Na podlagi prvega in četrtega odstavka 53. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99), 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 50/99) in na podlagi 66. člena in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) ter na podlagi 3. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo rezidenti lahko račune v tujini (Uradni list RS, št. 41/01) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
I. SPLOŠNO
To navodilo predpisuje vsebino, obliko in roke naslednjih poročil:
– Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C.
– Poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti – SKV.
– Poročilo o kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti – SN.
– Poročilo o pogodbenih naložbah med rezidenti in nerezidenti (joint venture) – JV.
Prostocarinske prodajalne in mejne prodajalne, ki so opredeljene v zakonu o preoblikovanju carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 13/01), poročajo na anketnem listu do 20. v mesecu za podatke, ki se nanašajo na predhodni mesec. Vsebino in obliko anketnega lista določi Banka Slovenije in ga pošlje poročevalcem.
II. POROČILO O RAČUNIH V TUJINI IN KONTOKORENTIH ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C
1. Predmet poročanja
Na poročilu C se poroča o:
– prometu in stanju na računih pri bankah in finančnih organizacijah v tujini
– prometu in stanju na kontokorentnih računih vzpostavljenih z nerezidenti za promet storitev in/ali blaga:
· računi zavarovalnih družb;
· računi družb, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem, potniškem, telekomunikacijskem in poštnem prometu;
· promet s plačilnimi karticami tujih izdajateljev in tistih domačih izdajateljev, ki imajo promet s plačilnimi karticami s tujino;
· blagovni in storitveni netting;
· hitra plačila opravljena preko poslovnih bank, ipd.;
– drugih transakcijah (razno):
· danih in prejetih plačilih od nerezidentov v tolarski ali devizni gotovini na blagajni rezidenta;
· stanju devizne gotovine v blagajni rezidenta;
· izplačilih vseh stroškov rezidentom na blagajni ali z žiro računa v tolarjih za transakcije opravljene v tujini;
· druge relevantne transakcije.
Poročilo o drugih transakcijah se izpolni, kolikor znesek prometa v mesecu, za katerega se poroča, presega protivrednost 100.000 SIT oziroma kolikor ima poročevalec stanje v devizni blagajni.
2. Obvezniki poročanja
Rezidenti pravne osebe in rezidenti iz 3. in 7. točke sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko rezidenti račune v tujini, poročajo Banki Slovenije na poročilu C.
Ne glede na prejšnji odstavek poročajo banke v skladu s tem navodilom:
– o računih v tujini, ki jih imajo za potrebe poslovanja svojih predstavništev v tujini;
– kontokorentih.
Obveznik poroča o tistih transakcijah, ki jih je prikazal tudi v svojih knjigovodskih listinah v mesecu, za katerega poroča, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in to ne glede na to, kdaj se je transakcija dejansko izvršila.
3. Rok za vpis v evidenco računa v tujini pri Banki Slovenije
Vsi rezidenti – pravne osebe, ki že imajo odprte račune v tujini, so dolžni najkasneje do 31. 7. 2001 te račune priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije na obrazcu C ev.
Račune, ki bodo odprti po 1. 7. 2001, morajo rezidenti v roku 10 delovnih dni po odprtju računov v tujini priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije. Po prijavi bodo obvezniki poročanja v roku 5 delovnih dni obveščeni o evidenčnih številkah računov, ki jih bodo vpisovali na poročila C.
4. Rok za dostavo poročil C Banki Slovenije
Obvezniki poročajo Banki Slovenije mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec.
5. Način poročanja
Poroča se na zadnji verziji predpisanega programa, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije (http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html) oziroma ga Banka Slovenije na zahtevo poročevalcem pošlje. Poročilo se Banki Slovenije predloži po elektronski pošti oziroma na disketi.
6. Navodilo za izpolnjevanje
6.1. Evidenca računa v tujini – C ev.
Poročevalec izbere:
– ’1. Prijava računa’, ko prijavlja v evidenco nov račun;
– ’2. Prijava sprememb’, ko prijavlja naknadne spremembe podatkov vpisanih ob prijavi;
– ’3. Odjava računa’, ko zapre račun.
