Na podlagi 8. točke 42. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo

Ta pravilnik ureja:
a) označevanje vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pridelki oziroma proizvodi):
– pri etiketiranju (na etiketah) in embaliranju (vključno s transportno embalažo) oziroma na vseh spremljevalnih dokumentih (dokumentih iz registra pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register) ter iz kletarske evidence in drugih listinah, z izjemo carinskih listin);
– na poslovnih listinah, zlasti na računih in dobavnicah (v nadaljnjem besedilu: komercialni dokumenti), in pri promociji, vključno z reklamiranjem oziroma oglaševanjem prodaje;
b) embalažo, vključno z zamaški, v kateri se lahko hranijo, skladiščijo in dajejo v promet pridelki oziroma proizvodi.

Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni in polnjeni v embalažo v skladu s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so pridelki oziroma proizvodi, pridelani oziroma proizvedeni v Republiki Sloveniji, za izvoz lahko opremljeni in označeni tudi v skladu s predpisi države uvoznice, vendar v nobenem primeru ne smejo zavajati potrošnika, predvsem glede geografskega porekla, kakovosti in drugih lastnosti.
Pridelki oziroma proizvodi, ki niso predpisano embalirani oziroma označeni, se ne smejo dajati v promet oziroma skladiščiti z namenom prodaje.

Določbe tega pravilnika ne veljajo za pijače, ki niso rezultat popolne ali delne fermentacije grozdja ali grozdnega mošta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uporaba oznake “vino“ za pijače iz prejšnjega odstavka ni dovoljena. Uporaba oznake “vino“ je za navedene pijače dovoljena le v povezavi z besedo, ki določa vrsto osnovne surovine za proizvod, na primer vrsto sadja, iz katere je pijača pridelana. Beseda, ki določa vrsto surovine mora biti napisana najmanj enako vidno kot beseda “vino“. Kot vrsta sadja se štejejo vse vrste sadja, razen grozdja.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Označevanje je besedno oziroma drugačno (v obliki znaka, slike ali druge oznake) opisovanje pridelka oziroma proizvoda na njegovi embalaži, vključno s transportno embalažo, na spremljevalnih listinah, poslovnih listinah in pri promociji.
2. Glavno vidno polje je tisto vidno polje, ki najbolj pritegne pozornost potrošnika, je najbolj opazno in predstavlja etiketo oziroma etikete, na katerih se nahajajo obvezne oznake, razen, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. Glavno vidno polje (v nadaljnjem besedilu: glavna etiketa) je lahko sestavljeno iz ene ali več etiket.
3. Embalaža so posode, vključno z zamaški in zaporkami, v katerih se nahaja pridelek oziroma proizvod, in ovojna oziroma transportna embalaža, ki jo predstavljajo zaščitni ovoji kot so papir, slamnati ovoji, kartoni in zaboji, ki se uporabljajo za transport enega ali več posod oziroma za končno predstavitev pridelka oziroma proizvoda potrošniku.
4. Originalno polnjeni (predpakirani) ali ustekleničeni (v nadaljnjem besedilu: originalno polnjeni) pridelki oziroma proizvodi so pridelki oziroma proizvodi, polnjeni v predpisano embalažo, označeno v skladu s tem pravilnikom. Pri originalni polnitvi morajo biti posode zaprte tako, da jih po prvem odpiranju ni več možno, ne da bi bilo to opazno, zapreti nazaj. Originalno polnjeni pridelki oziroma proizvodi smejo biti polnjeni – ustekleničeni v posode s prostornino do vključno 60 litrov.
5. Neoriginalno polnjeni pridelki oziroma proizvodi so pridelki oziroma proizvodi, ki niso originalno polnjeni v smislu prejšnje točke tega člena. Označeni morajo biti na način, predpisan s tem pravilnikom, ter biti v posodah, ki so primerne za hrambo teh pridelkov oziroma proizvodov.
6. Potrošnik je oseba, ki kupuje pridelke oziroma proizvode zaradi lastne potrošnje in pridelkov oziroma proizvodov ne predeluje oziroma dodeluje, pri čemer se za dodelavo šteje tudi polnjenje v originalno embalažo.
7. Polnilec je:
– oseba, ki izvaja polnjenje in je v register vpisana za dejavnost ustekleničenja vina skladno s predpisom o registru ali
– oseba, ki naroča izvedbo originalnega polnjenja pridelkov oziroma proizvodov za svoj račun pri polnilcu, registriranem za storitveno polnjenje vina, skladno s predpisom o registru.
8. Serijska številka polnitve je številka, ki označuje enoto originalno polnjenega pridelka oziroma proizvoda. Isto serijsko številko imajo posode, ki so napolnjene s popolnoma enakim – poenotenim pridelkom oziroma proizvodom, napolnjenim v enake vrste embalaže, napolnjenim na istem mestu, na enak način kontroliranem pri pridelavi oziroma proizvodnji, vključno s polnjenjem. Z isto serijsko številko je označeno največ toliko enot, ki po vsebnosti ne presegajo vsebnosti posode poenotenja v kleti, kjer se je poenotenje pridelka oziroma proizvoda izvajalo.
9. Mošt je grozdni mošt, vinski mošt, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt, pri čemer se grozdni mošt in vinski mošt lahko nahajata v prometu potrošniku le neoriginalno polnjena.

Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo, prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti morajo znotraj čiste,
– ne smejo imeti škodljivega vpliva na pridelke oziroma proizvode,
– ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov,
– biti morajo izdelane ali obložene z materialom, ki sme priti v stik z živili,
– uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad 60 litrov posebej navedeno,
– imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista prevlečena s svinčenim ovojem,
– biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in sicer v povezavi z določbami predpisa o registru in predpisa, ki ureja kletarsko evidenco, oziroma certifikatom države izvoznice,
– označbe ne smejo biti izbrisljive in morajo biti na posodah nad 60 litrov napisane s črkami, velikimi najmanj 120 mm.

