Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00), je Občinski svet občine Beltinci na 29. redni seji dne 25. 4. 2001 sprejel

Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Beltinci, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring pod številko 2/01-PUP/Be.

PUP za območje Občine Beltinci so usklajeni s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 68/97, 59/98, 57/99 in 88/00).

PUP vsebujejo tekstualni del in grafične priloge v merilu 1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na prikaze iz prostorskih sestavin planov.
Tekstualni del vsebuje:
– splošni del s prilogami
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor.
Grafični del vsebuje:
– pregledno karto obravnavanega območja v merilu 1:25000
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500.
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe uporabljajo tudi grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planov v merilu 1:5000.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– meje območij urejanja in veljavnost;
– funkcijo območij;
– merila in pogoje za:
– vrsto posegov v prostor,
– urbanistično oblikovanje posegov v prostor,
– arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
– urejanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,
– prometno urejanje,
– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor,
– ohranjanje in varovanje naravne dediščine, kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– varovanje in izboljšanje okolja,
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite,
– možna odstopanja ter
– končna določila.
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.

Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji Občine Beltinci, ki zavzema naslednje katastrske občine: Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Lipa, Lipovci, Ižakovci in Melinci.

PUP veljajo za vsa naselja, zaselke in posamične gradnje, ki so v prostorskih sestavinah planov Občine Beltinci opredeljena kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča, ter za celoten odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).

Veljavnost PUP je neomejena in začasna. Neomejeno veljajo PUP za celotno območje katastrskih občin, naštetih v 5. členu, razen za območja, ki se že urejajo z veljavnimi prostorskimi akti. Neomejeno veljajo PUP tudi za območja že izvedenih prostorskih načrtov. Začasno in s posebnimi pogoji veljajo PUP za območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov.

Območja, ki se že urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in zanje PUP ne veljajo so:
1. območje čistilne naprave Nemščak v k.o. Ižakovci
(Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave za farmi Nemščak in Jezera - Uradni list RS, št. 17/99)
2. del naselja Lipovci
(Odlok o zazidalnem načrtu za SZ del naselja Lipovci – Uradni list RS, št. 30/96 in 70/98)
3. območje ob Kmečki ulici v Beltincih
(Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ob Kmečki ulici v Beltincih – Uradni list RS, št. 67/99 in 79/00)
4. območje avtoceste
(Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Maribor – slovensko madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci (Uradni list RS, št. 63/99).

Območja, za katera veljajo PUP začasno do izdelave izvedbenih aktov so:
1. Območja ureditvenih načrtov
– zdravilišče Beltinci,
– center naselja Beltinci,
– območje parka in rekreacijske cone v Beltincih,
– namakanje Lipa,
– gramoznice v KS Beltinci, KS Dokležovje, KS Gančani, KS Lipovci, KS Lipa, KS Melinci, KS Ižakovci,
2. Območja zazidalnih načrtov
– industrijska cona Beltinci,
– obrtno-servisna cona za Kmečko ulico v Beltincih,
– posamezna območja v naselju Beltinci (Granar, severni del ob šoli),
– posamezna območja v naselju Gančani (za Briščem, Gruškovica),
– posamezna območja v naselju Ižakovci (Trnje, osrednji severni del, Dolnja Meka, rekreacijsko območje Otok ljubezni),
– posamezna območja v naselju Lipovci (Ogradi, Gmajna),
– območje Za ogradi v Dokležovju,
– severni del naselja Melinci,
Vsa območja so razvidna iz grafičnih prilog.

Na podlagi naravnih in ustvarjenih danosti je v dolgoročnem planu Občine Beltinci glede na funkcijo območja določena namenska raba zemljišč za:
A) poselitvena območja (zazidana in nezazidana stavbna zemljišča v ureditvenih območjih strnjenih naselij, zaselkov in posamičnih gradenj)
B) odprti prostor (območja kmetijskih zemljišč, deljenih na najboljša in ostala kmetijska zemljišča, območja gozdov, vodne in obvodne površine, površine infrastrukturnih objektov in gramoznice)
C) območja, ki segajo preko osnovnih območij (varstveni pasovi, območja naravne in kulturne dediščine, infrastrukturni koridori, raziskovalna območja).

Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v območju s pretežno kmetijsko dejavnostjo. Namenjena so predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov, ter gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo (oskrbni, poslovni, obrtni in servisni objekti, ter rekreacijske površine).
Območja obstoječih in predvidenih stavbnih zemljišč so glede na prevladujočo dejavnost razdeljena na območja za:
– stanovanja (S),
– mešane dejavnosti – stanovanja, poslovne, servisne dejavnosti, mirna obrt (M),
– servisne in oskrbne dejavnosti (SE),
– obrt, industrija (O),
– kmetijska dejavnost – večji kmetijski proizvodni objekti (K),
– rekreacija (R).
Posamezna območja z navedenimi oznakami so razvidna iz grafičnih prilog.

1. Kmetijska zemljišča
Največ površin odprtega prostora zavzemajo najboljša kmetijska zemljišča večinoma trajno namenjena kmetijski rabi. Na teh površinah so delno izvedene agro in hidromelioracije. V grafičnih prilogah so označena z oznako 1. Ostala kmetijska zemljišča so manj kvalitetna kmetijska zemljišča, pretežno travniki in pašniki in so v grafičnih prilogah označena z oznako 2.
2. Območja gozdov so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Na obravnavanem območju je to predvsem varovalna funkcija, saj gre za manjše gozdove med kmetijskimi zemljišči in vodotokih. Obmurski logi so zaradi posebnih krajinskih in naravovarstvenih kvalitet opredeljeni kot Krajinski park Mura.
Gozdovi so v grafičnih prilogah označeni z oznako G.
3. Vodne površine so površine reke Mure in nižinskih potokov (Ledava, Črnec, Dobel) in jarkov. Manjši odvodniki so del prevladujoče rabe in so označeni le na geodetskih podlagah. Vodne površine so tudi opuščene gramoznice, zalite z vodo. Oznaka za vodne površine je V.
4. Površine infrastrukturnih objektov so predvsem ceste, ki so pretežno vključene v poselitvena območja, v odprtem prostoru pa so del prevladujoče rabe. Ceste so razvrščene v kategorije na podlagi uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00 in 79/00) in odloka o občinskih cestah v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 71/99).
Kategorizirane državne ceste na obravnavanem območju so: magistralna cesta – glavna cesta I. reda št. 3 (Murska Sobota–Lendava–Dolga vas) in regionalna cesta II. reda št. 439 (Dobrovnik–Beltinci–Bratonci–Križevci) in regionalna cesta III. Reda – 729 (Beltinci–Lipa–Gomilice).
Kategorizirane občinske ceste so lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).
Po Občini Beltinci poteka tudi železniška proga Ormož–Hodoš – državna meja, kategorizirana kot glavna proga I. reda.
5. Ostala območja
V planskih dokumentih so posebej opredeljena tudi zemljišča opuščenih in še aktivnih gramoznic. Opuščene gramoznice so namenjene za rekreacijo in so v delih pod vodo označene tudi kot vodne površine.

