Na podlagi 14.b člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99 in 13/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

V uredbi za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99, 103/99, 12/00, 14/00 in 112/00, v nadaljnjem besedilu: uredba) se za naslovom 2. podpoglavja “Preferencialno poreklo blaga“ doda naslov novega prvega oddelka ter nov 29.a člen, ki se glasi:

Za namene tega podpoglavja:
a) “izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b) “material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c) “izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d) “blago“ pomeni materiale in izdelke;
e) “carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s 15. do 27. členom carinskega zakona in 4. poglavjem te uredbe ter v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini;
f) “cena franko tovarna“ v prilogi 7.b te uredbe pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g) “vrednost materialov“ v prilogi 7.b te uredbe pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi izdelave v smislu prvega odstavka 34.a člena te uredbe. Kadar je treba določiti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke uporabljajo mutatis mutandis;
h) “poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja “Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga“, ki se v tej uredbi navaja kot “Harmonizirani sistem“ ali “HS“;
i) “uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
j) “pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku, bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu.“

V prvem odstavku 30. člena uredbe se za besedo “v skladu“ besedilo “z nacionalnimi predpisi“ nadomesti z besedilom “z določbami tega podpoglavja“. Drugi odstavek 30. člena se črta.

V prvem odstavku 31. člena uredbe se za besedo “predpisi“ doda besedilo “oziroma v 2. oddelku tega podpoglavja“.

Za 34. členom uredbe se doda naslov drugega oddelka s tremi pododdelki ter 34.a do 34.af členi, ki se glasijo:

(1) Za namene izvajanja predpisov, ki določajo ukrepe preferencialne carinske obravnave, ki jih Republika Slovenija enostransko sprejema v korist določenih držav, skupin držav ali območij (v nadaljevanju: države uporabnice) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz držav uporabnic:
a) izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi v skladu s 34.b členom te uredbe;
b) izdelki, pridobljeni v tej državi z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali, kot so tisti iz točke a) tega odstavka, pod pogojem, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s 34.c členom te uredbe.
(2) Za namene uporabe določb tega oddelka, se izdelki s poreklom iz Republike Slovenije, v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ki so bili izvoženi v državo uporabnico in tam obdelani ali predelani bolj kot to določa 34.č člen te uredbe, štejejo za izdelke s poreklom v tej državi uporabnici.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo mutatis mutandis z namenom določitve porekla blaga, pridobljenega v Republiki Sloveniji.

(1) Šteje se, da so v celoti pridobljeni v državi uporabnici:
a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b) tam pridelani rastlinski izdelki;
c) tam povržene in vzrejene žive živali;
d) izdelki, pridobljeni od tam vzrejenih živih živali;
e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili zunaj teritorialnega morja države uporabnice;
g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v točki f) tega odstavka;
h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin;
i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njihovega teritorialnega morja, pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v točkah a) do j) tega odstavka.
(2) Izraza “njihova plovila“ in “njihove predelovalne ladje“ v točkah f) in g) prejšnjega odstavka tega člena se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a) ki so registrirani ali se vodijo v državi uporabnici;
b) ki plujejo pod zastavo države uporabnice;
c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov države uporabnice ali družbe s sedežem v tej državi in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani države uporabnice in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tej državi ali javnim organom ali državljanom omenjene države;
d) katerih kapitan in častniki so državljani države uporabnice; in
e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani države uporabnice.
(3) Izraz “država uporabnica“ se nanaša tudi na teritorialno morje te države.
(4) Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulov rib obdela ali predela, se šteje za del ozemlja države uporabnice ali Republike Slovenije, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(1) Za namene uporabe 34.a člena te uredbe se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v državi uporabnici, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu v prilogi 7b k tej uredbi, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pogoji, navedeni v prilogi 7b, navajajo za vse izdelke, na katere se nanaša ta oddelek, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale.
(3) Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama v prilogi 7b, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 34.c člena te uredbe:
a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
c) pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
d) likanje tekstila;
e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
f) luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje in glaziranje žit in riža;
g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;
h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje;
j) sejanje, prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
k) preprosto dajanje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, škatle, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
l) pritrjevanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;
m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;
n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah a) do n) tega odstavka;
p) zakol živali.
(2) Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku, štejejo za nezadostne v skladu s prejšnjim odstavkom, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v državi uporabnici ali v Republiki Sloveniji.