Originalno polnjena vina se lahko nahajajo v ponudbi potrošniku, glede na posamezno kategorijo, v naslednjih posodah:
1. Deželno vino s priznano geografsko oznako, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO) se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
– v steklenih posodah in drugih posodah ustreznih za hrambo živil do nazivne prostornine vključno 10 litrov;
– v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 do vključno 60 litrov.
2. Kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: kakovostno vino ZGP), se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
– v steklenih posodah do nazivne prostornine vključno 10 litrov;
– v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 do vključno 60 litrov.
3. Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP) se kot originalno polnjeno nudi potrošniku:
– v steklenih posodah, nazivne prostornine do vključno 10 litrov.
4. Namizno vino, ki ni deželno vino PGO, in kakovostno peneče vino pridelano v Republiki Sloveniji, ter uvoženo vino se lahko nudi potrošniku v steklenih posodah in v drugih posodah ustreznih za hrambo živil, nazivne prostornine do vključno 10 litrov.

Zamaški, vključno z zaporkami, ki se lahko uporabljajo za originalno polnjena vina, morajo biti narejeni oziroma opremljeni tako, da po odpiranju ni možno ponovno zapiranje, ne da bi bilo to opazno.
Zamaški, ki se lahko uporabljajo za kakovostna vina ZGP in za vrhunska vina ZGP, so plutovinasti ali iz materiala, ki je vizualno enak pluti, ali navojni iz materiala, primernega za navojne zamaške.
Zamaški, ki se lahko uporabljajo za peneča, biser in gazirana vina, so plutovinasti ali iz drugega primernega materiala s košarico, za pakiranja nazivne prostornine do vključno 0,2 litra pa tudi navojni zamaški. Za vrhunska peneča vina ZGP se lahko uporabljajo le plutovinasti zamaški s košarico.

Odstopanje od označene nazivne prostornine sme v škodo potrošnika znašati največ toliko, kot je to določeno s predpisom, ki ureja predpakirane izdelke. Izjema so več kot 10 let stara vrhunska vina, kjer je lahko odstopanje do dvakrat večje od predpisanega.

Označevanje po tem pravilniku in po predpisu, ki ureja predpakirane izdelke, je obvezno za vsak promet oziroma transport pridelkov oziroma proizvodov, razen za:
– transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega obrata,
– transport med dvema obratoma istega proizvajalca,
– transport pridelkov oziroma proizvodov, namenjenih domači porabi proizvajalca,
– količine, ki v transportu ne presegajo 20 litrov in niso namenjene prodaji,
– pridelke in proizvode, ki niso vino, mošt ali vinsko žganje in ki v prometu potrošniku nimajo označenega geografskega porekla.
Ne glede na določbe prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka je označevanje po tem pravilniku obvezno za vino, mošt in vinsko žganje, ki so oziroma bodo označeni z oznako PGO, in za mošt, namenjen predelavi v vino ter vina, ki so oziroma bodo označena z oznako ZGP, če se pridelki oziroma proizvodi prepeljejo izven pridelovalnega območja (vinorodne dežele oziroma vinorodnega okoliša).

Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni v skladu s tem pravilnikom pri vseh oblikah prometa, promocije in na vseh listinah.
Vse oznake morajo izražati resnično stanje in ne smejo kakorkoli zavajati glede dejanske kakovosti, zlasti glede sestavin, barve, kakovostne stopnje, geografskega porekla, sorte vinske trte, navedbe oziroma identitete sodelujočih pri procesu pridelave, predelave ter glede nazivne prostornine oziroma drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pridelovalec vina zaradi razmer, vezanih na ponudbo in povpraševanje, kljub odločbi o oceni vzorca vina pooblaščene organizacije za oceno vina, vino uvrsti v širše geografsko območje oziroma v nižjo kakovostno stopnjo, kar pa mora biti posebej zavedeno v njegovi kletarski evidenci. Pridelovalec vina je dolžan takšno zamenjavo oznak prijaviti v roku 60 dni pooblaščeni organizaciji, ki je vino ocenjevala, kar pooblaščena organizacija zavede v registru.
Prepovedana je uporaba besed, kot so na primer: podoben kot, vrsta, tip, stil, postopek kot, skupaj z nazivom, ki ne označuje dejanskega geografskega porekla, kakovosti oziroma drugih dejanskih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.

Za označevanje uvoženih pridelkov oziroma proizvodov se uporabljajo določbe tega pravilnika smiselno, glede na kakovost in geografsko poreklo uvoženega pridelka oziroma proizvoda.
Oznake na uvoženih pridelkih oziroma proizvodih morajo biti v skladu z navedbami na certifikatu in na drugih uradnih listinah države izvoznice.

Oznake na pridelkih oziroma proizvodih se delijo na obvezne in dovoljene, pri čemer se morajo vse obvezne oznake na etiketah in embalaži nahajati na glavni etiketi, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
Vse obvezne oznake na pridelkih oziroma proizvodih iz grozdja in vina morajo biti čitljive, neizbrisljive in napisane s tako velikostjo črk, takšne oblike in barve, da v zadostni meri odstopajo od podlage, na kateri so natiskane, in so nedvoumno jasne za tistega, ki jih bere, predvsem za potrošnika.
Obvezne oznake morajo biti pritrjene na pridelek oziroma proizvod tako, da se jih ne da odstraniti, ne da bi se poškodovale in s tem postale neuporabne za ponovno uporabo.
Obvezne oznake ne smejo biti navedene samo v obliki kode.

Vse oznake na pridelku oziroma proizvodu, ki se nudi potrošniku, morajo biti navedene v jeziku države pridelovalke oziroma proizvajalke, lahko pa so prevedene v jezik potrošnika, razen neposredne geografske oznake, ki mora biti napisana v jeziku države pridelovalke oziroma proizvajalke in je v nobenem primeru ni dovoljeno prevajati.

