Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta občine Gorenja vas-Poljane (Uradni vestnik Gorenjske 22/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet občine Gorenja vas-Poljane na 18. seji dne 20. 4. 2001 sprejel

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo enote dediščine:
1. Volča – Domačija Volča 3 (EŠD 13803),
2. Hotavlje – Domačija Hotavlje 33 (EŠD 13800),
3. Dobje – Domačija Dobje 2 (EŠD 13798),
4. Poljane nad Škofjo Loko – Gostilna Na Vidmu (EŠD 8103),
5. Poljane nad Škofjo Loko – Rojstna hiša slikarjev Šubicev (EŠD 9699),
6. Hotovlja – Fortunov mlin in kozolec (EŠD 13799),
7. Gorenja vas-Posavcev hlev in kozolec (EŠD 14211).
Enote imajo zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih, likovnih, tehničnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Gorenja vas-Poljane. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnoloških spomenikov.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitve za spomenike lokalnega pomena:
1. Domačija “pr Mraku“, Volča 3, nekdaj tudi gostilna, predstavlja primer bogate velike domačije s “trškimi“ vzori.
2. Domačija “pr Koritar“, Hotavlje 33, predstavlja značilno loško ljudsko arhitekturo srednjega sloja iz začetka 19. stoletja.
3. “Dobničanova domačija“, Dobje 2, je bila nekdaj med največjimi kmetijami v Poljanski dolini, prav tako je njeno oblikovanje in zasnova z gospodarskim poslopjem značilnost Poljanske doline 19. stoletja.
4. Mogočna kmečka domačija – gostilna Na Vidmu, Poljane 27, predstavlja dobro ohranjeno kmečko arhitekturo, nastalo po trških vzorih in z vsemi regionalnimi stavbarskimi značilnostmi od druge polovice 18. pa vse do druge polovice 19. stoletja.
5. Rojstna hiša slikarjev Šubicev, Poljane 70, “pr Kisovcu“ je pomembna predvsem kot rojstna hiša Janeza in Jurija Šubica.
6. Fortunov mlin pri Hotovlji 31 je edini ohranjeni in delujoči potočni mlin v Poljanski dolini z značilnim kozolcem v bližini.
7. Posavcev hlev (z letnico 1908) s svinjakom in kozolec toplar (z letnico 1902) predstavljajo značilna gospodarska poslopja premožnejšega kmeta Poljanske doline.

Meje varovanih območij spomenikov so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880, ki je sestavni del tega odloka.
1. Meja varovanega območja obsega stavbno parcelo št. *8 in jugovzhodni del parcelne številke 175 (izvzet je novi je objekt na tej parc. št.) k.o. Podobeno. Lastnik je Jakob Ušeničnik, Volča 3, 4223 Poljane.
2. Meja varovanega območja obsega stavbno parcelo št. *34 in parcelo 57 k.o. Hotavlje. Lastnik je Marija Cerar, Betnavska cesta 30, 2000 Maribor.
3. Meja varovanega območja obsega stavbno parcelo št. *6 in parcelo št. 78 k.o. Dobje. Lastnik je Matjaž Grošelj, Hafnerjevo naselje 73, 4220 Škofja Loka.
4. Meja varovanega območja obsega stavbno parcelo št. *60/2 in parcelo št. 410/10 k.o. Dobje. Lastnik je Ana Dolenc, Stara Loka 130, 4220 Škofja Loka.
5. Meja varovanega območja obsega stavbno parcelo št. *27 in parcelo št. 387 k.o. Dobje. Lastnik je Občina Gorenja vas-Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas.
6. Meja varovanega območja obsega parcelno št. 571/3 (razen stanovanjske hiše na tej parceli). Lastnik je Demšar Slavko, Hotovlja 32, 4224 Gorenja vas.
7. Meja varovanega območja obsega stavbni parceli št. *517/4 in *517/3 in parcelo 517/1 k.o. Gorenja vas. Lastnik je Dušan Pintar, Sestranska vas 41, 4224 Gorenja vas.

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, tehničnih, lokovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme vseh spomeniških objektov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in njihove robne površine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na spomeniške objekte,
– omogočanje predstavitve celot in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomeniških objektov,
– znotraj območij spomenikov je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna enota javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih in tehničnih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnih spomenikov,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenikov in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišča, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninske pravice le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.