(1) Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka, je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,
b) kadar je pošiljka, sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.
(2) Če je, v skladu s temeljnim pravilom 5 za uporabo Harmoniziranega sistema, embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

(1) Ne glede na določbe 34.c člena te uredbe, se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna. Če pravilo v seznamu v prilogi 7b navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem taki odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe tega odstavka.
(2) Določbe prejšnjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Garniture se, v skladu s temeljnim pravilom 3 za uporabo Harmoniziranega sistema, štejejo za garniture s poreklom iz države uporabnice, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo države uporabnice pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

Da bi določili, ali se lahko izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države uporabnice, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:
a) energija in gorivo;
b) naprave in oprema;
c) stroji in orodje;
d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

(1) Neuporaba določb tega oddelka se lahko dovoli v korist najmanj razvitih držav uporabnic preferencialne carinske obravnave, kadar je to opravičeno s stanjem razvoja obstoječe industrije ali nastajanja novih industrijskih panog. Najmanj razvite države uporabnice so navedene v predpisu o določitvi preferencialnih carinskih stopenj za uvoz določenega blaga po poreklu iz gospodarsko najmanj razvitih držav v razvoju. Pristojni organi Republike Slovenije, ki urejajo izvajanje ukrepov preferencialne carinske obravnave, ki jih Republika Slovenija enostransko sprejema v korist določenih držav, skupin držav ali območij, odločajo o zahtevi prizadete države uporabnice za neuporabo, ki jo ta država, skupaj z obrazložitvijo, predloži pristojnim organom Republike Slovenije.
(2) Pri pregledu zahteve je zlasti treba upoštevati:
– primere, kadar bi uporaba veljavnih določb o poreklu blaga občutno vplivala na zmožnosti obstoječe industrije v prizadeti državi uporabnici, da še nadalje izvozi svoje izdelke v Republiko Slovenijo, ter še posebej, če bi to pomenilo zapiranje podjetij;
– posebne primere, pri katerih je možno jasno dokazati, da je zaradi uporabe določb o poreklu blaga ogrožena pomembna investicija v določeni industrijski panogi v državi uporabnici in pri katerih bi neuporaba teh določb spodbudila izvajanje investicijskih programov, kateri bi omogočili postopno izpolnjevanje pravil o poreklu blaga;
– gospodarske in socialne vidike, ki bi zlasti lahko vplivali na zaposlovanje v državi uporabnici ali v Republiki Sloveniji.
(3) Zaradi olajšanja pregleda zahtevka za neuporabo in v njegovo dodatno podporo država uporabnica, ki je vložila zahtevek, izdela obrazložitev zahtevka, upoštevaje naslednje elemente:
– opis gotovega izdelka,
– narava in količina materiala s poreklom iz tretjih držav,
– postopki izdelave,
– dodana vrednost,
– število zaposlenih v danem podjetju,
– predvideni obseg izvoza v Republiko Slovenijo,
– drugi možni viri nabave surovin,
– razlogi za zahtevano časovno obdobje zahtevka,
– druge pripombe.
(4) Če se uveljavlja neuporaba tega oddelka, carinski organi preverjajo, če je v polju 4 potrdila o poreklu blaga Form A ali v izjavi na računu v skladu s 34.s členom te uredbe, navedena opomba v enem od jezikov, določenih v prilogi 7 c te uredbe. Opomba se v slovenskem jeziku glasi: “Neuporaba – Odredba Uradni list RS, št. ...“

(1) Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz 34.a člena te uredbe morajo biti v Republiki Sloveniji ali državi uporabnici izpolnjeni neprekinjeno.
(2) Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz Republike Slovenije ali države uporabnice v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se carinskim organom ali za to pristojnim organom države uporabnice, lahko zadovoljivo dokaže:
a) da so izdelki, ki se vračajo, isti izdelki, kot so bili izvoženi, in
b) da na njih, medtem ko so bili v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohranijo v dobrem stanju.