1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
To so varstveni pasovi zajetij pitne vode v gozdu Hraščica in lokalni viri po naseljih. Varstvene cone in ukrepi za zavarovanje voda in podtalnice so določeni v odloku o varovanju virov pitne vode črpališča Hraščica in ostalih vodnih virov v Občini Beltinci.
Lokalni vodni viri po naseljih nimajo določenih in zavarovanih varstvenih pasov.
2. Zavarovana območja naravne dediščine
Območje, ki je opredeljeno kot pomembnejša naravna dediščina že v planskih dokumentih je Krajinski park Mura. Območja biotske raznovrstnosti ali območja naravnih vrednot niso evidentirana.
Za območje Krajinskega parka Mura še ni naravovarstvenih smernic.
3. Zavarovana območja in objekti kulturne dediščine
Kulturna dediščina je na obravnavanem območju evidentirana v zbirnem registru kulturne dediščine za Občino Beltinci in delno zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kult urnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota.
4. Infrastrukturni koridori in varovalni pasovi
Za linijske infrastrukturne objekte so v posamezni področni zakonodaji definirani varovalni pasovi in vplivna območja, v katerih veljajo posebni pogoji urejanja in sicer:
– varovalni pasovi kategoriziranih državnih cest segajo na obe strani ceste, merjeno od roba cestnega sveta – za glavno cesto 25 m, za regionalno cesto 15 m in za državne kolesarske poti 5 m (zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/97)
– varovalni pasovi občinskih cest so za lokalno cesto 4 m, za javne poti in kolesarske poti pa 2 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta
– varovalni progovni pas ob železniški progi izven naselja za objekte visoke do 3 m znaša 8 m, v naseljih pa 6 m od osi skrajnega tira. Za industrijske tire znaša oddaljenost 6 m od osi skrajnega tira.
Višje objekte (do 15 m) je dopustno graditi v oddaljenosti 12 m, ob industrijskem tiru pa 8 m od osi skrajnega tira. Za objekte in naprave, višje od 15 m se za vsak nadaljnji meter oddaljenost poveča v skladu z določili 3. člena pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87)
– varstvena oddaljenost od daljnovodov z nazivno močjo do 110 kV znaša za stanovanjske stavbe 4 m, varnostna višina pa 5 m, oziroma za ostale stavbe in površine v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 110 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88).
Na območju Občine Beltinci potekajo tudi koridori predvidenih infrastrukturnih objektov, in sicer:
– koridor avtoceste Maribor – slovensko madžarska meja na odseku, ki poteka po območju Občine Beltinci,
– koridor predvidene železniške povezave od M. Sobote do Lendave (trasa je v proučevanju),
– koridor predvidenega 400 kV daljnovoda Ljutomer – Lendava.
5. Raziskovalni prostor
Celotno območje Občine Beltinci je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin, ter geotermalno vodo.

Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v poselitvenih območjih in v odprtem prostoru po območjih, navedenih v 11., 12. in 13. členu tega odloka.
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih gradenj
1. Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot zazidana in nezazidana stavbna zemljišča in za katera veljajo PUP neomejeno so po posameznih območjih, iz 11. člena dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– nadomestna gradnja objektov in naprav
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– novogradnja, dozidava in nadzidava vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja) z namembnostjo glede na prevladujočo dejavnost;
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov;
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno, trgovsko in gostinsko dejavnost;
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav;
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo;
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge prireditve;
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov;
– vodnogospodarske ureditve;
– ureditev prometnih in zelenih površin;
– postavitev in odstranitev ograj;
– komunalne ureditve;
– parcelacija zemljišč.
Nadomestna gradnja je gradnja objekta na mestu obstoječega ali že porušenega objekta, ali tik do njega, ki ohranja proporcialno tlorisno razmerje obstoječega objekta.
Gradnja večjih proizvodnih kmetijskih objektov (hlevov) ni dopustna v centralnih delih naselij in v stanovanjskih območjih.
Na zemljiščih, ki ležijo v notranjosti ali na robu stavbnih zemljišč in nimajo direktnega dostopa z javne ceste gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov ni dopustna. Zemljišča so namenjena gradnji pritiklin ali objektov za kmetijsko dejavnost.
Vse gozdne površine, posamezna značilna drevesa znotraj zazidljivih površin je potrebno ohraniti.

Območja predvidenih izvedbenih načrtov
Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov, navedenih v 9. členu tega odloka, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča ali območja za rekreacijo, so do sprejema izvedbenih načrtov dopustni naslednji posegi:
– gradnja posamičnih objektov na že formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto;
– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– gradnje in dograditve objektov in naprav;
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v namen, ki ni v nasprotju z namembnostjo območja;
– parcelacija za določitev stavbnih parcel, prometnih površin, infrastrukturnih koridorjev ter za druge posege v prostor;
– gradnja oziroma postavitev začasnih objektov za sezonsko turistično ali gostinsko ponudbo pod pogojem, da je z odstranitvijo mogoče zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje;
Na posameznih območjih so dopustni še naslednji posegi:
1. Na območju predvidenega zazidalnega načrta v osrednjem delu naselja Ižakovci je na parcelah 1334/2, 1335, 1330, 1329, 1327 in 1357 možna gradnja stanovanjskih objektov s pritiklinami ob predhodni parcelaciji zemljišč.
2. Na območju predvidene obrtne cone v Beltincih je na severnem delu parcel 2473/2, 2473/1, 2472, 2471, 2470 in 2469 možna gradnja obrtnih in servisnih objektov ob predhodno zgrajeni komunalni infrastrukturi.

