Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96 – odl. US, 35/97, 37/97 –odl. US, 87/97, 73/98 in 31/00) in 33. člena statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo, št. 7/99) je Občinski svet občine Ajdovščina na seji dne 25. 4. 2001 sprejel

Ta odlok določa pogoje gradnje in gospodarjenja z objekti in napravami, ki služijo odvajanju padavinskih in komunalnih odpadnih voda in čiščenju komunalnih odpadnih voda, splošne pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in odvajanja padavinske vode kot obvezne lokalne javne službe, pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov objektov, nadzor nad izvajanjem dejavnosti ter kršitve in sankcije zanje.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati predpisom o odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
– komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, ali nastane v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi, ki nastane po uporabi v gospodinjstvu,
– tehnološka odpadna voda je voda, ki nastane predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo,
– padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo,
– javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki ga uporabljata najmanj dva uporabnika in je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje padavinskih ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Javna kanalizacija je last Občine Ajdovščina,
– notranja kanalizacija so objekti in naprave v lasti uporabnika, ki zanje tudi skrbi in jih vzdržuje, zajemajo pa priključni jašek, kanalski priključek ter kanalsko mrežo do objekta uporabnika, z vsemi objekti in napravami v zgradbi in na zemljišču. (npr. merilno mesto ter objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda).
– upravljalec javne kanalizacije (v nadaljevanju: “upravljalec“ je občinsko javno podjetje kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
– uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: “uporabnik“) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta, kjer nastajajo odpadne vode in odtekajo v javno kanalizacijo.

Plan gradnje javne kanalizacije, s katerim se praviloma za obdobje štirih let določijo prednostne naloge gradnje javne kanalizacije v občini, viri sredstev za njihovo uresničitev ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme občinski svet.
Letni plan, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema skupaj z občinskim proračunom in je njegov sestavni del.

Strokovnotehnične, razvojne in organizacijske naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo javne kanalizacije opravljata občinska uprava in upravljalec.
Občinska uprava opravlja zlasti naslednje strokovne naloge:
– vodi evidence javne kanalizacije (kataster),
– pripravlja plane graditve javne kanalizacije in merila za financiranje gradnje in vzdrževanja javne kanalizacije,
– opravlja naloge v zvezi z investicijami, za katere ni pooblaščen upravljalec,
– zagotavlja strokovni nadzor nad upravljalcem, nadzor nad financiranjem javne službe in druge strokovne naloge, določene s tem odlokom.
Upravljalec opravlja naslednje strokovne naloge:
– pripravlja strokovne podlage za plane gradnje javne kanalizacije,
– določa pogoje in daje soglasja k prostorskim izvedbenim aktom, k lokacijskim dokumentacijam in k projektom za pridobitev dovoljenja, oziroma k vlogam v postopkih s katerimi se dovoljuje posege v prostor in okolje, če ti zadevajo javno kanalizacijo,
– daje dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo in nadzira priključitev nanjo,
– vodi kataster kanalskih priključkov in evidenco uporabnikov,
– vzdržuje javno kanalizacijo, nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter obračunava storitve odvajanja in čiščenja ter druge pristojbine, določene s predpisi.
Občina lahko določene strokovne naloge pogodbeno odda strokovno usposobljeni organizaciji.

Lastniki objektov, v katerih nastajajo odpadne vode, so le-te dolžni priključiti na javno kanalizacijo, ki ima urejeno končno dispozicijo odplak, če je taka kanalizacija zgrajena na tem območju.
Upravljalec mora v roku enega meseca po tem, ko prevzame omrežje javne kanalizacije v upravljanje prevzemu v upravljanje omrežja javne kanalizacije, ki izpolnjuje pogoje za priključitev nanjo, obvestiti lastnike iz prejšnjega odstavka, da je obvezna priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo.

