Na podlagi 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 44/95 in 9/99), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 84/98) 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških Uradni list RS, št. 25/93, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93), odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 69/95) in statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Radeče na 10. seji dne 31. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Radeče
I . SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen odloka
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na celotnem območju Občine Radeče. Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo, odstranjevanje, način obračuna storitev, vključno z nadzorom nad izvajanjem tega odloka in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje odpadkov.
S tem odlokom se določijo:
1. subjekti v procesu ravnanja s komunalnimi odpadki,
2. vrste komunalnih odpadkov,
3. način – sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje…),
4. način obračuna ter
5. nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov,
4. obdelava prevzetih odpadkov v zbirno – reciklažnih centrih,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
6. sprejemljivost ukrepov za okolje,
7. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj«,
8. priprava letnega programa dejavnosti ravnanja z odpadki.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Radeče,
2. izvajalec obvezne lokalne javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), torej vsaka pravna in fizična oseba, ki na območju Občine Radeče stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik počitniške hiše,
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. člena odloka, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Za lastnika javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje Občina Radeče.
Vsi povzročitelji na območju Občine Radeče morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov, razen v primeru, če so povzročitelji gospodinjstva.
Gospodinjstva (fizične osebe) v smislu tega odloka so skupnosti oseb, kakor tudi posamezniki, ki imajo samostojno stanovanjsko enoto z opremljeno kuhinjo ali kuhinjsko nišo, četudi jo delno ali popolno oskrbujejo druga gospodinjstva.
4. člen
Sistem ravnanja z odpadki
Na območju z odpadki se vzpostavi naslednji sistem:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, njihov prevoz, sortiranje, pretovarjanje in skladiščenje,
2. ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih
3. ločeno zbiranje odpadkov v zbirno-reciklažnih centrih,
4. kompostiranje bioloških odpadkov v domačem vrtu in kompostirnicah,
5. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
6. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
7. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem odlagališču,
8. saniranje divjih odlagališč.
Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki ravna z zbranimi odpadki na način, ki je določen v odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami (Uradni list RS, št. 21/01).
5. člen
Obveznost ravnanja z odpadki
Na celotnem območju Občine Radeče je obvezno ravnanje z odpadki iz 8. člena tega odloka, iz vseh virov, po sistemu iz prejšnjega člena tega odloka in v skladu s pravilnikom iz 7. člena tega odloka.
Vsi lastniki, najemniki ali uporabniki stanovanjskih in počitniških prostorov, prostorov za opravljanje proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov v javni rabi na območju Občine Radeče, morajo biti kot povzročitelj vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Komunalna inšpekcija in ostali pristojni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da se izvajalec in povzročitelj ravnajo po določilih tega odloka.
6. člen
Obveznost določb
Določbe tega odloka so obvezne za vse subjekte ravnanja iz 3. člena tega odloka.
Komunalna inšpekcija in ostali pristojni inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo ravnanje v skladu iz prejšnjega odstavka.
7. člen
Opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki
Dejavnost ravnanja z odpadki na območju Občine Radeče opravlja izvajalec lokalne javne službe ravnanja z odpadki – JP Komunala Radeče d.o.o.
Izvajalec lokalne službe ravnanja z odpadki opravlja dejavnost v skladu s pravilnikom gospodarjenja s komunalnimi odpadki na območju Občine Radeče, ki ga sprejme občinski svet, v skladu s predpisi in tem odlokom.
II. ODPADKI
8. člen
Vrste odpadkov
Komunalni odpadki so navedeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov veljavnih predpisov na področju ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji.
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz restavracij (ostanki hrane, zelenjavni odpadki...);
– odpadki z vrtov in parkov (trava, listje, grmičevje, vejevje...), vključno z odpadki s pokopališč;
– drugi odpadki (perje, lasje, žagovina...);
– odpadki s tržnic in trgovin, ki imajo značaj bioloških odpadkov;
2. odpadni papir in karton
3. odpadno steklo (belo in barvno)
4. odpadne umetne mase in gume (npr. plastenke, odpadna guma…)
5. odpadne kovine
6. odpadni les
7. preostali komunalni odpadki (npr. pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin …) kosovni odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma smotrno zbirati v tipizirane posode (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo…)
8. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov
9. nevarni odpadki so strupeni in ostali odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi majhnih količin niso izločeni iz obveznega zbiranja, potrebujejo pa zaradi svojih sestavin oziroma lastnosti posebno obravnavo (npr. olja in maščobe, barve in topila, kemikalije, pesticidi, zdravila, kozmetika, čistila in galvanski členi (baterije)…)
10. odpadni gradbeni material pri manjših gradbenih posegih (omet, keramične ploščice, inštalacijski material…).