I. Kmetijska zemljišča
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah,
– vodnogospodarske ureditve,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– postavitev začasnih ograj,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki),
– ureditev travnatih igrišč,
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh.
Dopolnilni kmetijski objekti so proizvodni kmetijski objekti (hlevi) in drugi gospodarski objekti na obstoječi kmetiji, katerih funkcionalno zemljišče v pretežni meri sega na obstoječe stavbno zemljišče v sklopu domačije.
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav,
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah ob pogoju, da funkcionalno zemljišče objekta sega pretežno na obstoječo stavbno zemljišče,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
– ureditev rekreacijskih in športnih površin,
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, ter športnih in drugih prireditev,
– postavitev in odstranitev ograj,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov (do 15 m2),
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti

2. Območja gozdov
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost,
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditev rekreacijskih in turističnih poti.
Odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

3. Območja vodnih površin
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode in vode za namakanje,
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov,
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna.

4. Območja infrastrukturnih objektov
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.

5. Ostala območja
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav,
– postavitev ograj,
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
– ureditev manjših zajemališč požarne vode in vode za namakanje.
Na območjih opuščenih gramoznic in na drugih rekreacijskih površinah (v grafičnih prilogah označena s šifro R) so dopustni naslednji posegi:
– ureditev manjših športnih igrišč,
– dopolnilna zasaditev vegetacije,
– vodnogospodarske ureditve,
– dogradnja obstoječih športnih in rekreacijskih objektov,
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
– postavitev začasnih montažnih objektov za občasne prireditve,
– komunalne ureditve,
– postavitev ograj.
Gradnja objektov na območjih opuščenih gramoznic je dopustna le na stavbnem zemljišču, opredeljenem v planskih dokumentih.
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij

1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode
Posege v varstvene pasove vodnjakov v Hraščici bo urejal odlok o varstvenih zaščitnih pasovih črpališča Hraščica.
Posegi v bližini nezavarovanih virov pitne vode ne smejo poslabšati kvalitete pitne vode ali vplivati na zmanjšanje izdatnosti vodnega vira.

2. Območja naravne dediščine
Naravna dediščina je na območju Občine Beltinci evidentirana in označena v prostorskih sestavinah planov Občine Beltinci. Ker za Krajinski park Mura še ni naravovarstvenih smernic, je za vse posege v območju KP potrebno pridobiti mnenje, oziroma soglasje pristojne varstvene službe (ZVNKD, Maribor).
Naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege, za katere se domneva, da bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost ali naravno vrednoto.

3. Območja in objekti kulturne dediščine
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Uradni objave, št. 8/91), ter zbirni register kulturne dediščine na območju Občine Beltinci.
Na zavarovanih območjih kulturne dediščine so dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje kulturne dediščine, ali pod posebnimi pogoji pristojne varstvene službe.
Za vse posege, ki vplivajo ali je utemeljeno pričakovati, da bodo vplivali na varstvo, ohranjanje oziroma vzdrževanje nepremične dediščine, njen videz in vplivno območje je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje od pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).

4. Koridori obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov
Na območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave, oziroma pod pogoji iz zakonodaje, ki ureja posamezno področje.
Za vse posege v varovalnih pasovih kategoriziranih in lokalnih cest iz 13. člena tega odloka je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Za vse posege (graditev, postavitev naprav in saditev drevja) v 200 m širokem zemljiškem pasu ob železniški progi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca železniške proge.
V rezervatih še nezgrajenih prometnic ter v varovalnih pasovih elektrovodov, plinovodov in vodovodov niso dovoljeni posegi, ki bi ovirali poznejšo gradnjo teh naprav.

