državljan Republike Slovenije;
– kraj in naslov stalnega bivališča v tujini, kadar gre za tujega dopisnika, ki občasno biva v Republiki Sloveniji.
(7) Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
– dokazilo, da ima tuji dopisnik v Republiki Sloveniji zagotovljeno nastanitev;
– kratek življenjepis tujega dopisnika;
– dve fotografiji tujega dopisnika;
– dokazilo, da je zaposlen pri tuji tiskovni agenciji oziroma pri izdajatelju tujega medija, ali ustrezno pogodbo, ki jo je za izvajanje dejavnosti sklenil s tujo tiskovno agencijo ali izdajateljem tujega medija.
(8) Za vpis v register lahko izjemoma zaprosi tudi tuji dopisnik, ki ni zaposlen pri tuji tiskovni agenciji ali izdajatelju tujega medija in nima sklenjene ustrezne pogodbe za izvajanje dejavnosti, pod naslednjimi tremi pogoji:
– če vloži predlog za vpis v register v skladu s šestim odstavkom tega člena, s prilogami iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka;
– če vlogi priloži dokazilo, da dejansko sodeluje s tujo agencijo ali tujim medijem;
– če predloži mednarodno novinarsko izkaznico.
(9) Register se vodi kot javna knjiga. V registru se za tuja dopisništva vodijo podatki iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee četrtega odstavka tega člena, za tuje dopisnike pa podatki iz prve, druge in tretje alinee šestega odstavka tega člena, ter podatek o tuji tiskovni agenciji ali o izdajatelju tujega medija, za katerega je tuji dopisnik akreditiran.
Odločba o akreditaciji
124. člen
(1) Odločbo o akreditaciji tujega dopisništva in odločbo o akreditaciji tujega dopisnika v Republiki Sloveniji izda pristojno ministrstvo.
(2) Tuje dopisništvo ali dopisnik pridobi pravico izvajanja dejavnosti obveščanja v Republiki Sloveniji z dnem, ko postane odločba iz prejšnjega odstavka dokončna.
(3) Odločba o akreditaciji tujega dopisnika velja tudi kot osebno delovno dovoljenje, razen če je tuji dopisnik državljan Republike Slovenije.
(4) Odločba o akreditaciji se izda tujemu dopisništvu ali dopisniku z veljavnostjo do enega leta in se lahko podaljša, če je predlog za podaljšanje v skladu s tem zakonom vložen pred potekom njene veljavnosti.
Izkaznica o akreditaciji
125. člen
(1) Pristojno ministrstvo izda predlagatelju z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega člena izkaznico o akreditaciji, ki velja do poteka veljavnosti te odločbe.
(2) Če imetnik izgubi izkaznico o akreditaciji, mu pristojno ministrstvo po objavi preklica izgubljene izkaznice v Uradnem listu Republike Slovenije izda novo izkaznico.
(3) Vsebino in obliko izkaznice o akreditaciji določi pristojno ministrstvo.
Sporočanje sprememb podatkov iz registra
126. člen
(1) Vsako spremembo podatkov, ki so vpisani v register, mora vodja tujega dopisništva oziroma tuji dopisnik sporočiti pristojnemu ministrstvu najpozneje v petnajstih (15) dneh po njenem nastanku.
(2) Spremembe iz prejšnjega odstavka se vpišejo v register.
Izbris iz registra
127. člen
(1) Pristojno ministrstvo s sklepom izbriše tuje dopisništvo iz registra v naslednjih primerih:
– po poteku veljavnosti odločbe o akreditaciji tujega dopisništva v Republiki Sloveniji, če ni bila medtem vložena vloga za podaljšanje akreditacije;
– če to zahteva uprava tuje tiskovne agencije ali izdajatelja tujega medija;
– če tuja tiskovna agencija ali izdajatelj tujega medija preneha obstajati.
