Na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91 – odl. US, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in na podlagi 16. člena statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00) je Občinski svet občine Borovnica na 19. redni seji dne 3. 5. 2001 sprejel

Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov ter posege v prostor, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča le odločba o dovolitvi priglašenih del.

Pomožni objekti in drugi posegi v prostor so namenjeni:
1. izboljšanju pogojev bivanja v stanovanjskih hišah in pogojev za delo v proizvodnih, poslovnih, javnih in drugih nestanovanjskih objektih (v nadaljevanju: poslovni objekti);
2. opremljanju in urejanju parkovnih, javnih in zunanjih površin;
3. kmetijskim, športno-rekreacijskim, raziskovalnim in ljubiteljskim dejavnostim.

1. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov, naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost, zmogljivost in namembnost objekta. V primeru, da se z adaptacijo spreminja zunanji izgled objekta (obnova fasade, izvedba frčad, čopov, zamenjava oken in vrat ipd.) je potrebna urbanistična presoja;
2. gradnja priključkov komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, plinovod, vročevod, elektrika, telekomunikacije, v skladu s pogoji upravljavcev posameznih objektov in naprav in v skladu s področnimi predpisi;
3. namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic;
4. vgradnja strešnih oken, izdelava frčad (čelna površina do 3 m2) in čopov;
5. zamenjava oken in vrat na obstoječih objektih;
6. izdelava zunanjih stopnic; s tem odlokom so dovoljene odprte, lesene ali kovinske stopnice, za višino največ ene etaže; dovoljen je odprt nadstrešek;
7. gradnja (prizidava) dimnikov, višina do 15 m;
8. izdelava teras, površina do 20 m2; izdelava terase po tem odloku je dovoljena, če je terasa izvedena v nivoju terena, brez nosilne konstrukcije;
9. zasteklitev balkonov; v večstanovanjskih objektih se zasteklitev balkonov lahko izvaja le po enotnem načrtu za celotno stavbo;
10. namestitev markiz, rolet, tend ali senčnikov;
11. odstranitev enoetažnih objektov ali naprav do bruto gradbene površine 30 m2, če s tem niso ogroženi sosednji objekti;
12. vzdrževalna dela in rekonstrukcije na javnih cestah v upravljanju občine in na nekategoriziranih cestah in poteh, skladno s pogoji, ki jih določi njihov lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;
13. vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljavca vodotoka;
14. drenaže na posameznih zemljiščih do površine 1 ha, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča in v soglasju z upravljavcem odvodnega jarka oziroma vodotoka, v katerega je speljana drenaža.

1. tlakovanje in ureditev dvorišč in parkirišč, če ni potrebna dodatna komunalna ureditev; ureditev mora vključevati tudi izvedbo odvodnjavanja, v ponikovalnico ali v odvodni jašek; v primeru, da dela pomenijo tudi ureditev novega izvoza na javno cesto ali izvedbo odvodnjavanja v odvodni jašek, ki je na javni cesti, je potrebno soglasje upravljavca ceste;
2. vrtne in dvoriščne transparentne ograje in žive meje, do višine 1,2 m, ob izvozih in križiščih do 0,80 m; ograja je lahko delno zidana oziroma betonska, vendar največ do višine 0,80 m. Gradnja netransparentnih (zidanih ali betonskih) ograj višjih od 0,80 m po tem odloku ni dovoljena;
3. oporni zidovi, betonske in kamnite zložbe, do višine 1,2 m;
4. dostavne klančine;
5. posegi zaradi odpravljanja arhitektonskih ovir za ljudi z omejenimi možnostmi za gibanje gradnja klančin, s tem da morebitni oporni zid ne presega višine 1,20 m;
6. ureditev prostora za smetnjake (pokrita površina do 15 m2) in kolesarnice (stojala za kolesa z nadstrešnico);
7. namestitev pomičnih zapor na vhodih na parkirišča in dvorišča;
8. postavitev drogov za zastave;
9. postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, korita za rože, grmovnice in druga dopolnilna oprema parkov, otroških in športnih igrišč ter drugih javnih površin);
10. ureditev otroških igrišč ob šolah, vrtcih in večstanovanjskih hišah.