(1) Izdelki s poreklom iz države uporabnice v skladu s prvim odstavkom 34.a člena te uredbe se v Republiko Slovenijo prevažajo neposredno iz države uporabnice. Izdelki s poreklom iz Republike Slovenije v skladu z drugim in tretjim odstavkom 34.a člena te uredbe se prevažajo v državo uporabnico neposredno. Za neposredni prevoz v skladu s tem členom se šteje prevoz:
a) izdelkov, katerih prevoz ne gre čez ozemlja katere koli druge države,
b) izdelkov, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, ki se prevažajo čez druga ozemlja, kot je ozemlje države uporabnice, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja, ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju;
c) izdelkov, ki se prevažajo po cevovodih brez prekinitev čez ozemlja, ki niso ozemlja izvozne države uporabnice ali Republike Slovenije.
(2) Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v točki b) prejšnjega odstavka, je treba predložiti carinskim organom:
a) en sam prevozni dokument, izdan v državi uporabnici izvoznici, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali
b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:
(i) vsebuje natančen opis izdelkov,
(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali
c) če teh ni, druge dokumente, ki preverljivo dokazujejo okoliščine prevoza.

(1) Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo iz države uporabnice na razstavo v drugo državo, ki ni navedena v predpisu iz prvega odstavka 34.a člena te uredbe in so po razstavi prodani z namenom uvoza v Republiko Slovenijo, veljajo pri uvozu ugodnosti iz 34.a člena te uredbe pod pogojem, da izdelki izpolnjujejo zahteve tega oddelka, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom iz države uporabnice ter da se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:
a) je izvoznik te izdelke poslal iz države uporabnice neposredno v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal;
b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v Republiki Sloveniji;
c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v Republiko Slovenijo v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, in
d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.
(2) Potrdilo o poreklu Form A mora biti predloženo carinskim organom na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
(3) Prvi odstavek tega člena se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

(1) Za izdelke s poreklom iz države uporabnice pri uvozu v Republiko Slovenijo veljajo carinske ugodnosti iz 34.a člena te uredbe ob predložitvi:
a) potrdila o poreklu Form A, katerega vzorec je v prilogi 7c k tej uredbi in je sestavni del te uredbe, ali
b) v primerih, določenih v prvem odstavku 34.s člena te uredbe, izjave, katere besedilo je v prilogi 7d k tej uredbi in je njen sestavni del, ki jo da izvoznik na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju “izjava na računu“).
(2) Slovensko poreklo blaga iz drugega odstavka 34.a člena te uredbe se dokazuje z:
a) izdajo potrdila o prometu EUR.1, katerega vzorec je v prilogi 7e k tej uredbi in je njen sestavni del, ali
b) izdelavo izjave na računu iz 34.s člena te uredbe.
(3) Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vnese v polje 2 potrdila o prometu blaga EUR.1 navedbo države uporabnice in “Republika Slovenija“, v enem od jezikov, določenim v prilogi 7e te uredbe.
(4) Za potrdila o prometu blaga EUR.1 se mutatis mutandis uporabijo določbe tega oddelka, ki veljajo za izdajo, uporabo in naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga Form A, in, z izjemo določb glede izdaje, za izjave na računu.
(5) Na zahtevo carinskih organov mora biti izvoznik, ki zahteva izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1 iz drugega odstavka tega člena pripravljen kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega oddelka.