(2) Pristojno ministrstvo izbriše tujega dopisnika iz registra v naslednjih primerih:
– po poteku veljavnosti odločbe o akreditaciji tujega dopisnika v Republiki Sloveniji, če ni bila medtem vložena vloga za podaljšanje akreditacije;
– če to zahteva tuji dopisnik sam;
– če to zahteva uprava tuje tiskovne agencije ali izdajatelja tujega medija;
– če tuji dopisnik ne izvaja svoje dejavnosti;
– če mu je izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
– če mu je izrečena stranska kazen izgona tujca iz države;
– če mu je izrečen varstveni ukrep odstranitve tujca iz države.
Pomoč pristojnega ministrstva
128. člen
Pristojno ministrstvo skrbi, da je tujim dopisnikom omogočen dostop do javnih informacij v skladu s tem zakonom, in jim pri njihovem delu nudi potrebno pomoč.
P e t o p o g l a v j e
KAZENSKE DOLOČBE
129. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj - pravna oseba:
– če se prek njegovega medija z oglasi prizadene spoštovanje človekovega dostojanstva; vzpodbuja rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti; vzpodbuja dejanja, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine; žali verska ali politična prepričanja; škodi interesom uporabnikov (tretji odstavek 47. člena);
– če razširja oglase, katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci, ali v katerih nastopajo otroci, in le ti vsebujejo prizore nasilja, pornografije ali drugih vsebin, ki bi lahko škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok (prvi odstavek 49. člena);
– če razširja oglase, s katerimi se neposredno vzpodbuja otroke k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti, ali s katerimi se neposredno vzpodbuja otroke, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev, ali s katerimi se neposredno vzpodbuja izkoriščanje posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe, ali s katerimi se neupravičeno prikazujejo otroci v nevarnih situacijah (drugi odstavek 49. člena);
– če prek televizijskega programa predvaja prizore neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov (prvi odstavek 84. člena), ali če programskih vsebin iz tretjega odstavka 84. člena v nasprotju s tem zakonom jasno in razumljivo ne označi z vizualnim simbolom, ali če pred začetkom njihovega predvajanja ne objavi akustičnega in vizualnega opozorila, da niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta starosti (četrti odstavek 84. člena).
(2) Enako se kaznuje Radiotelevizija Slovenija, če predvaja oglaševalske vsebine na način, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona ali če oglaševalske vsebine predvaja na tretjem programu Radia Slovenija (drugi odstavek 94. člena).
(3) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in odgovorna oseba Radiotelevizije Slovenija, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
130. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če oglaševalske vsebine v njegovem programu niso povsem jasno prepoznavne in posebej ločene od drugih programskih vsebin medija (tretji odstavek 46. člena), ali če neodplačno objavljeni oglasi niso posebej označeni kot taki (četrti odstavek 46. člena);
– če prikrito oglašuje (prvi odstavek 47. člena), ali če uporablja tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin (drugi odstavek 47. člena);
– če oglašuje alkoholne pijače prek medijev ali na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, razen če zakon določa drugače (četrti odstavek 47. člena);
– če kot naročnik oglasa vpliva na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija (drugi odstavek 50. člena);
– če prek radijskega ali televizijskega programa predvaja oglase na način, ki je v nasprotju z določbo 93. člena tega zakona;
– če pri razširjanju oglaševalskih vsebin prek računalniških povezav, katerega namen je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh povezav, jasno ne označi vsake pobude za sklenitev pogodbe, ali če potencialnega pogodbenega partnerja nedvoumno ne opozori na finančne posledice, ki zanj izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe (117. člen);
– če kot sponzor televizijskih programov izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin ali produkcije avdiovizualnih del (drugi odstavek 52. člena):
– če kot sponzor vpliva na sponzorirane vsebine in na njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem omejuje uredniško neodvisnost medija (prvi odstavek 53. člena);
– če razširja sponzorirane vsebine, ki vzpodbujajo prodajo oziroma nakup ali dajanje v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še posebej s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev (drugi odstavek 53. člena);
– če v nasprotju z zakonom sponzorira poročila in druge informativne programske vsebine (prvi odstavek 55. člena);
– če jasno ne označi vsake sponzorirane programske enote z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka (drugi odstavek 55. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
131. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj - pravna oseba:
– če skupni obseg oglasov, TV prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v radijskem ali televizijskem programu v nasprotju s tem zakonom presega dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa ali dvajset (20) odstotkov v celi uri (prvi odstavek 97. člena), ali če skupni obseg oglasov, v katerem niso vključene TV prodaja in druga plačana obvestila v nasprotju s tem zakonom v televizijskem programu presega petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa (drugi odstavek 97. člena);
– če skupno trajanje prodajnih TV oken v dnevnem oddajnem času njegovega programa presega tri (3) ure na dan, ali če je število prodajnih TV oken na dan večje od osem (8), ali če niso jasno označena z optičnimi in akustičnimi znaki (četrti odstavek 97. člena).
