Na podlagi 36. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 99/99) in 25. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS/I, št. 8/91) je Vlada Republike Slovenije na 27. seji dne 17. maja 2001 sprejela

Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje podiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: študij), štipendije in študijske pomoči ter asistente stažiste in mlade raziskovalce.
S tem sklepom se ureja sofinanciranje študija po javnoveljavnih študijskih programih za pridobitev magisterija in doktorata znanosti.
Na podlagi posebnih javnih razpisov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sofinancira asistente stažiste in mlade raziskovalce.
Štipendije in študijske pomoči dodeljujejo podiplomskim študentom (v nadaljnjem besedilu: študenti) resorna ministrstva in drugi državni organi, lokalne skupnosti in javni zavodi v okviru svojih pristojnosti.
Podiplomske študijske programe, ki se ne financirajo po tem sklepu, visokošolski zavodi razpisujejo in izvajajo po določilih zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 13/94, 39/95, 18/98, 35/98 in 99/99) in svojih statutov.

Študij se sofinancira na podlagi javnega razpisa. Pripravi in objavi ga ministrstvo najpozneje do 15. aprila za prihodnje študijsko leto.

Na javni razpis se lahko prijavijo visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe ter raziskovalne naloge v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem sklepom.

Postopek za izbiro vodi strokovna komisija, v katero minister, pristojen za visoko šolstvo in znanost (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje predsednika in štiri člane.
Komisija si pri odločanju lahko pridobi strokovno mnenje Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije oziroma Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Sklep o izbiri za sofinanciranje sprejme minister.
Ministrstvo mora z izbranim visokošolskim zavodom skleniti pogodbo o sofinanciranju do roka, določenega z javnim razpisom, najkasneje pa do 30. novembra.

Sofinancirajo se lahko visokošolski zavodi, če:
– so ustanovljeni v skladu z zakonom o visokem šolstvu,
– imajo javnoveljavne študijske programe
in izpolnjujejo še naslednje pogoje:
– se pri izvajanju študija in raziskovalnega dela povezujejo z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami doma ali v tujini,
– izvajajo študij, kot je določeno v VIII. in IX. točki,
– v študij vključujejo individualno raziskovalno delo študentov,
– so dejavni pri mednarodnem sodelovanju,
– načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo ter izkažejo kakovostno izvajanje študija in raziskovalnega dela.

Povezovanje visokošolskih zavodov z drugimi visokošolskimi zavodi oziroma raziskovalnimi organizacijami doma ali v tujini mora omogočati in spodbujati razvoj kreditnega sistema študija, interdisciplinarnost, izbirnost, organiziranje študija za najmanj petnajst študentov, skupno zagotavljanje najbolj uveljavljenih kadrov, optimalno uporabo prostorov, laboratorijev in raziskovalne opreme, knjižnic, informacijskega servisa ipd., izmenjavo študentov in njihovo individualno raziskovalno delo v raziskovalnih skupinah.

Kadar se visokošolski zavod povezuje z drugimi visokošolskimi zavodi (z drugo univerzo ali samostojnim visokošolskim zavodom) ali raziskovalnimi organizacijami, se medsebojne pravice in obveznosti uredijo s pogodbo o sodelovanju; kadar se povezujejo visokošolski zavodi – članice univerze, pa s pisnim dogovorom o sodelovanju.

Študijski programi za pridobitev magisterija:
– trajajo dve leti in vsebujejo največ 450 ur predavanj in seminarjev, najmanj 25 odstotkov študijskih obveznosti pa si študent pridobi z individualnim raziskovalnim delom,
– morajo biti ovrednoteni s kreditnimi točkami,
– morajo študentu omogočati, da si najmanj 10 odstotkov predavanj ali seminarjev izbere v drugih študijskih programih na istem oziroma drugih visokošolskih zavodih,
– določajo najmanj 30 kreditnih točk za napredovanje študentov iz prvega v drugi letnik.
Študijski programi za pridobitev doktorata znanosti trajajo štiri leta; prvi dve leti se izvedeta po pravilih za magistrski študij (razen magistrske naloge), zadnji dve leti pa kot individualno raziskovalno delo študenta.

