Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah Občine Radeče (Uradni list RS, št. 69 /95) in 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Radeče na 10. redni seji dne 31. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Radeče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o. (v nadaljevanju: upravljalec).
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov oziroma najmanj 20 oseb in je v upravljanju upravljalca.
3. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
4. člen
Upravljalec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda in Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa izvajanje nadzora nad gradnjo javnega vodovoda.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno ali hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa do objekta;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidrant, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Navedene naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
6. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje in naprave:
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območij v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
7. člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili tega odloka.
8. člen
Na področju, kjer je sprejet ureditveni načrt ali drugi prostorski načrt, je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna.
Upravljalec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
9. člen
Upravljalec izdaja soglasje k:
– lokacijski dokumentaciji
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
– vlogi za uporabno dovoljenje
– vlogi za začasen priključek
– vlogi za priključitev.
Upravljalec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
10. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode (velja samo za industrijo in obrt, trgovino in druge storitvene dejavnosti),
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
c) za soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek) z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne) napeljave,
– soglasje za prekop cestišča, če je potrebno prečkanje cestišča,
– soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
d) za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja točka c) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
11. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
12. člen
Za prenos vodovodov, ki imajo lahko status javnega vodovoda, v upravljanje upravljalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod, ki se predaja, mora imeti potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira);
2. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
3. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
4. sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun;
5. izračunana in sprejeta mora biti enotna cena na območju Občine Radeče;
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev);
7. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljalca.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
13. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
14. člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
VI. VARČEVANJE Z VODO
15. člen
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
16. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
17. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Kadar meritev ni možna oz ni postavljen vodomer, se za porabnike s pavšalnim odjemom obračuna 15 m3 na osebo.
18. člen
Vodomer je vodovodni števec porabljene količine vode v m3, nameščen na vodovodni cevi pred odjemnim mestom.
19. člen
Vsakemu novemu porabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
20. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
21. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede.
VIII. OBRAČUN OSKRBE Z VODO
22. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin dovedene vode se izvede po določilih tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer posebej.
23. člen
Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo sprejema občinski svet Občine Radeče.
24. člen
Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba, na osnovi odčitkov v zadnjem obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vodomer še ni vgrajen, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
IX. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
Fizične osebe
25. člen
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
2. Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljalec stanje na obračunskem vodomeru najmanj 4x etno, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3. Porabniki – fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence moči vodo vodnega priključka porabnika.
Pravne osebe
26. člen
1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
2. Pri porabnikih – pravnih osebah odčita upravljalec stanje mesečno na obračunskem vodomeru, z upoštevanjem odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
3. Porabniki – pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo na računu se izračuna po veljavni tarifi na osnovi odčitane dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in podatkov iz evidence moči vodovodnega priključka porabnika.
27. člen
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec račun pooblaščenemu upravljalcu internega vodovoda, ki ga porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
28. člen
Račun mora porabnik plačati v roku, v navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec prekine dobavo vode.
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
X. OBVEZNOST UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
29. člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda;
3. redno vzdrževati priključke;
4. redno vzdrževanje obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 21. člen odloka;
5. redno kontrolirati kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
6. obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
7. vodi kataster vodovoda in ostale evidence;
8. odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem pravilniku;
9. izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
10. organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
11. sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;
12. preizkušati in vzdrževati hidrante; zagotavljati tehnični nadzor nad hidrantnim omrežjem;
13. lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod;
14. meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
30. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljalca;
2. redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiali;
3. ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer;
4. dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje v vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
5. kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
6. javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
7. pismeno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
8. redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi izdanih računov;
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika računov;
10. se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
11. pridobijo soglasja upravljalca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije;
12. povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
31. člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgovin morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTA
32. člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno pridobiti soglasje upravljalca o odvzemu vod iz hidrantov (npr. ob razvozu vode s cisternami na področju, ki v suši nimajo vode) in najkasneje v 24 urah sporočiti količino odvzete vode.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvod vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
33. člen
Za uporabo hidranta v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
34. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
XII. PREKINITEV DOBAVE VODE
35. člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez napovedi, ali obvestila, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanje,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
36. člen
Upravljalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljalec ukine tako da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
37. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora pa o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
38. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
39. člen
Z denarno kaznijo 100.000 do 500.000 SIT se kaznuje upravljalec javnega vodovoda:
1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (35. člen) in je zato povzročena škoda, razen v primeru nepredvidenih okvar (38. člen)
2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 29. člen;
3. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile (15. člen);
4. če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5. in 14. točki 29. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
40. člen
Z denarno kaznijo 100.000 do 500.000 SIT se kaznuje za prekršek – fizična ali pravna oseba, če:
1. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljalca (2. točka 35. člena);
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 2., 3., 4., 6., 7. in 11. točke 31. člena;
3. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (30. člen);
4. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 32., 33. in 34. členom.
41. člen
Z denarno kaznijo150.000 do 500.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgovin ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (31. člen);
2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane (31. člen).
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Porabniki, ki niso vpisani v kataster porabnikov, se morajo prijaviti upravljalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
43. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljalca pa opravljajo strokovni nadzor.
44. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o oskrbi z vodo (Uradni list SRS, št. 28/87).
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 03201-1/01-11
Radeče, dne 31. marca 2001.
Župan
Občine Radeče
Ludvik Sotlar, inž. l. r.