(2) Enako se kaznuje Radiotelevizija Slovenija, če na svojem programu predvaja oglase in druga plačana obvestila v skupnem obsegu, ki presega petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če na svojem programu predvaja oglase v skupnem obsegu, ki presega deset (10) odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če delež oglasov in drugih plačanih obvestil na njenem programu v okviru cele ure preseže dvanajst (12) minut, v času med 18. in 23. uro pa devet (9) minut na uro, ali če v svojih programih predvaja radijsko ali TV - prodajo v času od 18. do 23. ure (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 98. člena).
(3) Enako se kaznuje izdajatelj lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, če obseg oglasov in drugih plačanih obvestil na njegovem programu presega petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa ali dvanajst (12) minut na uro, ali če na svojem programu predvaja radijsko ali TV prodajo (peti in šesti odstavek 98. člena).
(4) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz tega člena.
132. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj - pravna oseba:
– če ne razširja programskih vsebin v slovenskem jeziku v skladu z zakonom, ali če jih v nasprotju z zakonom razširja brez ustreznega prevoda v slovenščino (prvi odstavek 5. člena), ali če ne razširja v skladu s tem zakonom oglasov v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu (prvi odstavek 51. člena);
– če brez vpisa v razvid pri pristojnem ministrstvu razširja programske vsebine (prvi odstavek 16. člena);
– če na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno ne objavi nujnega sporočila v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ali varnosti države (25. člen);
– če vsako leto najpozneje do konca februarja Uradnemu listu Republike Slovenije ne sporoči predpisanih podatkov za fizično ali pravno osebo, ki ima v njegovem premoženju najmanj pet (5) odstotni delež kapitala ali najmanj pet (5) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ali imen članov uprave oziroma organa upravljanja in/ali nadzornega organa izdajatelja (prvi odstavek 64. člena), ali če v tridesetih (30) dneh od njihovega nastanka ne sporoči spremembe teh podatkov (drugi odstavek 64. člena);
– če v nasprotju s tem zakonom razširja programske vsebine drugih medijev prek računalniških povezav (drugi odstavek 116. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
133. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če kot izdajatelj, ki je uveljavil pravico do kratkega poročanja, ne omogoči izdajatelju, ki dogodka ni mogel posneti, enkratne uporabe svojega posnetka (šesti odstavek 74. člena);
– če kot operater ne razširja v skladu z zakonom programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (prvi odstavek 112. člena), ali če ne razširja v skladu z zakonom radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (drugi odstavek 112. člena);
– če kot operater omogoči izdajatelju, ki spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, razširjanje radijskega ali televizijskega programa, če program ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu (četrti odstavek 112. člena);
– če kot operater ne oblikuje programskega sveta (prvi odstavek 114. člena), ali če v programski svet ne imenuje članov v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 114. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
134. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa - pravna oseba:
– če ne zvišuje deleža slovenskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času v skladu z drugim odstavkom 87. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
135. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javni zavod Radiotelevizija Slovenija:
– če evropska avdiovizualna dela ne zaobsegajo večinskega deleža v letnem oddajnem času televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (prvi odstavek 92. člena);
– če slovenska avdiovizualna dela na 1. in 2. TV programu Radiotelevizije Slovenija kumulativno ne zaobsegajo najmanj petindvajset (25) odstotkov letnega oddajnega časa (drugi odstavek 92. člena);
– če avdiovizualna dela neodvisnih producentov ne zaobsegajo najmanj deset (10) odstotkov letnega oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (tretji odstavek 92. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
136. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa - pravna oseba:
– če v skladu s tem zakonom postopno ne povečuje obsega deleža evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času glede na prejšnje leto (drugi odstavek 89. člena), ali če vsako leto do konca meseca februarja pristojnemu ministrstvu in agenciji ne posreduje razčlenjenih podatkov o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto, na način, kot je določeno v zakonu (prvi odstavek 91. člena);
– če v skladu z zakonom vsako leto ne poveča deleža avdiovizualnih del neodvisnih producentov v programih (drugi odstavek 90. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega programa - fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
137. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če kot izdajatelj radijskega programa v nasprotju s tem zakonom izvaja tudi televizijsko dejavnost, ali če kot izdajatelj televizijskega programa izvaja tudi radijsko dejavnost (59. člen);
– če kot operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, izdaja radijski ali televizijski program brez dovoljenja za izvajanje televizijske ali radijske dejavnosti (61. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
138. člen
Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek novinar ali voditelj poročil iz 99. člena tega zakona, ki sodeluje pri oglaševanju (prvi odstavek 99. člena).
139. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega programa - pravna oseba:
– če dnevni oddajni čas ne obsega najmanj deset (10) odstotkov slovenske glasbe (86. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj radijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
140. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj splošno - informativnega tiskanega dnevnika ali druga pravna oseba:
– ki ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, če je ob tem tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali pa izvaja radijsko ali televizijsko dejavnost (prvi odstavek 56. člena), ali če ima ob tem več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tega člena.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz tega člena.
141. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ali druga pravna oseba:
– ki ima v premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, če je tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika (drugi odstavek 56. člena), ali če ima ob tem več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
142. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oglaševalska organizacija ali druga pravna oseba:
– ki ima v premoženju oglaševalske organizacije več kot deset (10) odstotni lastniški delež ali več kot deset (10) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, če je tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali če ima več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa (prvi odstavek 60. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
143. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj televizijskega programa - pravna oseba:
– če na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša posamezni dogodek, ki je pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi - članici EU, na način, zaradi katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka (prvi odstavek 75. člena);
– če dogodek iz prvega odstavka 75. člena tega zakona na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko spremlja manj kot petinsedemdeset (75) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, ali pa je za sprejemanje takega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV), poleg RTV prispevka in običajnega plačila za sprejem televizijskih programov prek kabla (tretji odstavek 75. člena);
– če kot organizator pomembnih prireditev in drugih dogodkov, ki so dostopni javnosti, izdajatelju radijskega ali televizijskega programa ne omogoči izvršitve pravice do kratkega poročanja (prvi odstavek 74. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
144. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje operater - pravna oseba:
– če ne priglasi pristojnemu ministrstvu imena in zvrsti vsakega programa, ki ga prenaša in oddaja prek svojega telekomunikacijskega sistema ali ga ne obvesti o vsaki spremembi teh podatkov v osmih (8) dneh po vključitvi ali izključitvi programa oziroma po nastali spremembi (prvi odstavek 113. člena);
– če ne pošlje pristojnemu ministrstvu v petnajstih (15) dneh od sklenitve kopije vsake veljavne pogodbe ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost avtorskopravnih razmerij z imetniki pravic do programov, ki jih prenaša in oddaja (drugi in tretji odstavek 113. člena), ali če ne obvesti pristojnega ministrstva o vsaki spremembi ali o prenehanju veljavnosti posamezne pogodbe oziroma dokumenta iz 113. člena v določenem roku (četrti odstavek 113. člena);
– če ne pošlje pristojnemu ministru v vednost notranjega pravnega akta ali akta o imenovanju programskega sveta (tretji odstavek 114. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
145. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj - pravna oseba:
– če pred začetkom izvajanja dejavnosti ne priglasi medija zaradi vpisa v razvid (12. člen);
– če v petnajstih (15) dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja ne priglasi spremembe podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali prenehanja delovanja (prvi odstavek 14. člena);
– če pristojnemu ministrstvu ne posreduje podatkov, kadar jih le-to zahteva zaradi izvajanja veljavnih predpisov s področja medijev (drugi odstavek 14. člena);
– če Narodni univerzitetni knjižnici ne pošlje obveznega izvoda vsake izdaje tiskanega medija (četrti odstavek 14. člena);
– če za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa ne pridobi predhodnega mnenja agencije (tretji odstavek 17. člena);
– če pri razširjanju programskih vsebin na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca teh vsebin ne objavi predpisanih podatkov o impresumu (23. člen) ali drugih obveznih podatkov iz 24. člena tega zakona;
– če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa jasno ne označi ponovitve oddaje (drugi odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
146. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek študentska organizacija:
– če presežek prihodkov nad odhodki od dejavnosti uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka 80. člena tega zakona.