Za označitev vrste proizvoda se, ob izpolnjevanju pogojev iz predpisa, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva, uporabljajo naslednji nazivi, ki opisujejo vrsto pridelka ali proizvoda:
1) za vina
– “mirno vino“ ali “vino“,
– “peneče vino“, za kakovostno peneče vino ZGP in vrhunsko peneče vino ZGP se lahko uporabi naziv: “penina“,
– “biser vino“,
– “gazirano vino“ ali “gazirano peneče vino“,
– “posebno vino“ z navedbo vrste posebnega vina, na primer: “naravno sladko posebno vino“ ali ob pogoju, da je grozdje za vino sušeno na slami, “vino iz sušenega grozdja“ ali “slamno vino“,
– “aromatizirano vino“,
– “alkoholizirano vino“ ali “likersko vino“;
2) za mošt
– “grozdni mošt“,
– “vinski mošt“,
– “zgoščen grozdni mošt“,
– “rektificiran zgoščen grozni mošt“ ali “prečiščen zgoščen grozdni mošt“.
Za druge proizvode iz grozdja in vina uporaba besede “vino“ ni dovoljena, dovoljena je le pridevniška oblika “vinski“ ali “grozdni“ (na primer: vinski kis).
Pri oznaki “gaziranega penečega vina“ mora biti beseda “gaziran“ najmanj enako velika in enako vidna, kot naziv “peneči“, pri čemer beseda “gaziran“ ne sme biti napisana s črkami, manjšimi od 3 mm.

Vsebnost dejanskega alkohola je obvezna oznaka za vse pridelke oziroma proizvode, ki vsebujejo dejanski alkohol. Ta oznaka se lahko nahaja izven glavne etikete.
Vsebnost dejanskega alkohola se lahko označi z eno od naslednjih navedb: “dejanski alkohol“ ali “dejanska alkoholna stopnja“ ali okrajšava “alk“ in vsebnost ter oznaka “vol. %“.
Vsebnost dejanskega alkohola, izražena kot volumski delež v %, se matematično zaokroži na cel % ali najmanj na 0,5 %.
Vsebnost dejanskega alkohola sme odstopati za največ 0,5% od označenega. Pri vinih, ki so ustekleničena več kot tri leta, penečih, biser, gaziranih vinih in posebnih vinih sme vsebnost dejanskega alkohola odstopati za največ 0,8%.
Velikost oznake za vsebnost dejanskega alkohola mora biti navedena s črkami in številkami naslednjih velikosti:
– najmanj 5 mm na posodi, katere nazivna prostornina je večja od 1 litra;
– najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno 0,2 litra do vključno 1 litra, ter za posebna vina;
– najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je manjša od 0,2 litra.

Nazivna prostornina je obvezna oznaka, ki se navede v hektolitrih, litrih ali centilitrih. Ta oznaka se lahko nahaja izven glavne etikete.
Nazivna prostornina se označi tako, da sta številka in enota navedeni skupaj.
Oznake nazivne prostornine morajo biti navedene s črkami in številkami naslednjih velikosti:
– najmanj 6 mm na posodi, katere nazivna prostornina je 1 liter ali večja;
– najmanj 4 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno 0,2 litra do 1litra;
– najmanj 3 mm na posodi, katere nazivna prostornina je od vključno 0,05 litra do 0,2 litra;
– najmanj 2 mm na posodi, katere nazivna prostornina je manjša od 0,05 litra.

Obvezna oznaka na vinu in vinskem žganju je tudi serijska številka polnitve z navedbo števila enot posod v seriji. Ta oznaka se lahko nahaja izven glavne etikete.

Za vina, mošt in vinska žganja, ki se nahajajo v ponudbi potrošniku, je obvezna navedba številke odločbe o ocenitvi vina, mošta ali vinskega žganja, in navedba pooblaščene organizacije za oceno vina, ki jo je izdala. Navedba pooblaščene organizacije je lahko v obliki kratice.
Številka odločbe o ocenitvi se lahko nahaja izven območja glavne etikete.
Številka odločbe o ocenitvi se navede:
– za originalno polnjena vina na kontrolnem listku,
– za mošt, vinsko žganje in neoriginalno polnjena vina, v dokumentih, ki izhajajo iz registra in kletarske evidence, ki spremljajo vino, mošt ali vinsko žganje v prometu, in sicer na način, da je jasno navedeno, za katero vino, mošt ali vinsko žganje velja odločba o ocenitvi.

Za kakovostna vina ZGP in deželna vina PGO ter ekvivalentna vina iz uvoza je pri ponudbi potrošniku obvezna navedba leta, v katerem je grozdje pridelano. Vino mora biti v celoti pridelano iz grozdja navedenega letnika.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je izjemoma, če je potrebno zaradi izenačevanja lastnosti vina med posameznimi letniki, vino lahko pridelano iz grozdja različnih letnikov. V tem primeru mora biti najmanj 85% vina, pred morebitno obogatitvijo, pridelano iz grozdja, katerega letnik je označen. Izjema iz tega odstavka se ne sme uporabiti za vrhunska vina ZGP.
Za vrhunska vina ZGP, za katera je bilo grozdje trgano po 1. januarju v letu, ki sledi letu, v katerem je grozdje zorelo do svoje običajne tehnološke zrelosti, se kot leto pridelave navede leto, v katerem je grozdje zorelo do svoje običajne tehnološke zrelosti za predelavo v vino.
Oznaka leta, v katerem je grozdje pridelano, se lahko nahaja izven glavne etikete.
Za namizna vina, ki niso deželna vina PGO, oziroma ekvivalentna vina iz uvoza oznaka letnice pridelave grozdja pri ponudbi potrošniku ni dovoljena.
Ne glede na določbe tega člena je navedba letnika oziroma letnikov obvezna oznaka za vse pridelke in proizvode v spremljevalnih dokumentih, ki so izdani na podlagi registra ter kletarske evidence in na komercialnih dokumentih.