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
Zbiranje odpadkov
Povzročitelji so dolžni zbirati odpadke v posodah iz 1. ter 2. točke prvega odstavka 14. člena tega odloka na urejenem prostoru, ki ga določi izvajalec ob soglasju povzročitelja.
Izvajalec lahko določi tudi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov, z uporabo skupnega kontejnerja za odpadke.
10. člen
Prostor za zbirno in odjemno mesto
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v ali ob objektu na funkcionalnem zemljišču, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
Zbirna in odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirno in odjemno mesto je lahko skupno za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode. V spornih primerih določi lokacijo zbirnega in odjemnega mesta pristojni občinski upravni organ.
Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš, in sicer zaradi racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določijo izvajalci in občina.
Zbirno-reciklažni center je s strani Občine Radeče določen prostor, kjer lahko povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev oddajajo sortirane odpadke, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža.
11. člen
Pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta
Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
12. člen
Vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest
Zbirna in odjemna mesta se vzdržujejo, skladno z 11. členom tega odloka ter po navodilih izvajalca, povzročitelji odpadkov.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest.
13. člen
Načrtovaje zbirnih in odjemnih mest
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih ter poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov ter standardov tudi določbe tega odloka in obstoječo tehnologijo zbiranja ter odvažanja odpadkov in opremo izvajalcev.
14. člen
Vrste posod za zbiranje odpadkov
Povzročitelji morajo skladno s pravilnikom iz 7. člena tega odloka ter navodil izvajalca odpadke odlagati v:
1. tipizirane plastične in kovinske posode, volumna od 80 do 1100 litrov,
2. tipizirane kovinske kontejnerje, volumna 5000 litrov,
3. druge posode, ki jih določi izvajalec v programu, kolikor se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka.
Vrsto in volumen posod za odpadke določi izvajalec v programu, v skladu s sistemom ravnanja z odpadki, tehnologijo odstranjevanja odpadkov, dostopnostjo specialnih vozil izvajalca za odstranjevanje odpadkov do odjemnih mest ter strukturo, vrsto in količino odpadkov.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo določijo vrsto in volumen posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
15. člen
Prepoved odlaganja odpadkov izven posod za odpadke
Izven posod za odpadke na zbirnih in odjemih mestih je prepovedano odlagati odpadke.
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
Večje količine odpadkov, ki nastajajo občasno, se lahko odloži v tipizirano označeno vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna posode.
Inšpekcijski organi z odločbo lahko zahtevajo odstranitev odpadkov, ki se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov gre v breme povzročitelja.
16. člen
Prepoved nepravilnega odlaganja v posamezne posode
V tipizirane posode je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke,
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine; na območjih kjer je organizirano ločeno zbiranje odpadkov,
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (galvanske člene, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se opravi odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
10. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovni odpadki).
Prav tako je prepovedano zbiranje odpadkov v nasprotju s pravilnikom iz 7. člena tega odloka.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo prepovedo odlaganje odpadkov na podlagi prejšnjih dveh odstavkov tega člena.
17. člen
Zbirno – odjemno mesto
Povzročitelji so dolžni na dan odvoza odpadkov posode za odpadke, razen tipiziranih kovinskih kontejnerjev (2. točka 14. člena tega odloka), pripeljati z zbirnega na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj.
Povzročitelji so dolžni posode po izpraznitvi vrniti nazaj na zbirno mesto.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo, da morajo povzročitelji na dan odvoza odpadkov prestaviti posode za odpadke z zbirnega mesta, na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti nazaj.
18. člen
Praznjenje posod za odpadke
Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode za odpadke tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži odjemnega mesta oziroma njegove okolice ter ne poškoduje posode za odpadke ter odjemnega mesta.
V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ga je dolžan tudi očistiti.
V primeru, da izvajalec poškoduje posodo za odpadke, jo je dolžan zamenjati z drugo.
V primeru, da izvajalec poškoduje odjemno mesto, je na njem dolžan vzpostaviti prvotno stanje.
19. člen
Organiziranje prireditev
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oziroma najkasneje pa v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnaje z odpadki, najkasneje v 24 urah po končani prireditvi.
Inšpekcijski organi lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z odločbo naložijo, da se ravnajo po določilih prvega odstavka tega člena.
20. člen
Potrdilo o prijavi na odvoz odpadkov
K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali druge gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti potrdilo izvajalca, da je povzročitelj prijavljen na odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.
