Na podlagi 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 – ZJS) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za zdravstvo

Ta pravilnik določa za imisijski monitoring kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: monitoring) skladno s predpisi, ki urejajo kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo:
– način izvajanja monitoringa,
– pogostost vzorčenja in analiz vzorcev pri vrednotenju parametrov površinskih voda, ki so določeni v prilogi 2 iz uredbe o kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, št. 125/00 in 4/01; v nadaljnjem besedilu: uredba),
– referenčne metode merjenja parametrov površinskih voda,
– pogoje za usposobljenost izvajalcev monitoringa,
– kakovost opreme za izvajanje monitoringa in
– način in obliko poročanja o monitoringu.
Monitoring iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), neposredno.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1. Analizna metoda je zaporedje operacij, ki se uporabljajo pri merjenju posameznega parametra.
2. Meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra površinskih voda, ki se jo lahko izmeri z navedeno analizno metodo.
3. Natančnost merjenja je območje, v katerem je 95% rezultatov meritev, izvedenih na istem vzorcu ter z isto analizno metodo.
4. Točnost merjenja je razlika med pravo vrednostjo parametra, ki se ga meri, ter povprečno vrednostjo, ki se jo izračuna na podlagi rezultatov meritev.

Izvajanje monitoringa površinskih voda obsega:
– merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH vrednosti in vsebnosti kisika na lokaciji vzorčenja,
– vzorčenje površinskih voda in pripravo vzorca,
– analizo vzorca posamezne površinske vode po parametrih, ki so določeni v prilogi 2 iz uredbe,
– vrednotenje rezultatov analiz vzorcev iz prejšnje alinee za razvrstitev površinskih voda v kakovostne razrede in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.

Izvajalec monitoringa mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom, ki vsebuje splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in kalibracijskih laboratorijev, za parametre kakovosti površinskih voda iz priloge 2, katerih meritve izvaja in
2. da se vsaj trikrat letno udeležuje medlaboratorijskih primerjalnih analiz za izvajanje analiz iz 7. člena tega pravilnika ter je pri tem več kot 2/3 rezultatov znotraj sprejemljivega območja.
Izvajalec monitoringa lahko posamezne naloge monitoringa, ki se nanašajo na vzorčenje in analizo vzorca površinskih voda iz 3. člena tega pravilnika, poveri tudi drugi pravni ali fizični osebi kot podizvajalcu, ki je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnih posameznik (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
Podizvajalec iz prejšnjega odstavka se mora udeleževati medlaboratorijskih primerjalnih analiz iz druge točke prvega odstavka tega člena, ki jih organizira ministrstvo, ali ki so organizirane za izvajanje analiz parametrov površinskih voda, in o rezultatih teh analiz poročati ministrstvu.

Monitoring se izvaja po programu monitoringa površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: program monitoringa), ki ga za obdobje petih let določi minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister).
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– prikaz hidroloških razmer in tokovne mreže površinskih voda, ki se jih odvzema za pitno vodo,
– opis posameznega zajetja površinske vode, ki se jo odvzema za pitno vodo, ter podatke o količinah zajete vode, razvrstitvi v razred kakovosti površinske vode, obdelavi vode pri pripravi pitne vode in območju oskrbe s pitno vodo,
– lokacije vzorčenja ter opis izdelave in opreme vzorčenja površinske vode,
– letni načrt pogostosti vzorčenja in analiz površinskih voda in
– določitev parametrov površinskih voda, ki so predmet monitoringa.
Izvajalec monitoringa lahko predlaga ministru spremembo programa monitoringa, če se v času veljavnosti tega programa posamezna površinska voda razvrsti skladno s predpisi iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika v drug kakovostni razred kot ob uveljavitvi tega programa.

Vzorčenje površinskih voda se v letnem načrtu iz prejšnjega člena določi tako, da je reprezentativno za kakovost površinskih voda v celotnem obdobju posameznega koledarskega leta.
Vzorci površinskih voda morajo ustrezati kakovosti površinske vode na mestu odvzema za pitno vodo skladno s predpisi iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika.
Pogostost vzorčenja in analiz površinskih voda mora biti enaka ali večja od najmanjše pogostosti, ki je glede na velikost oskrbovalnega območja s pitno vodo določena v tabeli 1 iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).

Za vzorčenje in analizo vzorcev po parametrih površinskih voda se uporabljajo analizne metode, določene s standardi iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 2).
Za analizo vzorcev iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge analizne metode, če meja zaznavnosti, natančnost merjenja in točnost merjenja ustrezajo zahtevam iz priloge 2.
Standardi iz prvega in drugega odstavka tega člena z oznako SIST in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi za analizne metode pa pri ministrstvu.