(1) Izdelki s poreklom v skladu s tem oddelkom so ob uvozu v Republiko Slovenijo upravičeni do uporabe preferencialnih carinskih stopenj v skladu s 34.a členom te uredbe pod pogoji, določenimi v 34.j in 34.k členu te uredbe, ob predložitvi potrdila o poreklu blaga Form A, ki so ga izdali carinski organi ali druge organizacije ali organi, ki jih je država uporabnica potrdila in za to ustrezno pooblastila (v nadaljevanju “pristojni državni organi“) ter ob pogoju, da:
– je država uporabnica pristojnim organom Republike Slovenije sporočila podatke iz 34.ac člena te uredbe, in
– država uporabnica sodeluje s carinskimi organi na tak način, da dovoli carinskim organom preverjanje verodostojnosti dokumenta ali natančnosti informacij glede pravega porekla zadevnih izdelkov.
(2) Potrdilo o poreklu Form A se lahko izda samo, kadar se uporabi kot dokumentirano dokazilo, ki se zahteva za namene preferencialne carinske obravnave iz 34.a člena te uredbe.
(3) Potrdilo o poreklu Form A se izda na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika in se izpolni v eni od jezikovnih različic, navedenih v prilogi 7c te uredbe.
(4) Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik predloži, skupaj z zahtevo, vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu Form A.
(5) Carinski organi ugotavljajo in preverjajo, ali so potrdila o poreklu blaga Form A, izdana s strani za to pooblaščenih organov države uporabnice, kadar se izvoženi izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz te države, v skladu s prvim pododdelkom tega oddelka ter izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka. Potrdilo je dano izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
(6) Carinski organi pri ugotavljanju pravilnosti izdaje dokazil sodelujejo s pooblaščenimi organi države uporabnice, ki v državi uporabnici imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben zaradi preverjanja izpolnitve pogojev, določenih v petem odstavku tega člena.
(7) Carinski organi sodelujejo pri ugotavljanju pravilnosti izpolnjevanja obrazcev s pooblaščenimi organi države uporabnice, ki so v tej državi uporabnici odgovorni za zagotovitev, da so zahteve in potrdila o poreklu blaga pravilno izpolnjeni.
(8) Carinski organi preverjajo izpolnitev polja 2 na potrdilu o poreklu blaga Form A, katerega izpolnitev je neobvezna. Izpolnitev polja 12 je obvezna in je v prostor, predviden za navedbo države uvoza, treba v enem od jezikov, navedenih v prilogi 7c te uredbe, navesti opombo, ki se v slovenščini glasi: “Republika Slovenija“.
(9) Carinski organi preverjajo navedbo datuma izdaje potrdila o poreklu blaga Form A, ki mora biti naveden v polju 11 potrdila ter podpis v tem polju, ki je namenjeno navedbi pristojnega organa države uporabnice, pooblaščenega za izdajo potrdila, ki mora biti ročno vnesen.

Potrdilo o poreklu blaga Form A predstavlja dokumentarno dokazilo za uporabo predpisov, omenjenih v prvem odstavku 34.a člena te uredbe. Carinski organi sodelujejo s pristojnimi organizacijami ali organi države uporabnice, ki so za to odgovorni, pri zagotavljanju, da se opravljajo vsi ukrepi, ki so potrebni za preverjanje porekla izdelkov in pregled drugih navedb v potrdilu.

(1) Ne glede na peti odstavek 34.n člena te uredbe, carinski organi sprejmejo tudi potrdila o poreklu blaga Form A, ki so jih pristojni državni organi države uporabnice izjemoma izdali tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:
a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin, ali
b) če so carinski organi ugotovili, da so pristojni državni organi države uporabnice zadovoljivo dokazali, da je bilo potrdilo o poreklu blaga Form A izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
(2) Carinski organi ugotavljajo, ali pristojni državni organi države uporabnice v primeru naknadne izdaje potrdila o poreklu blaga Form A taka potrdila izdajajo samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu. Za izvajanje prvega odstavka tega člena mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o poreklu blaga Form A in navesti razloge za svojo zahtevo.
(3) Potrdila o poreklu blaga Form A, ki so izdana naknadno, morajo v rubriki “Opombe“ imeti vpisano eno od naslednjih navedb:

“IZDANO NAKNADNO“, “ISSUED RETROSPECTIVELY“, “DÉLIVRÉ A POSTERIORI“.