Za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, je obvezna oznaka ostanka nepovretega sladkorja v vinu. To je:
– za mirna vina oznake: “suho“, “polsuho“, “polsladko“ ali “sladko“,
– za peneča, biser in gazirana vina oznake: “brut nature“, “extra brut“, “brut“, “zelo suho“, “suho“, “polsuho“ ali “sladko“.
Oznaka nepovretega sladkorja se lahko nahaja izven glavne etikete.
Za vina, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji, oznaka ostanka nepovretega sladkorja v vinu ni obvezna oznaka in je poleg zgoraj navedenega načina lahko izražena:
– v gramih reducirajočega sladkorja na liter,
– v obliki potencialne alkoholne stopnje, ki lahko odstopa za največ 0,2%, vendar je odstopanje dovoljeno le navzdol, iz napisa pa mora biti jasno razvidno, da gre za potencialno alkoholno stopnjo,
– v obliki vsebnosti skupnega alkohola, ki lahko odstopa za 0,5 vol%, iz napisa pa mora biti jasno razvidno, da gre za vsebnost skupnega alkohola.

Za pridelke oziroma proizvode je obvezna oznaka:
– oznaka geografskega porekla, če pridelek oziroma proizvod za to izpolnjuje pogoje,
– oznaka države pridelovalke pridelka oziroma proizvoda in države polnilke pridelka oziroma proizvoda.
Oznaka države je oznaka z ali brez navedbe politične ureditve ali uradna kratica, ki se uporablja v poštnem prometu. Pri oznaki države mora biti nedvoumno navedeno, katera država je pridelovalka pridelka oziroma proizvoda in katera je polnilka pridelka oziroma proizvoda, če sta različni.
Pred navedbo države pridelovalke se doda besedilo “pridelano v“ za vino in mošt ali navedbo “proizvedeno v“ za proizvode iz grozdja in vina, ki niso mošt ali vino.
Pred navedbo države polnilke se doda besedilo “polnjeno v“ ali “stekleničeno v“.
Če je pridelek oziroma proizvod v isti državi pridelan in polnjen, se pred navedbo države doda besedilo “pridelano in polnjeno v“ ali “pridelano in stekleničeno v“ ali samo “pridelano v“. Za proizvode se beseda “pridelano“ nadomesti z besedo “proizvedeno“.
Za mošt in vino je obvezna tudi navedba države pridelovalke grozdja, če je le-ta različna od pridelovalke mošta oziroma vina, z navedbo “grozdje pridelano v“.
Pri etiketiranju in embaliranju navedba geografskega porekla, razen navedbe države, ni obvezna za:
– namizna vina in ekvivalentna vina iz uvoza, razen za deželna vina PGO in ekvivalentna vina iz uvoza,
– kakovostna peneča, biser in gazirana vina, ki niso kakovostna peneča ali biser vina ZGP ali ekvivalentna vina iz uvoza,
– rektificiran zgoščeni grozdni mošt,
– druge proizvode iz grozdja in vina.

Za pridelke oziroma proizvode, pridelane v Republiki Sloveniji, se uporabljajo geografske oznake, če ti pridelki oziroma proizvodi za posamezno oznako geografskega porekla oziroma kakovosti izpolnjujejo pogoje, predpisane s predpisom, ki ureja kakovost vina, enološke postopke in sredstva.
Oznaka geografskega porekla je v skladu s tem pravilnikom oznaka, ki jo sestavljata:
a) uveljavljeni izraz, ki določa kakovost vina oziroma mošta, namenjenega predelavi v vino, glede na geografsko območje in druge dejavnike, ki vplivajo na kakovost pridelkov in proizvodov, in
b) geografsko območje, ki je sestavljeno iz:
– neposredne oznake geografskega porekla in
– podatka o vrsti geografskega območja.
Oznaka zaščitenega geografskega porekla ali ZGP se sme uporabljati le za mošt, namenjen predelavi v vino, vino in vinsko žganje.

Uveljavljeni izrazi oznake geografskega porekla za vina in mošt, namenjen predelavi v vino, če so vino in mošt pridelani v Republiki Sloveniji, so:
a) za mirna, peneča, biser vina, posebna vina in mošt, namenjen predelavi v vino: “kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “kakovostno vino ZGP“;
b) za mirna in peneča vina ter mošt, namenjen predelavi v vino: “vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko vino ZGP“;
c) za mirna, peneča, biser, gazirana in posebna vina ter mošt, namenjen predelavi v vino: “deželno vino s priznano geografsko oznako“ ali “deželno vino PGO“;
č) za vina, za katera so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom: “ vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem“ ali “vino PTP“;
d) za mirna, peneča, biser, gazirana in posebna vina ter mošt, namenjen predelavi v vino: “namizno vino“;
e) za peneča in biser vina: “kakovostno vino“.
Uveljavljeni izrazi iz prejšnjega odstavka tega člena za mošt, ki ni namenjen predelavi v vino, vinsko žganje in druge proizvode iz grozdja in vina se uporabljajo tako, da se izraz “vino“ nadomesti z ustreznim izrazom, ki opisuje vrsto pridelka oziroma proizvoda, razen za uveljavljen izraz pod točko e) prvega odstavka tega člena, ki se uporablja izključno za peneča in biser vina.
Uveljavljeni izrazi se morajo uporabljati z navedbo ustreznega geografskega območja, v skladu s predpisanim seznamom geografskih oznak vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, razen uveljavljenega izraza pod točko d) in e) prvega odstavka tega člena.
Za prodajo izven območja Republike Slovenije se uveljavljeni izrazi iz prvega odstavka tega člena lahko nadomestijo z ustreznim prevodom v jezik, razumljiv potrošniku.
Beseda “kakovostno vino“ in njen prevod v jezik, razumljiv potrošniku, oziroma za uvoženo vino navedba v jeziku pridelovalca ali proizvajalca, se sme navajati izključno v povezavi z navedbo pridelovalnega območja. Izjema je uporaba besede “kakovostno vino“ pri penečih in biser vinih.
Pri kakovostnih penečih vinih ZGP in kakovostnih biser vinih ZGP ter ekvivalentnih uvoženih kakovostnih penečih in biser vinih, pridelanih znotraj označenega pridelovalnega območja, mora biti naziv geografskega porekla označen tudi na zamašku.