Meritve parametrov površinskih voda se izvajajo tako, da sta zagotovljeni natančnost merjenja in točnost merjenja za posamezen parameter površinskih voda iz priloge 2.
Meja zaznavnosti uporabljene analizne metode ne sme biti višja od meje zaznavnosti, ki je za posamezen parameter površinskih voda določena v prilogi 2.

Posode za vzorce površinskih voda, reagenti ali metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov površinskih voda, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate analiz.
Vzorce površinskih voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6, ki je na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.

O meritvah, vzorčenju in analizah, ki so predmet monitoringa, mora izvajalec monitoringa za vsako koledarsko leto izdelati poročilo o monitoringu.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– podizvajalcih za posamezne naloge monitoringa,
– obsegu meritev,
– lokacijah, času in načinu vzorčenja, uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi,
– rezultatih za posamezne vzorce in parametre,
– meji zaznavnosti, natančnosti merjenja in točnosti merjenja za uporabljene metode po parametrih in
– vrednotenju rezultatov analiz vzorcev površinskih voda za obdobje zadnjih petih koledarskih let.
Izvajalec monitoringa na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena izdela predlog razvrstitve površinskih voda v kakovostne razrede skladno s predpisi iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika.
Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec monitoringa predložiti ministru ter ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo, vsako leto do 31. marca za preteklo leto.
Podatke iz poročila iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec monitoringa hraniti najmanj deset let.

Ne glede na tretji odstavek 6. člena tega pravilnika lahko izvajalec monitoringa predlaga ministru spremembo programa monitoringa tako, da je lahko pogostost vzorčenja in analiz za posamezno površinsko vodo manjša od pogostosti, ki je glede na velikost oskrbovalnega območja s pitno vodo določena v tabeli 1 iz priloge 1, če so izpolnjeni ti pogoji:
1. da iz poročila o monitoringu izhaja, da so vrednosti posameznega parametra površinskih voda bistveno manjše od ustreznih mejnih oziroma priporočenih vrednosti za ta parameter površinskih voda, določenih s predpisi iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika,
2. da iz študije o ogroženosti površinskih voda, ki jo izdela izvajalec monitoringa, izhaja, da na prispevnem območju posamezne površinske vode ni virov onesnaževanja, ki bi z odvajanjem odpadne vode ali na kateri drug način onesnažili to površinsko vodo in
3. da je ta površinska voda razvrščena v razred kakovosti površinskih voda A1.

Prvi program monitoringa iz 5. člena tega pravilnika minister izda najkasneje do 30. 9. 2001.

Prvo razvrstitev površinskih voda v kakovostne razrede skladno s predpisi iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika predlaga ministru izvajalec monitoringa najkasneje do 30. 5. 2001 tako, da:
– ovrednoti rezultate analiz vzorcev površinskih voda za obdobje zadnjih petih koledarskih let, pri čemer upošteva obstoječe podatke imisijskega monitoringa površinskih voda, ki ga izvaja Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije in so vsebovani v poročilih z naslovi “Raziskave kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji“ in “Monitoring kakovosti izvirov“, oziroma
– da primerja postopke obdelave pri pripravi pitne vode za tiste površinske vode, za katere ne obstajajo podatki iz prejšnje alinee, s standardnimi postopki obdelave pri pripravi pitne vode posameznega razreda iz priloge 1 iz uredbe.
Izvajalec monitoringa pridobi podatke iz druge alinee prejšnjega odstavka od izvajalcev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

Pri izdelavi poročil o monitoringu, na podlagi katerih se bodo izvedle razvrstitve površinskih voda za obdobja, ki zajemajo leta od 1997 do 2001, skladno s predpisom iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika, se upoštevajo tudi podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(1) Ne glede na določbe 4. člena tega pravilnika lahko izvajalec monitoringa do konca leta 2008 sam izvaja monitoring ali poveri izvajanje določenih nalog monitoringa podizvajalcu tudi, tudi če sam ali podizvajalec ne izpolnjujeta pogoja, določenega v 1. točki prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, vendar pa izpolnjujeta naslednja pogoja:
1. da osebje, ki opravlja naloge monitoringa, izpolnjuje pogoje, določene s standardom iz 1. točke prvega odstavka 4. člena in
2. da ima opremo in prostore, primerne in vzdrževane v skladu s standardom iz prejšnje točke.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja ministrstvo v sodelovanju s Slovensko akreditacijo in Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.