5. Raziskovalni prostor
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz zakona o rudarstvu.
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in surovin.
Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podtalju.

Posege na območjih naselij, zaselkov in posamičnih gradenj, ter posege na ostalih površinah, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu z merili, ki določajo morfološke in prostorske značilnosti naselij ali območij.
Morfološka merila so določena za ravninska pravilna obcestna naselja in strnjene dele obcestnih naselij, ter za gručasta obcestna naselja. To so značilnosti vseh naselij v Občini Beltinci.
Prostorska merila in pogoji veljajo prav tako za vsa naselja v Občini Beltinci in določajo:
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel ter velikost funkcionalnih zemljišč,
– odmike med objekti in parcelnimi mejami,
– ureditev parcele,
– dovozne priključke,
– postavitev ograj,
– postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme.

Morfološka merila
Morfološka merila za naselja in dele naselij s pravilno obcestno pozidavo in za gručaste dele naselij:
– ohranjati na komunikacijo pravokotno parcelacijo,
– ohranjati obcestno gradbeno linijo,
– cestne fasade oblikovati z značilno enakomerno razporeditvijo fasadnih elementov,
– upoštevati značilne odmike od istih parcelnih mej (zaporednost gradnje),
– upoštevati zaporednost gradnje od ulice v notranjost parcele (stanovanjski in poslovni del ob cesti, pritikline in gospodarski objekti v notranjosti parcele,
– ohranjati vzdolžno ali križno zasnovo komunikacij,
– ohranjati značilni rob naselja (sadovnjaki, vrtovi brez gradenj),
– nadaljevati zgoščanje gradnje znotraj gruče ob obstoječih komunikacijah,
– ohranjati merila in velikost značilnih obstoječih objektov.
Morfološka merila za zaselke in posamične objekte:
– ohranjati zelenje,
– prilagajati parcelacijo obstoječim parcelnim mejam,
– upoštevati orientacijo novih objektov,
– izpostavljene gradnje prilagoditi kraju značilni arhitekturi ter jih dodatno obsaditi z avtohtono vegetacijo,
– težiti k lokalni koncentraciji zazidave v gruče in zaselke,
– ohranjati zunanji rob parcele (sadovnjaki, vrtovi brez gradenj),
– novi objekti ne smejo prevzeti dominantne vloge v prostoru.

Prostorska (urbanistična) merila
Prostorska merila določajo:
– velikost, obliko in lego gradbenih parcel;
– odmike med objekti in parcelami;
– lego objektov in naprav,
– dovozne priključke,
– ureditev parcele.
Merila in pogoji veljajo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča in se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen poseg. Pri posegih, ki pomenijo gradnjo je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost obstoječih in predvidenih objektov ali naprav na obravnavani parceli,
– obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah,
– obstoječo infrastrukturo in obstoječo zasaditev,
– dovozni priključek na javno cesto,
– tradicionalno zasnovo razporeditve objektov na parceli.

Stavbna parcela
Velikost, oblika in lega stavbne parcele se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka (morfološka merila), ter zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Širina gradbene parcele za samostojne objekte s pritiklinami znaša najmanj 16 m. Parcela mora biti praviloma podolgovata, ožja stranica naj bo ob cesti.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje stanovanjske objekte.

Funkcionalno zemljišče
Velikost funkcionalnega zemljišča zavisi od velikosti in namembnosti objekta in znaša za stanovanjske objekte 2 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje), širina dovoza je 3 m. Za proizvodne objekte znaša funkcionalno zemljišče 4 m od fasade (razen ob manjšem odmiku od parcelne meje). Širina dovoza je 4 m.
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih. Če celotnega funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč, vendar v oddaljenosti manj kot 30 m.