1. garaže za osebne avtomobile, površina do 30 m2; garaže, dovoljene po tem odloku, so pomožni objekti enostavne gradbene konstrukcije brez stropne betonske plošče oziroma v naprej izdelan montažni objekt;
2. nadstreški nad obstoječimi utrjenimi površinami, pokrita površina do 40 m2; nadstreški, dovoljeni s tem odlokom, so pomožni objekti, s streho obešeno ali podprto s točkovnimi podporniki, z najmanj dvema odprtima stranicama;
3. pergole (nadstrešek brez kritine in stranic, intenzivno ozelenjen), površina tlorisa konstrukcije do 30 m2;
4. zimski vrtovi za individualno rabo, lahka konstrukcija, polnila so praviloma steklena, površina do 20 m2;
5. vetrolovi ali nadstreški nad vhodi, pokrita površina do 6 m2;
6. drvarnice, shrambe, vrtne ute, vrtni žari, lope za orodje, sušilnice, vsi objekti brez instalacij in stropne betonske plošče, površina do 15 m2;
7. lesene lope za shranjevanje orodja na površinah za vrtičke, pokrita površina do 3 m2;
8. zunanji montažni bazeni za zasebno rabo, vkop v teren do 1 m, površina do 30 m2;
9. leseni pesjaki, ograjena in pokrita površina do 15 m2;
10. tipski rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do prostornine 5 m3, v skladu s pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91);
11. manjša zajetja vode, zbiralniki za vodo, kapnico, velikost do 20 m3; v primeru, da se voda uporablja kot pitna voda, je potrebno soglasje zdravstvenega inšpektorja;
12. vodotesne greznice in male čistilne naprave. Potrebno je soglasje upravljavca javne kanalizacije in zdravstvenega inšpektorja, za male čistilne naprave pa tudi soglasje upravljavca odvodnega jarka oziroma vodotoka, v katerega je speljan iztok.
Pomožne objekte navedene v 1., 2., 5., in 10. točki prejšnjega odstavka, je dovoljeno graditi tudi za poslovno rabo.
Pomožne objekte, navedene v prvem odstavku tega člena, je dovoljeno graditi ob obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektih. Pomožne objekte iz 7. točke prvega odstavka tega člena je dovoljeno postaviti kmetijskih na površinah, ki se uporabljajo za vrtičkarstvo.

1. skednji, kašče, lope za shrambo krme, stelje, poljščin, strojev in orodja, sušilnice, začasna zavetišča in staje za živino (leseni objekti, brez bivalnih prostorov in pasovnih temeljev), pokrita površina do 40 m2;
2. suhomontažni plastenjaki, brez pasovnih temeljev in inštalacij, višina slemena do 5 m, površina do 500 m2, oddaljenost od obstoječe pozidave največ 100 m. Plastenjaki se po tem odloku lahko postavijo le s soglasjem občine kot začasni objekti, za dobo največ 5 let. Po izteku te dobe si mora investitor ponovno pridobiti dovoljenje;
3. čebelnjaki (na točkovnih temeljih, leseni, največ 24 panjev), površina do 20 m2, višina slemena do 4 m; potrebno je predhodno mnenje čebelarske družine pripadajočega pašnega katastra;
4. tipski montažni silosi (stolpni ali koritasti) za shranjevanje krme, itd, višina največ do višine slemena sosednjih objektov, oddaljenost od sosednjih stanovanjskih objektov najmanj 20 m, s soglasjem lastnikov sosednjih stanovanjskih objektov lahko tudi manj;
5. objekti za rejo malih živali, hlevi za drobnico, pokrita površina do 15 m2;
6. enojni in vezani kozolci;
7. gnojišča in zbiralniki za gnojevko v nepropustni izvedbi, ob obstoječih objektih hlevih, velikost do 40 m3, oddaljenost od sosednjih stanovanjskih objektov najmanj 20 m, s soglasjem lastnikov sosednjih stanovanjskih objektov lahko tudi manj; potrebno je soglasje zdravstvenega inšpektorja;
8. transparentne ograje za zaščito pridelkov oziroma za ograditev pašnikov, lesene ograde za konje, višina do 1,5 m.
Pomožne objekte navedene v 4., 5., in 7. točki prejšnjega odstavka je dovoljeno graditi le na območju oziroma v sklopu kmetije, preostale pomožne objekte za kmetijsko rabo pa je dovoljeno graditi tudi izven ureditvenih območij naselij. V tem primeru je potrebna urbanistična presoja. Za pomožne objekte navedene v 1., 2., 4., 6. in 7. točki prvega odstavka tega člena mora investitor predložiti dokazilo o statusu kmeta. Pomožne objekte za rejo malih živali je dovoljeno postaviti tudi ob obstoječih stanovanjskih objektih, razen če je reja živali v določenem območju prepovedana.