(1) V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o poreklu blaga Form A lahko izvoznik pristojne državne organe države uporabnice, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo. Na ta način izdani dvojnik potrdila o poreklu blaga Form A mora v rubriki “Opombe“ imeti vpisano eno od naslednjih navedb:

“DVOJNIK“, “DUPLICATE “, “DUPLICATA“.

(2) Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o poreklu blaga Form A, začne veljati s tem datumom.

(1) Izjavo na računu, omenjeno v točki b) prvega odstavka 34.m člena te uredbe lahko da:
a) pooblaščeni izvoznik v skladu s 34.š členom te uredbe, ali
b) kateri koli izvoznik iz države uporabnice ali iz Republike Slovenije za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 1,250.000 tolarjev, pod pogojem, da se uporablja prvi odstavek 34.n člena te uredbe.
(2) Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Republike Slovenije ali iz države uporabnice in ki izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka.
(3) Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali pristojnih državnih organov države uporabnice izvoznice, predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnega blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega oddelka.
(4) Izjavo, katere besedilo je v prilogi 7d k tej uredbi, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so omenjene v tej prilogi. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
(5) Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v skladu s 34.š členom te uredbe ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.
(6) V primerih iz točke b) prvega odstavka tega člena veljajo za uporabo izjave na računu naslednji posebni pogoji:
a) ena izjava na računu se izdela za vsako posamično pošiljko;
b) če je bilo za izdelke, ki so zajeti v pošiljki, že opravljeno naknadno preverjanje v državi izvoznici v zvezi z določitvijo statusa blaga s poreklom, lahko izvoznik to dejstvo navede kot opombo na dokumentu, na katerem daje izjavo na računu.
(7) Točka a) prejšnjega odstavka ne izključuje obveznosti izvoznika, da izpolni katere koli druge formalnosti, ki jih zahtevajo carinski ali poštni predpisi.

(1) Carinski organi Republike Slovenije lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljevanju “pooblaščeni izvoznik“), ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Republike Slovenije, v skladu z drugim odstavkom 34.a člena te uredbe, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki zaprosi za pridobitev takega pooblastila, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov, kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega oddelka v zvezi z izdelavo izjave na računu.
(2) Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršne koli pogoje, ki so po njihovem mnenju primerni.
(3) Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
(4) Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.
(5) Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku tega člena, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

(1) Potrdila o poreklu (potrdila o poreklu blaga Form A ali izjave na računu) veljajo 10 mesecev od datuma izdaje v državi uporabnici izvoznici in jih je ob uvozu v Republiko Slovenijo treba predložiti carinskim organom v tem roku, v skladu z veljavnimi predpisi ter ob upoštevanju 34.n člena te uredbe.
(2) Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku tega člena, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne carinske obravnave v skladu s 34.a členom te uredbe, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom. Ob predložitvi dokazil o poreklu iz prvega odstavka tega člena, se izdelki, zajeti z dokazilom, štejejo za izdelke s poreklom iz države uporabnice, ki je navedena v tem dokazilu.
(3) Carinski organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje, določene v tem oddelku.

(1) Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu odstavka a) drugega Temeljnega pravila za uporabo Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 ali 9406 Harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
(2) Na zahtevo uvoznika in glede na pogoje, ki jih določijo carinski organi, je mogoče carinskim organom predložiti eno samo potrdilo o poreklu ob uvozu prve pošiljke, kadar gre za blago:
a) ki se uvaža v okviru pogostih in rednih trgovskih tokov pomembne komercialne vrednosti;
b) ki je predmet enakih prodajnih pogodb, katerih pogodbenice imajo sedež v državi uporabnici izvoznici ali v Republiki Sloveniji;
c) ki je uvrščeno v enako tarifno oznako Kombinirane nomenklature carinske tarife (8-mestno);
d) ki ga dobavlja vedno isti izvoznik in je namenjeno vedno istemu uvozniku ter se uvozne formalnosti opravijo vedno pri istem carinskem organu.
(3) Postopek iz drugega odstavka tega člena se uporabi za količine in obdobja, ki jih določijo carinski organi. Obdobje v nobenem primeru ne more biti daljše od treh mesecev.