Dodatna funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti, so predvsem parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:

----------------------------------------------------------------
dejavnost                        število parkirnih mest (PM) na
                                                          enoto
----------------------------------------------------------------
Stanovanjski objekti
– enodružinske hiše              1 PM
– večstanovanjski objekti        1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne)      1 PM na 30 m2 netto površine
prodajni prostori                1 PM na 30 m2 koristne površine
nakupovalni center               1 PM na 15 m2 koristne površine
gostinski objekti                1 PM na 8 sedežev
gostišča s prenočišči            1 PM na 4 ležišča in
1 PM na 4 sedeže
prireditveni prostori            1 PM na 5 sedežev
zdravstvene ustanove
– zdravstveni domovi             1 PM na 30 m2 koristne površine 
in
1 PM na 3 zaposlene
šole, vrtci                      1 PM na 2 zaposlena
industrija, obrt
– industrijski obrati            1PM na 50 m2 neto površine
– obrtne delavnice, servisi      1 PM na 2 zaposlena
pokopališča                      1 PM na 20 grobov.
----------------------------------------------------------------

Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu z navedeno dejavnostjo mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.

Odmiki
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo tudi pozidavo sosednjih parcel in ne smejo poslabšati bivalnih pogojev v obravnavanem in sosednjem objektu. Zagotovljena mora biti osončenost bivalnih objektov (vsaj 2 uri dnevno v vseh letnih časih).
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m.
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4 m. Od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov.
Pri odmikih nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi, predelava) ter gnojne jame in gnojišča morajo biti praviloma najmanj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov.
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču.

Dovozni priključek
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 31. člena tega odloka.

Ureditev parcele
Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati morfološko in prostorsko zasnovo območja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo.
Okolica stanovanjskih in poslovnih objektov in objektov družbenega standarda mora biti urejena tako, da je omogočen samostojen in varen dostop funkcionalno oviranim osebam.

Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa.
Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno fizično zavarovati. Ograja mora biti transparentna in označena tako, da ni nevarna za divjad in ptice. Višina se prilagodi namenu.
Za postavitev ograje v odprtem prostoru in v bližini gozdov je potrebno pridobiti mnenje pristojne lovske organizacije, ki gospodari z divjadjo. Ograditev gozdov ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določa zakon o gozdovih.
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.

Postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme
Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v strnjenih naseljih ali strnjenih delih naselij. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1 m od objekta, oziroma do 3 m na prodajni strani.
Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Veliki reklamni panoji se postavijo v skladu z odlokom o oglaševanju v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 78/98).

Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– tlorisne oblike in velikosti objektov,
– višinske gabarite,
– obliko in naklon strehe ter kritine,
– oblikovanje in obdelavo fasad.
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).

Tlorisna oblika in velikost
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter objektov, ki se preurejajo v ureditvenih območjih naselij in v zaselkih mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin.
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča.
Pri novogradnjah in dozidavah se morajo ohranjati merila in velikosti za naselje značilne zazidave. Večje objekte je potrebno razčleniti v manjše stavbne mase.
Objekti, ki se bodo gradili v bližini dominantnih objektov v osrednjih delih naselij, ne smejo presegati velikosti že dominirajočih objektov.

Višinski gabariti
Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi ali dograjeni objekti praviloma ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov.
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo praviloma ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski etaži nad terenom.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja, in če to dopuščajo odmiki od sosednjih parcelnih mej.
Pri vseh objektih, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati najmanj 1,5:1,0.
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 32. člena tega odloka.

Strehe
Obliko, naklon in velikost streh ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali dela naselja.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu enakostranične dvokapnice. Enokapne, ustrezno oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta.
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina naj bo opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami) ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.

Oblikovanje in obdelava fasad
Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim objektom.
V območjih vaških jeder, ob izpostavljenih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ni dopustna uporaba materialov, kot so obloge iz umetnega kamna, plastike, keramičnih ploščic, steklenih zidakov ali drugih umetnih materialov.
Pri oblikovanju in obdelavi fasad je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s temno barvo
– ulične fasade so gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno
– opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve
– izpostavljene fasade naj bodo obsajene z domačo avtohtono vegetacijo oziroma sadnim drevjem.

Oblikovanje kioskov in stojnic
Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem naselju oziroma zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen, če gre za kratkotrajno začasno postavitev.

Oblikovanje obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov, neprometnih znakov in drugih objektov ulične opreme.
Pri oblikovanju naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov.
V enem naselju ali zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno.

Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, kjer je oprema predvidena.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v bližini priključke za elektriko ter rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.

Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov, ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
Do izgradnje sistema vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki, ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.

Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
Vsebina greznic se ob praznenju mora odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo.
Izjemoma se odplake iz greznic in gnojničnih jam lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine ob upoštevanju pogojev iz uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) in se ne smejo odvajati v javno kanalizacijo.
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom. Gnojevka se mora takoj podorati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli.

Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisuje pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89 in 39/96).

Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Novi in nadomestni električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko.
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.
Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.

Plinovodno omrežje
Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki jih pripravi upravljalec in so usklajene s planskimi usmeritvami občine.
Pri posegih v varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.

Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov.
Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi.
Predvideni priključi na cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Prometne površin in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.
Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki morajo biti fizično ločeni od cestišča.
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini ceste, morajo na strešni kritini imeti snegobrane.
Prehodi na višinsko različne prometne površine morajo biti urejeni tako, da omogočajo prehod invalidnim osebam.

Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, v vseh namenskih površinah odprtega prostora za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer:
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do velikosti 10 ha),
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha,
– manjše regulacije,
– gradnja mostov,
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot, in sicer:
– ohranitev značilne krajinske podobe območja,
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.

Naravna dediščina
Posegi na zavarovana območja naravne dediščine, v območja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti so opredeljeni v 22. členu tega odloka na podlagi prostorskih sestavin planov Občine Beltinci in na podlagi zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99).

Kulturna dediščina
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradni objave, št. 8/91) in na osnovi vpisa v zbirni register dediščine.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, pogoji iz 23. člena tega odloka in pogoji iz zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Pri posegih na zavarovanih objektih in območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP.

Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij;
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;
– divja odlagališča komunalnih odpadkov;
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in …) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje.

Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti prebivalstva.

Varstvo pred prekomernim hrupom
Pri vseh posegih v prostor, predvsem v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.
Na podlagi uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del občine v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka.
Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.

Varstvo zraka
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak, je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Požarna varnost
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.
Na podlagi pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal prekomerno požarno obremenitev določi stopnja požarne obremenitve in potrebni ukrepi.

Varstvo pred poplavami
Poplavno območje reke Mure sega do obrambnega nasipa, tako da poselitvena območja niso ogrožena, zato posebni ukrepi niso predvideni.
V bližini ostalih vodotokov in vodnih površin pa je potrebno poplavno varnost preveriti v lokacijskem postopku in glede na stanje predpisati ustrezne ukrepe.

Zaklonišča
Nobeno naselje v obravnavanem območju ne dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar povzema tudi odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v Občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 5/93).

Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka in sicer:
V merilih in pogojih za oblikovanje posegov v prostor
Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre za že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni odmiki, definirani v tem odloku.
Odstopanja v velikosti in odmikih funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 24. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.
Arhitektonsko oblikovanje objektov
Odstopanja v tlorisni obliki in višini objektov so dopustna v centralnih delih naselji, kadar gre za gradnjo objekta, ki bo zaradi svoje vsebine (namembnosti) dominiral v bližnjem okolju (javni objekti).
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma v večjih urbaniziranih območjih pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.
Pri oblikovanju drugačnih objektov mora sodelovati urbanist – arhitekt.

Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Beltinci so na vpogled na sedežu Občine Beltinci.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati:
1. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni ravninski del Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 23/91) v delu, ki se nanaša na območje Občine Beltinci
2. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za ravninski del Občine M. Sobota (Uradni list RS, št. 7/98, 88/00)
3. odlok o sprejemu zazidalnega načrta Beltinci – zahod (Uradne objave, št. 31/82)
4. odlok o sprejetju zazidalnega načrta za naselje Dokležovje (Uradne objave, št. 31/86)
5. odlok o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih površin na območju Beltinci – Nemščak (Uradne objave, št. 17/87)
6. odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del območja Beltinci – jedro (Uradne objave, št. 12/88)
7. odlok o sprejetju zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselja Ižakovci (Uradne objave, št. 20/89)
8. odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan–Beltinci (Uradne objave, št. 5/92).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.