Visokošolski zavod (članica univerze; samostojni visokošolski zavod) mora vpisati najmanj petnajst študentov v začetni letnik študija, ne glede na število notranjih organizacijskih enot, študijskih programov, ki jih izvaja, pa tudi visokošolskih zavodov oziroma raziskovalnih organizacij, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi.
Vpis mora biti končan najkasneje v štirinajstih dneh po začetku študijskega leta, visokošolski zavod pa mora s seznamom vpisanih študentov seznaniti financerja najkasneje v sedmih dneh po končanem vpisu.

Študent opravlja individualno raziskovalno delo v raziskovalni skupini na visokošolskem zavodu oziroma v raziskovalni organizaciji.
Vodja programske skupine ter nosilec vsake temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna naloga), ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, morata v raziskovalno skupino na vsako tretjino ekvivalenta polnega delovnega časa (FTE) vključiti najmanj enega študenta, ki je vpisan v program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti, in mu omogočiti, da v skupini opravi individualno raziskovalno delo iz VIII. točke tega sklepa. Če se za delo pri posamezni raziskovalni nalogi ne odloči noben študent, to ne vpliva na njen siceršnji potek in financiranje. Med študente, ki se vključujejo v raziskovalno skupino po določilih tega odstavka, se lahko štejejo tudi mladi raziskovalci in asistenti stažisti.
Podatki o nosilcih, naslovih in trajanju raziskovalnih nalog iz prejšnjega odstavka so javno dostopni, njihovo objavo pa najmanj enkrat letno, praviloma najkasneje do 1. marca, zagotovi ministrstvo v sodelovanju z drugimi financerji raziskovalnih nalog ter visokošolskimi zavodi.
Ne glede na določbo prvega odstavka te točke lahko študent po odločitvi pristojnega organa visokošolskega zavoda opravi individualno raziskovalno delo sam.

Visokošolski zavodi morajo predložiti dokazila o mednarodnem sodelovanju, in sicer o:
– raziskovalnih projektih, v katerih lahko sodelujejo tudi študenti;
– študijskem sodelovanju (skupnih študijskih programih; mednarodnih mrežah; medsebojnem priznavanju kreditnih točk in izmenjavi študentov),
– gostujočih profesorjih oziroma raziskovalcih,
– predvidenem vpisu tujih študentov (samoplačnikov oziroma štipendistov po sporazumih) ter dejanskem vpisu teh študentov v zadnjih treh letih.
Dokazati je treba vsaj dvoje od naštetega.

Visokošolski zavodi načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo in ministrstvu sporočajo podatke o uspešnosti študija in opravljenih raziskovalnih projektih.

Visokošolski zavodi (univerze in samostojni visokošolski zavodi) morajo predložiti dokazila oziroma zagotovila o načrtnem preverjanju kakovosti posameznih študijskih programov in letno poročilo za preteklo študijsko leto.
Letna poročila se javno objavijo. Najkasneje v dveh mesecih po koncu študijskega leta jih obravnavajo vsi visokošolski zavodi skupaj z raziskovalnimi organizacijami, gospodarskimi družbami ali njihovimi združenji, predstavniki študentov, financerjev in širše javnosti. Ob obravnavi se oblikujejo mnenja in priporočila, ki jih visokošolski zavodi upoštevajo pri izvajanju študija, ministrstvo pa pri financiranju.

Normirana šolnina za prvi in drugi letnik študija, ki se sofinancira iz proračuna Republike Slovenije, znaša 470.000 tolarjev za prvič vpisanega študenta v posamezni letnik, za tretji in četrti letnik pri doktoratu znanosti pa 235.000 tolarjev za prvič vpisanega študenta v posamezni letnik. Normirana šolnina se revalorizira s sklepom Vlade Republike Slovenije.
Z normirano šolnino za prvi in drugi letnik študija se poravnavajo stroški predavanj in seminarjev za posamezni letnik, za tretji in četrti letnik študija pa stroški konzultacij pri pripravi doktorata znanosti. V obeh primerih se z normirano šolnino poravnavajo tudi stroški standardnega knjižničnega in informacijskega servisa, zagovorov nalog (tez) ter upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog, povezanih z izvajanjem študija.
Z normirano šolnino se lahko poravnavajo tudi materialni stroški za individualno raziskovalno delo iz zadnjega odstavka X. točke tega sklepa.