Ob prijavi na odvoz odpadkov, je povzročitelj dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
Šele na podlagi izdanega potrdila izvajalca Upravna enota v Laškem izda povzročitelju odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Vključeni povzročitelji iz prvega odstavka tega člena preidejo na nov način ravnanja z odpadki v skladu z 9. členom tega odloka.
21. člen
Ravnanje s posodami za odpadke
Izvajalec je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo komunalnega inšpektorata ter ustrezne službe v občini čistiti, razkuževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi.
Povzročitelji odpadkov so dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so jo poškodovali ali jim je bila odtujena.
Inšpekcijski organi lahko na podlagi prvega odstavka tega člena izvajalcu z odločbo naložijo čiščenje, razkuževanje, vzdrževanje, popravljanje in nadomeščanje dotrajanih posod z novimi oziroma drugimi uporabnimi.
22. člen
Nabava posod za odpadke
Posode za odpadke nabavi izvajalec, izjemoma povzročitelji, vendar samo na podlagi dogovora o tipu posode, namešča in obnavlja pa jih izvajalec.
V primeru, da posode za odpadke nabavi izvajalec, zaračunava povzročiteljem poleg cene za odvoz tudi obrabnino za njihovo uporabo.
V primeru, da je povzročitelj lastnik tipizirane posode za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, in ki posode za odpadke ne prenese v upravljanje izvajalcu, izvajalec obrabnine ne sme zaračunavati. Stroški zamenjave dotrajanih tipiziranih posod pa bremenijo povzročitelja, zamenjavo predpiše izvajalec.
Če pa lastnik tipizirane posode za odpadke, ki ustreza tehnologiji odvažanja, posodo prenese v upravljanje izvajalcu, mu izvajalec zaračunava obrabnino. Stroški zamenjave dotrajanih posod pa bremenijo izvajalca.
IV. ODVOZ ODPADKOV
23. člen
Pogostost odvozov
Izvajalec je dolžan posode iz 14. člena tega odloka prazniti skladno z razporedom odvoza, ki ga pripravi izvajalec, v soglasju z občinsko upravo.
V razporedu odvoza je točno opredeljeno število posod, ki se praznijo na posameznem odjemnem mestu.
Razpored se posreduje vsakemu povzročitelju odpadkov na krajevno običajen način. Razpored mora ustrezati strukturi in količini posameznih vrst odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi praznikov ali višje sile ali večjih ovir na dovozu (snega, prekop dovoza ipd.), je izvajalec dolžan opraviti odvoz takoj po prenehanju praznikov ali višje sile oziroma ovire.
Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.
Inšpekcijski organi lahko v primeru neupoštevanja določil tega člena izvajalcu z odločbo odredijo odvoz odpadkov.
24. člen
Način odvoza
Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higiensko nakladanje in odvažanje odpadkov ter praznjenje posod.
Inšpekcijski organi lahko zahtevajo od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
25. člen
Ravnanje s kosovnimi in nevarnimi odpadki iz gospodinjstev
Kosovne in nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira in odvaža izvajalec po posebnem programu, skladno z letnim programom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda drugim ustreznim zbiralcem ali predelovalcem odpadkov.
Nevarni odpadki se zbirajo po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s pomočjo premičnih zbiralnic po sistemu od vrat do vrat. Čas zbiranja se objavi na krajevno običajen način.
V času med posameznimi akcijami povzročitelji zbirajo ter hranijo kosovne in nevarne odpadke doma na ustreznih mestih.
V. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
26. člen
Odlaganje odpadkov
Izvajalec in povzročitelji morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov. Odlagališče odpadkov mora priskrbeti občina.
27. člen
Sprejemljivost odlagališča odpadkov
Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki so predhodno obdelani skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), oziroma jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča.
Drugih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališče odpadkov, razen odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji in za katere si izvajalec pridobi mnenje pooblaščene strokovne institucije.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo na odlagališču prepovedo odlaganje odpadkov, ki niso zajeti v tem členu oziroma naložijo pridobitev mnenja strokovne institucije glede deponiranja odpadkov, ki se odlagajo pod posebnimi pogoji.
28. člen
Režim odlaganja odpadkov
Upravljalec odlagališča – deponije Unično je KOP Hrastnik d.d.
Upravljalec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, ki je predpisan s pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00) in vsebuje:
1. naziv upravljalca odlagališča in vrsto odlagališča,
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z dovoljenjem lahko odlagajo,
3. podatke o obratovanju odlagališča:
a) obratovalni čas odlagališča,
b) opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov,
c) opis načina in metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča,
d) opis ravnanja z izcedno vodo in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini,
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
5. navodila za ravnanje z odpadki v začasnih skladiščih na območju odlagališča,
6. navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
7. navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov in naprav,
8. navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja,
9. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.