Za pridelke in proizvode, pridelane v Republiki Sloveniji, se ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, kot dovoljena oznaka uporabljajo, skupaj z navedbo ustrezne neposredne geografske oznake iz predpisanega seznama geografskih oznak, naslednje navedbe vrste geografskih območij:
1. za deželna vina PGO, za grozdje, mošt in druge proizvode iz grozdja in vina, če za to izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva:
– “vinorodna dežela“;
2. za kakovostna vina ZGP (vključno z vrhunskimi vini ZGP) ter grozdje in mošt, namenjen predelavi v kakovostno vino ZGP:
– “vinorodni okoliš“,
– “vinorodni podokoliš“,
– “vinorodni ožji okoliš“;
3. za vrhunska vina ZGP ter grozdje in mošt, namenjen predelavi v vrhunsko vino ZGP:
– “vinorodni kraj“,
– “vinorodna lega“.
Za prodajo izven območja Republike Slovenije se lahko navedbe vrste geografskega območja iz točke 1., 2. in 3. tega člena nadomestijo s prevodom v jezik, razumljiv potrošniku.

Za pridelke in proizvode, pridelane v Republiki Sloveniji, se za neposredno oznako geografskega porekla uporabljajo le oznake iz predpisanega seznama geografskih oznak, in sicer:
– neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih dežel kot obvezne oznake za deželna vina PGO, mošt in kot dovoljene oznake za druge proizvode iz grozdja in vina;
– neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih okolišev kot obvezne oznake za kakovostna vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin;
– neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih podokolišev in vinorodnih ožjih okolišev kot dovoljene oznake za kakovostna vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin;
– neposredne oznake geografskega porekla vinorodnih krajev in vinorodnih leg kot dovoljene oznake za vrhunska vina ZGP in mošt, namenjen pridelavi teh vin.

Oznake geografskega porekla za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, morajo biti navedene na glavni etiketi kot najbolj vidne oznake, pri čemer nobena od sestavin izrazov, ki sestavljajo oznako geografskega porekla, ne sme biti večja od neposredne oznake geografskega porekla. Najbolj vidna oznaka je oznaka, ki je praviloma napisana z največjimi črkami, katerih debelina ni manjša od debeline drugih navedb na glavni etiketi.
Če je poleg vinorodnega okoliša navedena dodatna navedba ožjega pridelovalnega geografskega območja, mora biti le ta manj vidna od navedbe vinorodnega okoliša. Velikost črk za navedbo tega dodatnega območja ne sme presegati 2/3 velikosti črk, uporabljenih za vinorodni okoliš, debelina črk pa ne sme presegati debeline črk, uporabljenih za vinorodni okoliš.

Za vina, ki niso pridelana v Republiki Sloveniji, je, če je to navedeno v certifikatu države pridelovalke, dovoljena:
– dodatna navedba imena manjšega geografskega območja, ki ne sme biti enako ali podobno obstoječim nazivom za kakovostna ali namizna vina z geografsko oznako. Uporablja se izključno za kakovostna vina, pridelana na določenem območju. Taki nazivi se smejo uporabljati le takrat, ko je meja navedenega območja jasna in vse grozdje prihaja iz označenega območja;
– dodatna navedba večjega zemljepisnega območja za dopolnitev informacije, kje to območje dejansko leži;
– za kakovostna vina, pridelana znotraj določenega pridelovalnega območja, tudi dodatna navedba imena vinograda, kjer je bilo grozdje pridelano;
– navedba geografskega območja izvora grozdja in vina za namizno vino, ki ni ekvivalentno deželnemu vinu, če predstavlja dejansko območje pridelave in ne zavaja potrošnika. Navedba (neposredna ali posredna) geografskega območja mora biti napisana s črkami, ki so manj vidne (manjše in bolj tanko napisane) kot naziv “namizno vino“.

Mirno vrhunsko vino ZGP ali ekvivalentno vino iz uvoza ima lahko glede na čas trgatve in način staranja, v skladu s predpisom, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva, eno od naslednjih dodatnih oznak:
– “pozna trgatev“,
– “izbor“,
– “jagodni izbor“,
– “suhi jagodni izbor“,
– “ledeno vino“,
– “arhivsko vino“ ali “arhiva“ ali “starano vino“.
Kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter ekvivalentno vino iz uvoza lahko, če za to izpolnjuje pogoje, določene s predpisom, ki ureja kakovost vina in enološke postopke in sredstva, nosi dodatno oznako “barrique“.
Namizno vino, deželno vino PGO in kakovostno vino ZGP (razen vrhunskega vina ZGP) ter ekvivalentno vino iz uvoza lahko, če za to izpolnjuje pogoje, nosi dodatno oznako “mlado vino“ ali “novo vino“.
Velikost črk oznak, navedenih v tem členu, ne sme presegati velikosti črk neposredne oznake geografskega porekla.

Za uvožena vina je dovoljena uporaba dodatnega uveljavljenega izraza za kakovostna vina, pridelana na določenem geografskem območju, in namizna vina z geografsko oznako pod pogojem, da so ti uveljavljeni izrazi v državi pridelovalki ali proizvajalki predpisani in navedeni v certifikatu ter potrjeni s strani uradne inštitucije države pridelovalke oziroma proizvajalke.

Obvezna je oznaka polnilca pridelka oziroma proizvoda, in sicer: polni naziv, vključno z naslovom polnilca, in če pridelek oziroma proizvod ni polnjen na sedežu polnilca še točen naslov lokacije polnjenja. Na posodah, ki niso namenjene potrošniku, pa je obvezna navedba polnega naslova dobavitelja.
Podatek o uvozniku je obvezen podatek za vsa uvožena vina. Ta podatek je lahko naveden izven glavne etikete.