1. ureditev odprtih sezonskih gostinskih vrtov, površina do 40 m2;
2. reklamni, obvestilni in podobni panoji in table, oglasne vitrine, neprometni znaki; lahko so samostoječi ali nameščeni na obstoječe objekte, zidove, ograje ipd. Namestitev mora biti v skladu občinskim odlokom o neprometnih znakih, panojih in transparentih (postavitev v naselju) in odlokom o občinskih cestah (postavitev zunaj naselja);
3. kioski, pokrita površina do 15 m2;
4. postavitev odrov, nadstrešnic, prodajnih mest (stojnic), šotorov ipd., za potrebe prireditev, sejmov ipd.;
5. montažne nadstrešnice na že obstoječih avtobusnih postajališčih;
6. verska obeležja (križi, kapelice, znamenja), površina do 6 m2, višina do 4,5 m; za postavitev verskih obeležij po tem odloku izven pokopališč oziroma območja že obstoječih sakralnih objektov je potrebna urbanistična presoja;
7. spominske plošče in nagrobna in druga obeležja, umetniška dela, fontane, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del;
8. manjše premične vlečnice z močjo največ 4 KW za lastne potrebe fizičnih in civilnopravnih oseb;
9. objekti za raziskovalne namene (ekološke in meteorološke opazovalnice, poizkusne vrtine, ipd.), velikost do 15 m2;
10. fizične ovire za umirjanje prometa, na podlagi prometno-tehnične presoje in s soglasjem upravljavca ceste;
11. zamrežena pokrita skladišča za shranjevanje jeklenk, pri obstoječih trgovskih objektih, površina do 25 m2. Potrebno je soglasje inšpektorja RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Gradnja pomožnih objektov in drugi posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju z namensko rabo prostora določeno v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v nasprotju z določili prostorskih izvedbenih aktov in drugih splošnih aktov občine.
Pomožni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
Strehe so praviloma dvokapnice (razen če je podaljšana streha obstoječega osnovnega objekta), naklona 35 do 45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta. Izjemoma so dovoljene ravne strehe s strešnim vencem.

Pri gradnji pomožnih objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati naslednje splošne omejitve:
1. objekti po tem odloku so lahko samo enoetažni, višina slemena največ 5 m, razen, če je s tem odlokom drugače določeno, in nepodkleteni; enostavne gradbene konstrukcije brez stropne betonske plošče, tako da zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega gradbeno-tehničnega preverjanja;
2. zaradi postavitve objektov in drugih posegov v prostor ne smejo biti poslabšani pogoji rabe zemljišč ali sosednjih objektov in naprav in ne smejo povzročati čezmerne obremenitve okolja; z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb;
3. s postavitvijo ne smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in naprave;
4. z odstranitvijo pomožnega objekta mora biti možna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje;
5. objekti ne smejo biti locirani na javnih komunalnih in energetskih vodih, razen s soglasjem in ob upoštevanju pogojev upravljavca vodov;
6. za posege, ki naj bi bili izvedeni na območjih in na objektih, ki so evidentirani kot naravna ali kulturno-zgodovinska dediščina, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V primeru, da so pomožni objekti oziroma posegi v prostor začasni, mora biti v odločbi o dovolitvi priglašenih del določen rok, do katerega bodo objekti stali oziroma do katerega bodo posegi trajali.
Skupna pokrita površina pomožnih objektov (dveh ali več), ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati 40 m2.

Odmiki pomožnih objektov ali od parcelne meje morajo biti najmanj 2,50 m (skrajna točka objekta), razen če je s tem odlokom določen drugačen odmik. Odmik je lahko manjši od 2,50 m, če investitor pridobi soglasje lastnikov mejnega zemljišča.
Odmik ograj, opornih zidov in kamnitih ter betonskih zložb od posestnih mej mora biti takšen, da omogoča gradnjo oziroma postavitev in vzdrževanje z lastnikovega zemljišča oziroma najmanj 0,50 m. Manjši odmik oziroma postavitev na posestno mejo je dovoljena le s soglasjem lastnikov sosednjega zemljišča. Pri določanju odmikov je poleg določil prvega in drugega odstavka tega člena potrebno upoštevati tudi določila odloka o občinskih cestah.

Pomožni objekti in posegi v prostor, ki niso izrecno navedeni, pa imajo značaj in velikost pomožnih objektov in posegov v prostor po tem odloku, se lahko izvedejo izjemoma, pod pogoji, ki veljajo za podobne objekte in posege v prostor, določene s tem odlokom in po predhodnem soglasju občine.

Zahteva za izdajo odločbe o priglasitvi del mora vsebovati:
1. osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega pomožnega objekta, naprave ali drugega posega v prostor;
2. dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal oziroma na katerem naj bi bil poseg izveden;
3. kopijo katastrskega načrta in katastrske podatke o parceli, na kateri naj bi objekt stal oziroma na kateri naj bi bil poseg izveden.
Glede na vrsto pomožnega objekta oziroma posega v prostor je potrebno priložiti še:
1. urbanistično dokumentacijo, ki vsebuje poleg podatkov iz prve alinee prvega odstavka tega člena še naslednje podatke:
– situacijsko skico objekta z vrisanimi odmiki od parcelnih mej in dostopi, v merilu 1: 200 ali več;
– idejno arhitektonsko skico v merilu 1:100 ali 1:50;
2. tipski projekt pomožnega objekta, če gre za tipski objekt,
3. soglasje lastnikov sosednjih parcel;
4. soglasje upravljavcev javne infrastrukture;
5. soglasje pristojnega organa občine;
6. urbanistično presojo;
7. druga soglasja, navedena v tem odloku.
Upravni organ, ki vodi postopek izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del (upravna enota) glede na vrsto objekta ali posega v prostor v postopku določi, katera mnenja in soglasja je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe.

Urbanistično dokumentacijo in idejno arhitektonsko skico lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za projektiranje.
Urbanistično presojo lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za urbanistično načrtovanje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list RS, št. 70/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.