(2) Z enako kaznijo se za prekršek kaznuje izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa - pravna oseba, ki presežek prihodkov nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prvega odstavka 81. člena tega zakona uporablja v nasprotju s tem zakonom (drugi odstavek 81. člena), oziroma če plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter druga nadomestila presegajo tarife, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za javne zavode (tretji odstavek 81. člena).
(3) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba študentske organizacije ali pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.
147. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če ne da upravičencu iz drugega odstavka 45. člena tega zakona zahtevanih resničnih, popolnih in pravočasnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev, pa bi na podlagi tega zakona to morala storiti (prvi odstavek 45. člena), ali če najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno ne obrazloži razlogov za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija (peti odstavek 45. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
148. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek Uradni list Republike Slovenije, če najpozneje v 15 dneh od prejema naročila za objavo ne objavi predpisanih podatkov iz prvega in drugega odstavka 64. člena tega zakona (tretji odstavek 64. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba Uradnega lista Republike Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Š e s t o p o g l a v j e
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
149. člen
(1) Vlada določi pogoje, merila in postopek izvedbe rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz 4. člena tega zakona v šestih (6) mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Republika Slovenija zagotovi za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz 4. člena tega zakona najmanj tristo (300) milijonov tolarjev sredstev iz državnega proračuna na leto.
150. člen
(1) Izdajatelji medijev, ki so v skladu z določbami zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/00 - ZPDZC), vpisani v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, morajo v skladu s tem zakonom priglasiti medije v razvid iz 12. člena tega zakona najpozneje v enem letu od dneva njegove uveljavitve.
(2) Ime medija, ki je bilo vpisano v evidenco javnih glasil, lahko pri vpisu v razvid medijev do izteka roka iz prejšnjega odstavka uporabi le oseba, ki je predlagala vpis v evidenco javnih glasil ali njen pravni naslednik.
151. člen
Minister, pristojen za kulturo, na podlagi petega odstavka 14. člena tega zakona določi način vodenja ter postopek za vpis in posredovanje podatkov iz razvida medijev v treh (3) mesecih od uveljavitve tega zakona.
152. člen
(1) Vlada na podlagi 22. člena tega zakona sprejme uredbo o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja v treh (3) mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Novinarje, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona status samostojnega novinarja na podlagi zakona o javnih glasilih se vpiše v razvid iz 22. člena tega zakona po uradni dolžnosti, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
153. člen
Javne osebe iz 45. člena tega zakona s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela, ter sporočijo ime in priimek te osebe pristojnemu ministrstvu najpozneje v devetih (9) mesecih od uveljavitve tega zakona.
154. člen
Izdajatelji morajo lastninske deleže in upravljalske oziroma glasovalne pravice ter premoženjska razmerja glede na določbe o povezanih osebah (9. oddelek prvega poglavja tega zakona) uskladiti s tem zakonom v osemnajstih (18) mesecih od njegove uveljavitve.
155. člen
(1) Vlada na predlog pristojnega ministra sprejme akt, s katerim določi natančnejša merila oziroma pogoje za določitev del iz petega odstavka 68. člena tega zakona v treh (3) mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Vlada na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme akt, v katerem določi način in kriterije za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov, ter postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi iz petega odstavka 75. člena tega zakona v treh (3) mesecih od njegove uveljavitve
156. člen
Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ki so povezani v programsko mrežo iz 83. člena tega zakona, pošljejo pristojnemu ministru skupno programsko zasnovo, pisni pravni akt o načinu njenega izvajanja ter akt o imenovanju odgovornega urednika skupnega programa najpozneje v treh (3) mesecih od uveljavitve tega zakona.