Za kakovostna vina ZGP in deželna vina PGO, za katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino tudi ustekleničil, so dovoljene naslednje dodatne oznake:
– “lastna trgatev in polnitev“ ali
– “ustekleničeno na posestvu“ ali
– “ustekleničeno na kmetiji“ ali
– “ustekleničeno znotraj pridelovalnega območja“ ali
– “pridelal in polnil“.
Navedba dodatnih oznak iz prejšnjega odstavka tega člena o tem, kje je pridelek oziroma proizvod ustekleničen, je dovoljena le v primeru, če je pridelek oziroma proizvod pridelan oziroma polnjen izključno tako, kot je to s tem izrazom določeno. Izjema je uporaba sredstev za obogatitev, ki lahko izvirajo od drugod.

Poleg obvezne navedbe polnilca je dovoljena dodatna navedba “polnjeno za“ ali navedba “originalno polnjeno za“.
Ob pridobitvi predhodnega pisnega soglasja navedenih je dovoljena navedba vseh, ki so sodelovali v procesu pridelave pridelka oziroma proizvoda, z navedbo faze pridelave oziroma predelave, in sicer pridelovalca grozdja, pridelovalca vina oziroma drugega pridelka ali proizvoda, polnilca vina oziroma drugega pridelka ali proizvoda, sodelujočega enologa in sodelujočega pri distribuciji. Omenjeni podatek mora biti naveden tako, da je iz podatka nedvoumno jasno, kdo je opravil posamezno fazo pridelave oziroma predelave ali distribucije.

Ne glede na določbe prejšnjega člena je za deželna vina PGO in kakovostna vina ZGP ter ekvivalentna vina iz uvoza obvezna navedba pridelovalca vina s polnim nazivom in naslovom.

Dovoljena je dodatna navedba barve vina: “belo“, “rose“ ali “rdečkasto“ in “rdeče“. Za rdeče kakovostno vino ZGP, pridelano na območju vinorodnega okoliša Kras, je dovoljena oznaka barve tudi “črnina“. Navedba barve vina je obvezna v spremljevalnih dokumentih, ki so izdani na osnovi registra oziroma kletarske evidence, in na komercialnih dokumentih.

Dovoljena je navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične analize. Za vina, pridelana v Republiki Sloveniji, je navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične analize dovoljena le, če jih je z analizo določila pooblaščena organizacija za oceno vina in jih navedla v odločbi o ocenitvi vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina.
Dodatni parametri iz prejšnjega odstavka ne smejo biti navedeni na glavni etiketi.

Dovoljena je dodatna navedba metode pridelave pridelka oziroma proizvoda, vključno s podatki o staranju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina in podrobnostih iz tehnologije.
Za kakovostna peneča vina in kakovostna peneča vina ZGP ter ekvivalentna peneča vina iz uvoza je dovoljena navedba postopka pridelave, in sicer “vrenje v steklenici“ ali “klasičen postopek“ ali “tradicionalna metoda“. Za peneča vina je dovoljena oznaka “postopek vrenja v večji posodi“ ali “charmat postopek“.
Za vrhunska vina ZGP je dovoljena dodatna navedba “kontrolirana količina in zrelost grozdja v vinogradu“ ali “kontrolirano v vinogradu“.
Za kakovostna vina ZGP je dovoljena navedba dodatnih podrobnosti o posebni barvi, organoleptičnih lastnostih, če so te navedbe o posebni barvi in organoleptičnih lastnostih vpisane v poseben seznam, ki ga objavi minister, pristojen za kmetijstvo.
Če prodajni opis pridelka oziroma proizvoda vsebuje naziv peneč oziroma peneče vino, mora najmanj 95% vsebine predstavljati peneče vino.
Izvor alkohola (npr. vinski) je dovoljeno navesti le v primeru, če je ves alkohol istega – označenega izvora.
Navedbe iz tega člena ne smejo biti navedene na glavni etiketi.

Če deželno vino PGO ali kakovostno vino ZGP, vključno z vrhunskim vinom ZGP, izpolnjuje predpisane pogoje za integrirano pridelavo ali za ekološko pridelavo, se sme tako pridelano vino dodatno označiti s posebnim znakom za integrirano pridelavo ali ekološko pridelavo, kot ga določa predpis, ki ureja integrirano oziroma ekološko pridelavo.
Uvoženo vino sme nositi oznako integrirano ali ekološko pridelano le, če je priloženo potrdilo – certifikat pooblaščene organizacije države izvoznice, ki navedbe potrjuje in dovoljuje takšno oznako.

Dovoljene so informacije o preteklosti pridelave vina, tradiciji pridelovalca, polnilca vina in tudi o staranju vina oziroma drugih proizvodov iz grozdja in vina, o datumu trgatve, polnitve in drugih podrobnostih tehnologije pridelave grozdja, vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ter priporočila potrošniku v zvezi z uporabo vina (jedi, način postrežbe, dietetična priporočila, ravnanje z vinom ob strežbi in podobno) in katerikoli drugi dejavnik, še posebej, če je organoleptičnega značaja.
Navedbe iz tega člena ne smejo biti navedene na glavni etiketi.