29. člen
Obratovalni čas
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalec in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času, ter jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec.
30. člen
Odlaganje odpadkov izven odlagališča
Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti ali takoj na njegove stroške izvajalec, ko dobi zahtevo pristojnega inšpektorata ali občinske službe komunalnega nadzora.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na zahtevo komunalnega inšpektorata na stroške proračuna občine.
Inšpekcijski organi lahko z odločbo zahtevajo odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču. Odločbo za odstranitev odpadkov lahko inšpekcijski organi izdajo tako povzročiteljem kot tudi izvajalcu v skladu s prvim odstavkom tega člena.
VI. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI
31. člen
Določanje cen
Cene za ravnanje z odpadki se določijo skladno z veljavnimi predpisi, ki jih potrdi Občinski svet občine Radeče.
32. člen
Načelo »povzročitelj plača«
Stroške obračuna ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.
33. člen
Način obračuna ravnanja z odpadki
Način obračuna ravnanja z odpadki bo opredeljen v pravilniku gospodarjenja s komunalnimi odpadki na območju Občine Radeče.
34. člen
Spremembe podatkov
Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcu podatke in njihove spremembe v roku 30 dni od nastopa spremembe.
35. člen
Pridobivanje podatkov
Če povzročitelj v roku iz prejšnjega člena tega odloka, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalec pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc.
36. člen
Obveznost plačila
Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanjske ali prično uporabljati poslovne prostore.
VII. NADZOR
37. člen
Izvajanje nadzora
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojna komunalna inšpekcija občine ter pristojni organi lokalne skupnosti, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Organi, navedeni v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalec in povzročitelj so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanje tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali pristojni službi v Občini Radeče.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Denarne kazni za izvajalce
Z denarno kaznijo od 50.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba ali samostojni podjetnik – izvajalec, če:
1. ne izvaja odvoza odpadkov v skladu s programom (drugi odstavek 7. člena);
2. ne očisti odjemno mesto, ki ga onesnaži (drugi odstavek 18. člena);
3. ne zamenja posode za odpadke, če jo poškoduje (četrti odstavek 18. člena);
4. ne odstrani odpadkov v 24 urah po končani javni prireditvi (19. člen);
5. po potrebi ali na zahtevo ustrezne službe v občini ali pristojne inšpekcijske službe ne čisti, razkužuje in vzdržuje posod za odpadke (21. člen);
6. ne namešča in obnavlja posod za odpadke (prvi odstavek 22. člena);
7. ne prazni posod za odpadke, skladno z razporedom odvoza (prvi odstavek 23. člena);
8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov takoj po prenehanju ovire ali višje sile (četrti odstavek 23. člena);
9. zbira in odvaža odpadke z neprimernimi vozili za zbiranje odpadkov (prvi odstavek 24. člena);
10. na odlagališče komunalnih odpadkov odlaga odpadke, ki jih ne dovoljujejo poslovnik odlagališča in odpadke, za katere si ni pridobil mnenja strokovne institucije (26. člen);
11. odlaga odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določi upravljalec (29. člen);
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
Denarne kazni za povzročitelje
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka;
2. ne zbira odpadke v predpisanih posodah (14. člen);
3. ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta v skladu z navodili izvajalca (12. člen);
4. odlaga odpadke izven posod za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih (15. člen);
5. odlaga odpadke v nasprotju s 16. členom;
6. v času odvoza ne pripelje posode za izpraznitev na odjemno mesto (17. člen);
7. odlaga odpadke izven odlagališča odpadkov (1. odstavek 29. člena);
8. izvajalcu ne sporoči podatkov oziroma sprememb v predpisanem roku (34. člen).
Z denarno kaznijo od 50.000 do 360.000 tolarjev, se kaznuje pravna ali samostojni podjetnik, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba povzročitelja iz drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
40. člen
Denarne kazni za organizatorje javnih prireditev
Z denarno kaznijo od 50.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti organizatorja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da se prireditveni prostor v času trajanja prireditve opremi z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (19. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Prenehanje veljavnosti starega odloka
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju, zbiranju in odvozu komunalnih in posebnih odpadkov na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 1/94).
42. člen
Veljavnost novega odloka
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 03201-1/01-12
Radeče, dne 31. marca 2001.
Župan
Občine Radeče
Sotlar Ludvik, inž. l. r.