(1) Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, za katere veljajo ugodnosti preferencialne carinske obravnave v skladu s 34.a členom te uredbe, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o poreklu Form A ali izjavo na računu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v komercialne namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega oddelka, in ni dvoma o resničnosti take izjave.
(2) Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje. Skupna vrednost izdelkov, omenjenih v tem odstavku, ne sme presegati 105.000 tolarjev, če gre za majhne pakete, ali 250.000 tolarjev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.

Dokumenti iz četrtega odstavka 34.n člena in tretjega odstavka 34.s člena, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o poreklu Form A, potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali z izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Republike Slovenije ali države uporabnice, in izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka, so med drugim lahko naslednji:
a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;
b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali izdelani v Republiki Sloveniji ali državi uporabnici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Republiki Sloveniji ali državi uporabnici, izdani ali izdelani v Republiki Sloveniji ali v državi uporabnici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;
d) potrdila o poreklu ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v Republiki Sloveniji ali državi uporabnici, v skladu s tem oddelkom.

(1) Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o poreklu blaga, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz četrtega odstavka 34.n člena te uredbe.
(2) Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente iz tretjega odstavka 34.s člena te uredbe.
(3) Carinski organi oziroma za to pooblaščeni organi države izvoznice, ki izdajajo dokazila o poreklu, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve iz četrtega odstavka 34.m člena te uredbe.
(4) Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o poreklu in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.

(1) Pri uporabi drugega ali tretjega odstavka 34.a člena te uredbe carinski organi preverjajo, ali so pristojni organi v državi uporabnici, ki so za to ustrezno pooblaščeni, pri izdaji potrdil o poreklu blaga Form A za izdelke, pri izdelavi katerih so v državi uporabnici uporabljeni materiali s poreklom iz Republike Slovenije, upoštevali navedbe iz potrdila o prometu blaga EUR.1 ali, če je to potrebno, izjave na računu.
(2) Carinski organi preverjajo, če je na potrdilu o poreklu blaga, izdanem v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, v polje 4 vnesena opomba v enem od jezikov, v katerem je potrdilo sestavljeno. Opomba se v slovenščini glasi: “Kumulacija RS“.

(1) Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilu o poreklu blaga Form A, potrdilu o prometu blaga EUR.1 ali na izjavi na računu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
(2) Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske, na potrdilu o poreklu blaga Form A, potrdilu o prometu blaga EUR.1 ali na izjavi na računu, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v katerem od teh dokumentov.

(1) Carinska uprava Republike Slovenije – Generalni carinski urad se dogovori z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve Republike Slovenije o načinu pridobitve uradnih obvestil pristojnih organizacij ali organov držav uporabnic o imenih in naslovih pristojnih organizacij ali organov držav uporabnic, ki so ustrezno pooblaščeni za izdajanje potrdil o poreklu blaga Form A, skupaj z vzorci odtisov žigov, ki jih ti organi uporabljajo pri izdajanju potrdil, ter o imenih in naslovih zadevnih pristojnih organizacij ali organov držav uporabnic, ki so ustrezno pooblaščeni za preverjanje potrdil o poreklu blaga Form A in izjav na računu.
(2) Minister, pristojen za finance Republike Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije datum, s katerim se šteje, da je določena država uporabnica izpolnila pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve Republike Slovenije uradno obvesti države uporabnice o vzorcih žigov, ki jih uporabljajo slovenski carinski organi za potrebe izdaje EUR.1 in naslovu pristojnega carinskega organa, ki je pooblaščen za preverjanje potrdil o poreklu.
(4) Carinski organi in pristojni in za to pooblaščene organizacije ali državni organi držav uporabnic se medsebojno obveščajo o vseh morebitnih spremembah podatkov, vsebovanih v uradnih obvestilih, omenjenih v prvem odstavku tega člena. Pri sprostitvi v prosti promet, se uvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik lahko pri carinskih organih posvetuje glede uporabljenih žigov iz določene države uporabnice.