Sofinanciranje ne sme presegati 80 odstotkov normirane šolnine.
Sofinancira se šolnina za študij po podiplomskih študijskih programih, in sicer:
– za študente, državljane Republike Slovenije, ki se prvič vpišejo v prvi letnik podiplomskega študija v študijskem letu, ko je študijski program izbran prek razpisa iz drugega poglavja tega sklepa, in redno napredujejo v drugi, tretji oziroma četrti letnik, visokošolski zavod pa izpolnjuje vse obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju;
– izjemoma za študente drugega ali višjih letnikov, ki zaradi materinstva, služenja vojaškega roka ali bolezni, daljše od treh mesecev, niso redno napredovali, vendar za vsak letnik le enkrat;
– ob upoštevanju predpisov o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva, če so štipendisti Vlade Republike Slovenije ali ministrstev ali če je tako določeno z meddržavnimi ali mednarodnimi pogodbami ali sporazumi.
Če sredstva ne zadoščajo za sofinanciranje vseh vpisanih študentov, se najprej poravnajo stroški študija v višjih letnikih, v prvem letniku pa za toliko študentov, kot je za visokošolski zavod določeno s sklepom o izbiri za sofinanciranje; seznam študentov določi visokošolski zavod ob upoštevanju določb o izbiri ob omejitvi vpisa.

Visokošolski zavod lahko zaračuna študentu največ tolikšno šolnino, kolikor znaša razlika med normirano šolnino za posamezni letnik ter sofinanciranjem iz proračuna Republike Slovenije.
Ob vpisu lahko visokošolski zavod študentu zaračuna največ 25-odstotno akontacijo šolnine iz prejšnjega odstavka, razliko pa poračuna potem, ko je sklenjena pogodba o sofinanciranju iz zadnjega odstavka IV. točke tega sklepa.

Največ 70 odstotkov proračunskih sredstev, prejetih v koledarskem letu, lahko visokošolski zavod nameni za stroške dela, najmanj 30 odstotkov pa za stroške materiala, storitev in nabavo opreme.

Ministrstvo visokošolskemu zavodu dodeli stimulativna sredstva za kakovost, in sicer:
– za vsakega diplomanta magistrskega študija, ki študij konča v treh letih, 5 odstotkov normirane šolnine za oba letnika skupaj,
– za vsakega diplomanta doktorskega študija, ki študij konča v petih letih, pa 5 odstotkov normirane šolnine za vse štiri letnike skupaj.
Visokošolski zavod lahko največ polovico teh sredstev porabi za stroške zagovorov nalog (tez), sicer pa za materialne stroške, povezane s študijem.

Visokošolski zavod pošlje ministrstvu seznam diplomantov iz preteklega koledarskega leta najkasneje do 15. januarja. Podlaga za izplačilo stimulativnih sredstev so podatki Statističnega urada Republike Slovenije.

Ne glede na določbo iz II. točke tega sklepa se javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2001/2002 objavi najkasneje do 15. junija.

Sofinanciranje podiplomskega študija se nadaljuje za študente, ki so se prvič vpisali v prvi letnik podiplomskega študija v študijskem letu 1998/99 ali pozneje in redno napredujejo v drugi, tretji oziroma četrti letnik na visokošolskih zavodih, izbranih prek razpisov, objavljenih na podlagi sklepa o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 42/98).
Stimulativna sredstva, opredeljena v XVIII. točki tega sklepa, se prvič izplačajo za diplomante, ki so se v podiplomski študij vpisali v študijskem letu 1998/99.

Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 42/98).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.