Oznaka sorte grozdja je dovoljena, če je vsaj 85% vina ali mošta ali vinskega žganja, pred morebitno obogatitvijo pridelano iz označene oziroma označenih sort. Oznaka dveh sort je dovoljena, če je vino v celoti pridelano iz označenih dveh sort, pri čemer delež nobene od navedenih sort ne sme biti manjši od 15%.
Oznaka sorte grozdja je dovoljena oznaka za kakovostno vino ZGP ali deželno vino PGO ali za vino ekvivalentne kakovosti iz uvoza. Za namizno vino, ki ni deželno vino PGO, oznaka sorte grozdja ni dovoljena. Oznaka sorte grozdja je dovoljena za vinsko žganje, ki ima označeno geografsko poreklo.
Oznaka sorte grozdja pri ponudbi mošta ali vina potrošniku je dovoljena oznaka le v primeru, da ima pridelek oziroma proizvod sortni značaj in je to z organoleptično oceno pooblaščene organizacije za oceno vina potrjeno.
Za kakovostna peneča vina ZGP in ekvivalentna vina iz uvoza ter kakovostna peneča vina je dovoljena tudi oznaka “aromatično peneče vino“, če je vino pridelano iz aromatičnih sort vinskega grozdja.
Oznaka sorte grozdja za mošt, vina in vinska žganja, pridelana v Republiki Sloveniji, mora biti v skladu s predpisom, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije. Za uvožene pridelke oziroma proizvode mora biti oznaka sorte v skladu s certifikatom države izvoznice.
Oznaka sorte grozdja je lahko prevedena v jezik potrošnika.
Če je oznaka sorte grozdja sestavljena iz dveh besed, se med ti dve besedi ne sme dodati tretja beseda. Obe besedi morata biti napisani z enakimi črkami in v enaki velikosti.
Dovoljena je navedba podatka, da gre za zvrst, z navedbo “zvrst“. Omenjena navedba je dovoljena za kakovostna vina ZGP in za deželna vina PGO ali za vino ekvivalentne kakovosti iz uvoza.
Oznaka sorte ni dovoljena, če bi ime lahko povzročilo zamenjavo z imenom določenega območja pridelave.
Oznaka sorte je, ne glede na določbe tega pravilnika, obvezna oznaka za vina in mošt na spremljevalnih dokumentih, izdanih na osnovi registra in kletarske evidence, ter na komercialnih dokumentih.

Fantazijska imena po tem pravilniku so: registrirane blagovne znamke in neregistrirana imena, s katerimi se sme označiti pridelke oziroma proizvode. Ne glede na določbo prejšnjega stavka je za kakovostna vina ZGP dovoljena izključno uporaba registriranih blagovnih znamk.
Fantazijska imena za pridelke oziroma proizvode ne smejo:
– biti geografski naziv,
– vsebovati geografskega naziva, razen če je pridelek ali proizvod pridelan na območju, ki je v fantazijskem imenu neposredno ali posredno vsebovano,
– biti naziv, ki je neresničen ali vsebuje neresnične podatke o kakovosti pridelka oziroma proizvoda,
– biti identična oznaki za vrsto proizvoda oziroma pridelka,
– biti oziroma vsebovati oznake, ki se uporabljajo za poimenovanje deželnih vin PGO in kakovostnih vin ZGP in ekvivalentnih vin iz uvoza ter vin PTP, če ne ustrezajo predpisanim zahtevam za takšno poimenovanje.
Fantazijska imena ne smejo vsebovati besed, delov besed, znakov ali slik, ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so namenjene, in sicer predvsem glede geografskega porekla, kakovosti, pridelovalca in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
Za zavajanje se štejejo zlasti:
– slikovni prikazi značilnih pokrajin, naselij, gradov, običajev, narodnih noš, krajevno značilnih predmetov, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju, ki je na sliki neposredno (pokrajina, naselje, grad) ali posredno (narodna noša, predmeti, običaji) prikazano;
– navedba naslovov ali verzov za določeno pokrajino ali Slovenijo značilnih narodnih pesmi, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju – pokrajini, od koder ta pesem izvira;
– kakršnekoli oznake – znaki razlikovanja za mesta, občine, državo, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ne izvira iz pridelovalnega območja – pokrajine, kjer se take oznake – znaki uporabljajo;
– navedba besede v narečju določenega območja – pokrajine, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano v tej pokrajini;
– navedba za posamezno območje – pokrajino ali za Slovenijo značilnih lastnih imen, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ne izvira iz navedene pokrajine oziroma Slovenije;
– navedba pomembnih oseb za zgodovino ali sedanjost pokrajine ali države, če oseba ni značilno povezana z območjem – pokrajino ali državo, v katerem je pridelano grozdje za pridelek oziroma proizvod;
– napisi v tujem jeziku, ko gre za takšne izraze ali zelo podobne izraze, ki se v državi, katere jezik je uporabljen, uporabljajo za označevanje pridelka oziroma proizvoda, in bi zaradi tega uporaba tujega jezika lahko zavajala glede dejanskega geografskega porekla.
Pokrajina je vsako zaokroženo geografsko območje, ki ima geografsko ali domače ime, ki se uporablja za poimenovanje določenega območja.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se smejo kot blagovne znamke uporabljati imena za vina, ki vsebujejo neposredne geografske oznake, čeprav vino ni pridelano na območju, ki je v blagovni znamki vsebovano, če se le-te neprekinjeno uporabljajo že več kot 25 let, in sicer:
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v Ljutomersko-Ormoškem vinorodnem okolišu, individualni blagovni znamki “Jeruzalemčan“ in “Ljutomerčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem okolišu, individualna blagovna znamka “Janževec“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v Radgonsko-Kapelskem vinorodnem okolišu, individualna blagovna znamka “Kapelčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Bela krajina, kolektivna blagovna znamka “Metliška črnina“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v Bistriškem vinorodnem ožjem okolišu, individualna blagovna znamka “Ritoznojčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v Šmarsko-Virštajnskem vinorodnem okolišu, individualna blagovna znamka “Virštajnčan“;
– za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Kras, individualna blagovna znamka “Teranton“.
Upravičenec do uporabe blagovnih znamk iz prejšnjega odstavka je dosedanji uporabnik imena ali njegov pravni naslednik.
Uporaba blagovnih znamk iz prvega odstavka tega člena ne sme ovirati drugih pridelovalcev, ki uporabljajo enak ali podoben naziv za označevanje geografskega porekla pridelka oziroma proizvoda skladno z 22. členom tega pravilnika.