Carinski organi sodelujejo s pristojnimi državnimi organi države uporabnice pri medsebojni pomoči pri postopkih naknadnega preverjanja potrdil o poreklu blaga Form A, izjav na računu ali potrdil o prometu blaga EUR.1, izdanih ali izdelanih v državi uporabnici ali v Republiki Sloveniji, kot tudi glede ugotavljanja pravilnosti podatkov in navedb v teh dokumentih.

Za namene uporabe 34.a člena te uredbe zaradi odobritve preferencialne obravnave, carinski organi sodelujejo s pristojnimi in za to pooblaščenimi organi države uporabnice pri preverjanju, kako ti organi izpolnjujejo ali zagotavljajo izpolnitev pogojev v zvezi s pravili o poreklu blaga, z izpolnjevanjem in izdajo dokazil o poreklu Form A, pogojev za uporabo izjave na računu in drugih pogojev, predvidenih v načinih upravnega sodelovanja.

(1) Potrdila o poreklu blaga Form A in izjave na računu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega oddelka.
(2) Zaradi izvajanja prejšnjega odstavka morajo carinski organi vrniti potrdilo o poreklu blaga Form A in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov pristojnim in za to ustrezno pooblaščenim organom izvozne države uporabnice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni. Če se ti organi odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno carinsko obravnavo v skladu s 34.a členom te uredbe, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
(3) Če je zahteva za naknadno preverjanje izdelana v skladu s prvim odstavkom tega člena, se to preverjanje opravi ter izidi sporočijo carinskim organom Republike Slovenije najpozneje v roku šestih mesecev. Rezultati morajo biti taki, da je mogoče ugotoviti, ali se zadevno potrdilo o poreklu nanaša na izdelke, ki so bili dejansko izvoženi in ali se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države uporabnice ali iz Republike Slovenije.
(4) Kadar se potrdila o poreklu blaga Form A izdajo na podlagi 34.aa člena te uredbe, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdila o prometu blaga EUR.1, ali če je to primerno, ustreznih izjav na računu.
(5) Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku šestih mesecev iz tretjega odstavka tega člena, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim in za to pooblaščenim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo rezultatov preverjanja v roku štirih mesecev, ali če ti rezultati ne zagotavljajo verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi zavrnejo upravičenost za preferencialno carinsko obravnavo.
(6) Če postopek naknadnega preverjanja ali kateri koli drug razpoložljiv podatek kaže na to, da se določbe tega oddelka kršijo, država uporabnica izvoznica mora, na lastno pobudo ali na zahtevo carinskih organov Republike Slovenije, opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takih poizvedb zaradi nujnosti ugotovitve in preprečitve takih kršitev. V ta namen lahko predstavniki Republike Slovenije sodelujejo v poizvedbah.
(7) Carinski organi v sodelovanju s pristojnimi in za to ustrezno pooblaščenimi organi izvozne države uporabnice preverjajo, ali ti organi za namene izvajanja naknadnih preverjanj potrdil o poreklu Form A najmanj tri leta hranijo kopije teh dokazil kot tudi katere koli izvozne dokumente, ki se na njih nanašajo.

(1) Če za državo ali območje veljajo ali so ponovno uveljavljene carinske ugodnosti ob uvozu za izdelke, ki so navedeni v predpisih, ki določajo ukrepe preferencialne carinske obravnave, ki jih je Republika Slovenija enostransko sprejela v korist določenih držav, skupin držav ali območij se za te izdelke lahko koristi taka preferencialna carinska obravnava pod pogojem, da so bili izvoženi iz države uporabnice ali območja na dan ali po datumu iz drugega odstavka 34.ac člena te uredbe.
(2) Prvi odstavek tega člena velja za posamezno državo uporabnico od datuma, določenega v 34.ac členu te uredbe.“

Za prilogo 7 se dodajo nove priloge 7a, 7b, 7c, 7d in 7e in so sestavni del te uredbe.

V prilogi 20 se pod točko 1. Šifre carinskih organov za šifro “4203 Izpostava Hodoš, mejni prehod Prosenjakovci“ doda nova šifra, ki se glasi:

“4261 Izpostava ŽP Hodoš.“

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.