157. člen
(1) Programi izdajateljev televizijskih programov morajo doseči delež lastne produkcije iz 85. člena tega zakona do konca leta 2002.
(2) Programi izdajateljev televizijskih programov morajo v skladu s 87. členom tega zakona v letnem oddajnem času obsegati najmanj pet (5) odstotni delež slovenskih avdiovizualnih del najpozneje v letu 2003.
158. člen
Programi izdajateljev televizijskih programov iz 90. člena tega zakona morajo v letnem oddajnem času obsegati najmanj deset (10) odstotni delež evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov najpozneje v letu 2003.
159. člen
(1) Državni zbor Republike Slovenije sprejme akt o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo v dveh (2) mesecih od uveljavitve tega zakona in imenuje njegove člane.
(2) Delavci strokovnih služb Sveta za radiodifuzijo, ki je bil oblikovan na podlagi zakona o javnih glasilih, nadaljujejo delo v okviru agencije.
(3) Zadeve, ki jih je opravljal Svet za radiodifuzijo iz prejšnjega odstavka, se v petnajstih (15) dneh od uveljavitve akta o ustanovitvi prenesejo na Svet za radiodifuzijo iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sredstva, ki so bila namenjena za delo Sveta za radiodifuzijo iz drugega odstavka tega člena, se prenesejo na agencijo.
160. člen
(1) Pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo, izda podzakonski akt, s katerim določi podrobnejša merila za vsebine lastne produkcije iz šestega odstavka 67. člena tega zakona, ter merila za opredelitev vsebin iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona, v devetih (9) mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo, sprejme podzakonski akt iz četrtega odstavka 82. člena tega zakona, v katerem se v skladu s tem zakonom podrobneje določijo postopek in pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa programov posebnega pomena, v devetih (9) mesecih od uveljavitve tega zakona.
161. člen
Pristojni minister na podlagi šestega odstavka 106. člena tega zakona določi postopek za izdajo, spremembo ali razveljavitev odločbe o izdaji dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti ter podrobnejše določbe o vsebini tega dovoljenja iz 105. člena tega zakona v treh (3) mesecih od njegove uveljavitve.
162. člen
(1) Vlada določi način, postopek, pogoje in merila za izvedbo rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdiovizualne medije iz 110. člena tega zakona v treh (3) mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Republika Slovenija zagotovi za delovanje proračunskega sklada za avdiovizualne medije najmanj štiristo (400) milijonov tolarjev sredstev iz državnega proračuna na leto.
163. člen
Operaterji, ki na dan uveljavitve tega zakona izvajajo telekomunikacijske storitve in radijsko ali televizijsko dejavnost, morajo uskladiti svoje delovanje s 61. členom tega zakona najpozneje v osemnajstih (18) mesecih od uveljavitve tega zakona.
164. člen
Vlada določi višino pristojbin, ki jih plačujejo izdajatelji radijskih in televizijskih programov za razširjanje programskih vsebin iz 107. člena tega zakona, in pristojbine, ki jo plačujejo operaterji za tehnično razširjanje programskih vsebin iz tega zakona do posameznega uporabnika iz šestega in sedmega odstavka 112. člena tega zakona, najpozneje v šestih (6) mesecih od uveljavitve tega zakona.
165. člen
Operater pošlje kopijo vseh sklenjenih in veljavnih pogodb oziroma dokumenta iz drugega in tretjega odstavka 113. člena tega zakona, ter notranji pravni akt in akt o imenovanju programskega sveta iz 114. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu najpozneje v šestih (6) mesecih od uveljavitve tega zakona.
166. člen
Sklepi Sveta za radiodifuzijo, na podlagi katerih je bil v skladu z zakonom o javnih glasilih nekaterim RTV organizacijam dodeljen status lokalnega nekomercialnega programa, prenehajo veljati po preteku enega (1) leta od dne uveljavitve tega zakona.
167. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 10. člen zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94, 73/94, 88/99 in 102/99).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94 in 36/00).
168. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 010-01/99-8/3
Ljubljana, dne 25. aprila 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