Za priključitev na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik izpolniti vlogo in pridobiti soglasje ter dovoljenje upravljaca.
Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, mora biti vlogi za soglasje priložena lokacijska dokumentacija, ki vsebuje potrebne podatke v zvezi s predvidenim odvajanjem odpadnih in padavinskih voda, vlogi za dovoljenje pa pravnomočno gradbeno dovoljenje objekta oziroma drugo ustrezno dokazilo o tem, da je objekt legalno zgrajen.
Brez soglasja upravljalca ali v nasprotju z njegovim dovoljenjem ne sme biti izveden priključek na javno kanalizacijo. Brez soglasja upravljalca tudi ne sme lastnik notranje kanalizacije dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji kanalizaciji na javno kanalizacijo.

Upravljalec mora izdati soglasje in dovoliti priključitev na javno kanalizacijo vsakemu prosilcu, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskih vodov in drugih objektov in naprav, oziroma je priključek tehnično mogoč, in če je prosilec izpolnil predpisane pogoje za priključitev.
V primeru, da razmere ne omogočajo novih priključitev, je upravljalec dolžan prosilca seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
Zoper negativno soglasje oziroma dovoljenje, ali v primeru, da v roku enega meseca od prejema popolne vloge ni izdano soglasje ozrioma dovoljenje je možna pritožba na župana Občine Ajdovščina.

Priključek na javno kanalizacijo izvede na stroške naročnika upravljalec, pod nadzorom upravljalca pa lahko tudi drug, za to usposobljen izvajalec.
Upravljalec po izvedeni priključitvi uskladi kataster priključkov in vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča na podlagi odjave uporabnika, če pride do odstranitve (rušenja) ali do take spremembe namembnosti priključenega objekta, da v njem ne nastajajo več odpadne vode.
Uporabnik mora odjaviti priključek najpozneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Po ukinitvi priključka upravljalec uskladi kataster priključkov in izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo take odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov, oziroma, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
V javno kanalizacijo tudi ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in iz izvirov podtalnice, prav tako pa tudi ne odlagati trdnih odpadkov, ki so s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeni kot gospodinjski, industrijski ali posebni odpadki.

Uporabnik, pri katerem nastaja tehnološka odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora to vodo predhodno očistiti, oziroma nevtralizirati.
Na spojnem kanalu, pred priključkom na javno kanalizacijo, se mora izvesti merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce zaradi določitve kvalitete odpadnih voda.
Odpadne vode, ki niso primerne za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno redčiti z neosnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli dovoljene koncentracije nevarnih snovi oziroma zahtevane lastnosti.

Pogostnost meritev stopnje onesnaženosti odpadnih voda, način vzorčenja in analizne parametre določi upravljalec v soglasju za priključitev. Meritve lahko izvaja uporabnik sam, ali druge za to pooblaščene osebe, na stroške uporabnika. O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca v predpisanih rokih. Uporabnik je tudi dolžan omogočiti upravljalcu dostop do merilnega mesta ob vsakem času, brez posebnega obvestila, mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, lahko upravljalec zmanjša zahtevano pogostnost in obseg meritev.

Lastnik ali upravljalec objekta lahko padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, odvaja neposredno v vodotoke ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo.
Če je odpadna padavinska voda tako onesnažena, da jo po določbah uredbe o emisiji snovi ni dovoljeno spuščati neposredno v vode, jo je potrebno predhodno očistiti.
Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih voda, ni dopustno priključevati kanalizacije za odvajanje drugih odpadnih voda.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez predhodne odpovedi, vendar ob obvestilu, prekine odvajanje in čiščenje odpadnih voda, če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev.
Če odpadna voda uporabnika ogroža javno kanalizacijo, delovanje čistilne naprave ali ogroža zdravje ljudi, je upravljalec dolžan prekiniti odvajanje odpadnih voda, tudi če o tem ni mogoče obvestiti uporabnika.
Če se uporabnik oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, v upravljanju upravljalca javne kanalizacije, se prekinitev iz prejšnjega odstavka izvede s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve, kot tudi škodo na vseh objektih in napravah javne kanalizacije, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustu neprimerne odpadne vode.

Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne vode, zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, vendar mora o času in trajanju prekinitve obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno.

Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje in čiščenje odpadnih voda v primeru višje sile (potres, poplave, izlivi škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, večje okvare na javni kanalizaciji ipd.), o tem pa mora čimprej obvestiti uporabnika in postopati v skladu s sprejetimi načrti za take primere.

Cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda se določi ob upoštevanju količine odvedene in očiščene odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti, in se oblikuje v skladu s predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev.

Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot za porabljeno vodo. Uporabniki, ki uporabljajo v proizvodnem procesu vodo iz lastnih virov in jo kot tehnološko odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, morajo v okviru merilnega mesta zagotoviti merjenje količine odpadne vode z atestiranimi merilnimi napravami. Meritve, ki so osnova za obračun storitve odvajanja in čiščenja izvaja upravljalec ali od njega pooblaščena institucija v enakih razdobjih, kot za ostalo porabljeno vodo. Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, če je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče uporabiti odčitka z vodomera, je osnova za obračun povprečna poraba v zadnjem trimesečnem obdobju.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire in odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenega vodomera, le-tega vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Glede namestitve, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.

Upravljalec ima pri izvajanju dejavnosti zlasti naslednje obveznosti:
1. redno kontrolira stanje javne kanalizacije in delovanje čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. vzdržuje javno kanalizacijo ter objekte in naprave, ki jih ima v upravljanju,
3. določa pogoje ter daje soglasja in dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo,
4. na zahtevo investitorja, ki gradi v bližini javne kanalizacije opravi njeno zakoličbo,
5. nadzira izvedbo priključitve na javno kanalizacijo, vodi kataster kanalskih priključkov in evidenco uprabnikov,
6. redno kontrolira kvaliteto odpadne tehnološke vode pri uporabnikih, ki imajo merilno mesto,
7. obvešča uporabnike o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo in o prekinitvah odvajanja odpadnih voda,
8. vrši nadzor meritev in skrbi za obračun odvedenih in očiščenih odpadnih voda,
9. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile.

Obveznosti uporabnikov so:
1. zgraditi notranjo kanalizacijo v skladu s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca ter jo redno vzdrževati,
2. odvajati v kanalizacijo samo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih koncentracij nevarnih snovi in dopustnih temperatur, določenih z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
3. redno kontrolirati sestavo odpadne vode, če je tako določeno v soglasju upravljalca, z rezultati seznanjati upravljalca, ter ga obveščati o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, kot tudi o nevarnih in škodljivih snovi, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali zaradi vzrokov višje sile odtekle v javno kanalizacijo,
4. omogočiti upravljalcu dostop do merilnega mesta, odvzem vzorcev in pregled delovanja merilnih naprav,
5. pridobiti novo soglasje in dovoljenje za priključitev v primeru bistveno spremenjenih razmer glede količine ali kakovosti odpadne vode, za katero je upravljalec izdal soglasje in spremeniti priključek v primeru spremenjenih pogojev odvajanja odpadne vode,
6. redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih voda, na podlagi izdanih računov.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda, opravljata občinski komunalni redar in inšpektor.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljalec javne kanalizacije:
– če v roku iz 5. člena ne obvesti lastnike objektov, v katerih nastajajo odpadne vode, da je obvezna priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo,
– če v roku 30 dni po prejemu popolne vloge prosilca ne izda soglasja in dovoljenja za priključitev oziroma prosilca ne seznani o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna, kot določa 7. člen odloka,
– če ne izvaja nadzora nad priključevanjem na javno kanalizacijo, kolikor ni sam izvajalec priključka, ali če ne vodi ažurno katastra priključkov in evidence uporabniikov (8. člen),
– če ne prekine odvajanja odpadnih voda, kot je določeno v 14. členu, oziroma, če ne obvesti o tem uporabnika v primerih iz 14., 15. oziroma 16. člena odloka,
– če ne vrši nadzora meritev uporabljene vode oziroma ne obračunava stroškov odvedenih in očiščenih odpadnih voda (8. alinea 20. člena),
– če ne organizira odvajanja odpadnih voda v primerih višje sile (9. alinea 20. člena).
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, posameznik, pri katerem nastajajo odpadne vode:
– če se v roku 6 mesecev po prejemu obvestila upravljalca, da se je dolžan priključiti na javno kanalizacijo, ne priključi nanjo (5. člen),
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca ali v nasprotju z njegovim dovoljenjem, oziroma brez soglasja upravljalca dovoli priključitev objekta drugega lastnika na svojo kanalizacijo (6. člen),
– če odvaja v kanalizacijo take odpadne vode, ki ne ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote oziroma pogojem, določenim v soglasju upravljalca (10. člen),
– če odvaja v javno kanalizacijo hladilno vodo, vodo iz površinskih vodotokov, iz izvirov podtalnice ali odlaga vanjo trdne odpadke (drugi odstavek 10. člena),
– če zaradi doseganja dovoljene koncentracije nevarnih snovi redči odpadne vode z neonesnaženo pitno vodo, hladilno ali drenažno vodo (11. člen),
– če o rezultatih meritev, ne obvešča upravljalca v določenih rokih (12. člen),
– če v roku iz 19. člena ne vgradi vodomera,
– če ne kontrolira sestave odpadne vode, kot je to določeno v soglasju upravljalca, oziroma če ne obvešča upravljalca o spremembah kvalitete in količine odpadne vode oziroma o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so odtekle v javno kanalizacijo (tretja alinea 21. člena),
– če ne omogoči upravljalcu dostopa do merilnega mesta, odvzema vzorcev in pregleda delovanja merilnih naprav (četrta alinea 21. člena).
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
Posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo v višini 15.000 tolarjev.

Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije, s katerimi sedaj upravljajo krajevne skupnosti in so postale lastnina občine, veljajo določbe zakona o gospodarskih javnih službah.
Pred izročitvijo javne kanalizacije upravljalcu mora občina zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, (kataster, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, pripravljeni morajo biti sanacijski programi in izdelani predračuni sanacije) in izvesti potrebne sanacijske ukrepe, ki omogočajo priključevanja nanjo, sprejeta pa mora biti tudi cena odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki bo upravljalcu omogočala nemoteno vzdrževanje vseh prevzetih objektov in izvajanje dejavnosti. Dinamika sanacije javne kanalizacije in izgradnje čistilnih naprav v posameznih krajevnih skupnostih, se določi z letnim planom iz 3. člena.
Do prevzema oziroma do izročitve javne kanalizacije upravljalcu, upravljajo (ne glede na določbe 2. člena tega odloka) z njo dosedanji upravljalci, t.j. krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju.

Lastniki objektov iz 5. člena so najpozneje v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o tem, da so dolžni svoje objekte priključit na javno kanalizacijo, pridobiti soglasje in dovoljenje za priključitev ter le-to tudi izvesti.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo morajo lastniki iz prejšnjega odstavka opuščene greznice izprazniti, očistiti in dezinficirati, upravljalcu pa omogočiti nadzor nad izvedenimi deli.

Če uporabnikov obstoječi priključek na javno kanalizacijo ni izveden strokovno, če ni izvedeno ustrezno merilno mesto ali ni omogočeno izvajanje meritev, ko je to potrebno, oziroma niso dostavljena zagotovila o brezhibnosti vgrajenih merilnih naprav, pozove upravljalec uporabnika, da ga v roku, ki ga določi ustrezno uskladi oziroma dostavi potrdilo o ustreznosti vgrajenih merilnih naprav, sicer ga po preteku tega roka izvede upravljalec na stroške uporabnika oziroma zahteva ukrepanje pristojne inšpekcije.

Do uveljavitve predpisa Ministra za okolje in prostor Republike Slovenije, s katerim ta določi standarde in normative za opravljanje javne službe, ki se ureja s tem odlokom, se sprejme pravilnik o pogojih gradnje in uporabe kanalizacije, s katerim se podrobneje določijo ti pogoji.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti sprejet v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.