Oznaka priznanja ali nagrade se sme uporabljati le na originalno polnjenem vinu in vinskem žganju, polnjenem v embalažo do vključno 2 litra. Skupna količina vina ali vinskega žganja z navedbo priznanja ali nagrade, namenjenega za prodajo, mora biti najmanj 1000 litrov, razen pri pridelovalcih, katerih skupna pridelava vina je bila ob zadnji prijavi pridelka manjša od 5000 litrov in za vina, ki nosijo naziv izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor ali ledeno vino, več kot 10 let staro arhivsko vino in za posebna naravna sladka vina, kjer mora biti skupna količina tega vina, namenjenega za prodajo, najmanj 100 litrov.
Namizno vino, ki ni deželno vino, ne sme imeti označenega priznanja.
Kakovostno vino ZGP in deželno vino PGO ter ekvivalentno vino iz uvoza je lahko označeno s priznanjem ali nagrado le v primeru, če je bilo ocenjevano homogeno vino iste serije, označeno z isto serijsko številko, ki je priznanje ali nagrado dejansko dobilo in če je to ustrezno dokazljivo z dokumentacijo.

Priznanje ali nagrada se sme navajati le v primeru, ko je bilo priznanje oziroma nagrada podeljeno na ocenjevanju, katerega pravila je predhodno odobrilo ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in če je bilo deželno vino PGO ali kakovostno vino ZGP oziroma vinsko žganje povzorčeno v skladu s 7. členom pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00).
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, potrdi pravila ocenjevanja, če ocenjevanje izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če je pokroviteljstvo nad ocenjevanjem dal mednarodni Urad za trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV) oziroma;
2. če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
– da je zagotovljeno, da je tekmovanje odprto za vse zainteresirane,
– da je postopek ocenjevanja nediskriminatoren,
– da vino ocenjujejo za to delo usposobljeni strokovnjaki, ki imajo opravljen preizkus znanja, usposobljenosti za pokuševalca,
– da je zagotovljena anonimnost ocenjevanja,
– da je zagotovljena uporaba ustreznega točkovalnega sistema,
– da je število priznanj smiselno omejeno, kar pomeni, da lahko dobi priznanje na mednarodnem ocenjevanju največ 30% prispelih vzorcev, na državnem ocenjevanju največ 50% prispelih vzorcev in na lokalnem ocenjevanju največ 70% prispelih vzorcev,
– da je zagotovljeno, da se ocenjuje izključno vino, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve, predvsem glede kakovosti vina in ustrezne prijave pridelka v register.
Na uvoženem vinu so lahko navedena priznanja oziroma nagrade, če uvoznik dokaže, da je priznanje oziroma nagrada dodeljena na ocenjevanju, ki je potekalo pod pokroviteljstvom OIV ali pod nadzorom institucije, ki jo je pooblastila država pridelovalka.

Navedba, da se vino oziroma vinsko žganje dobavlja znanim osebam, dostojanstvenikom ali visokim funkcionarjem, je dovoljena le po predhodnem pisnem soglasju omenjenih. Dovoljena je tudi navedba primernosti vina za verske namene, če so verske skupnosti dale predhodno pisno soglasje za tako navedbo in se vino uporablja izključno za verske namene.
Oznake iz tega člena so dovoljene le za kakovostna vina ZGP in deželna vina PGO in vinska žganja ter ekvivalentne pridelke oziroma proizvode iz uvoza, če je to potrjeno s certifikatom države izvoznice.

Za mošt se ne glede na druge določbe tega pravilnika, kot obvezna oznaka navaja:
– oznaka nazivne prostornine v skladu s 16. členom tega pravilnika;
– oznaka gostote, ki se označi z “gostota“ in navedbo v g/liter ali v stopinjah Oe. Pri zgoščenem grozdnem moštu ali rektificiranem zgoščenem grozdnem moštu se lahko označi tudi z navedbo refrakcijskega indeksa.
Nazivna prostornina posod, v katerih se nahaja v prometu rektificiran zgoščen grozdni mošt, je največ 500 litrov. Posoda mora biti opremljena s takšnim zamaškom, da morebitno ponovno zapiranje po odpiranju ni možno, ne da bi bilo to opazno.
Za rektificiran zgoščen grozdni mošt se vsebnost sladkorja v gramih skupnega sladkorja na liter in drugi obvezni podatki navedejo v velikosti črk: najmanj 20 mm na posodah do vključno 50 litrov in 60 mm na posodah nad 50 litrov.

Določba prve alinee tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika se začne uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki bo urejal uporabo kontrolnega listka.
Določba druge alinee prvega odstavka 20. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na označitev ostanka nepovretega sladkorja v penečih, biser in gaziranih vinih, se do uveljavitve predpisa, ki bo urejal kakovost vina in enološke postopke in sredstva, ne uporablja za oznake “brut nature“, “extra brut“, “brut“ in “zelo suho“.
Oznake vrste geografskega območja iz druge in tretje alinee 2. točke in iz 3. točke prvega odstavka 24. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po uveljavitvi predpisa, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije in v katerem so določene meje teh geografskih območij.
Določba 43. člena tega pravilnika o obveznem opravljenem preizkusu znanja in sposobnosti za pokuševalce na ocenjevanjih vina in vinskega žganja se začne uporabljati z uveljavitvijo predpisa, ki določa preizkušanje pokuševalcev.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika, se prenehajo uporabljati določbe III. poglavja pravilnika o kakovosti vina (Uradni list SFRJ, št. 17/81, 37/88 in 14/89 in Uradni list RS, št. 1/95, 70/97, 59/99 in 32/00), ki urejajo embalažo in označevanje pridelkov in proizvodov, razen za pridelke in proizvode, ki so bili označeni, opremljeni oziroma za katere je bila oprema naročena pred uveljavitvijo tega pravilnika, vendar le za letnik vina 2001 in za starejše letnike.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se lahko določbe 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 14., 16., 17., 18., 19., 23., prvega in drugega odstavka 24., 25., 26., 27. in 28. člena pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 in 10/78 in Uradni list RS, št. 70/97 - ZVDP in 3/00), uporablja le za pridelke in proizvode, ki so bili označeni, opremljeni oziroma za katere je bila oprema naročena pred uveljavitvijo tega pravilnika, vendar le za letnik vina 2001 in za starejše letnike.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.