V primeru, da ima poročevalec več računov pri isti banki, mora v evidenco prijaviti vsak račun posebej.
‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Evidenčna številka’: se izpolni samo pri prijavi spremembe oziroma odjavi iz evidence.
‘Vrsta poročila’: poročevalec izbere:
– ’1. Račun v tujini’ v primeru, da ima pri tuji banki odprt račun. Opredeli še podvrsto poročanja in sicer izbere:
– I – kolikor izvaja investicijska dela v tujini;
– O – za vse ostale namene.
– ’2. Kontokorentni račun’ v primeru, da ima vzpostavljen kontokorentni odnos s tujim partnerjem. Opredeli še podvrsto poročanja, tako da izbere:
– K – za vse tiste kontokorentne račune, ki se nanašajo na poslovanje s kreditnimi karticami;
– O – za vse ostale kontokorentne račune.
‘Banka v tujini oziroma tuji partner, sedež’: poročevalec vpiše naziv in sedež tuje banke, pri kateri ima odprt račun, oziroma vpiše naziv in sedež tujega partnerja, s katerim ima vzpostavljen kontokorentni način poslovanja.
‘Država banke v tujini oziroma tujega partnerja’: vpiše se numerična šifra države tujega partnerja oziroma tuje banke po šifrantu ISO 3166.
‘Račun odprt dne’: poročevalec vpiše datum odprtja računa.
‘Datum veljavnosti spremembe’: vpiše se datum začetka veljavnosti spremembe.
‘Račun zaprt dne (pri odjavi)’: poročevalec vpiše datum zaprtja računa. Končno stanje na poročilu C za mesec, v katerem je bil račun zaprt, mora biti enako nič.
‘Odobreno negativno stanje v valuti’, ‘Odobreno do’, ‘Vrsta obrestne mere’ in ‘Obrestna mera’: poročevalec izpolni samo v primeru, če ima račun v tujini in ko mu banka odobri negativno stanje na računu. Vpiše se odobreni znesek v valuti. Polje ‘Vrsta obrestne mere’ se izpolni po šifrantu vrst obrestnih mer (Uradni list RS, št. 50/99). Vsako spremembo mora poročevalec takoj sporočiti.
‘Ime in priimek odgovorne osebe ter funkcija’: vpiše se oseba, ki je odgovorna za pravilnost in ažurnost poročil. V primeru spremembe je podjetje dolžno takoj sporočiti novo ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Elektronski naslov odgovorne osebe’
‘Opombe’: vpiše se morebitno dodatno pojasnilo.
Obvezno je potrebno izpolniti še polji ‘Kraj in datum’ in ‘Žig in podpis’.
6.2. Poročilo o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C
‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Sestavljavec poročila’: vpišeta se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpišeta se kraj in datum sestave poročila.
‘Obdobje: mesec __ leto ____’: vpišeta se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.
‘Evidenčna številka’: poročevalec vpiše številko, ki mu je bila dodeljena v Banki Slovenije na osnovi poslanega obrazca za vpis v evidenco računa v tujini. Poročevalec izpolni poročila za vsako posamezno evidenčno številko in valuto. V primeru, da poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Valuta’: poročevalec vpiše numerično šifro valute po šifrantu ISO 4217, v kateri je voden račun oziroma je bilo iz blagajne dano ali prejeto plačilo. Če se račun pri tuji banki vodi v več valutah, se za vsako valuto izdela svoje poročilo.
‘Vrsta poročila’: poročevalec izbere vrsto poročila:
– ’1. Račun v tujini’, kolikor ima odprt račun pri banki v tujini;
– ’2. Kontokorentni račun’, kolikor ima vzpostavljen kontokorentni račun s tujim partnerjem;
– ’3. Razno’, v primeru danih ali prejetih plačil nerezidentom oziroma od nerezidentov v tolarski ali devizni gotovini na blagajni rezidenta ali direktno na žiro račun rezidenta, stanja devizne gotovine v blagajni rezidenta ter izplačil vseh stroškov rezidentom za službene poti v tujino v tolarjih.
‘Začetno stanje’: vpiše se stanje na računu oziroma v devizni blagajni rezidenta na prvi dan poročevalskega obdobja v originalni valuti, ki se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isto evidenčno številko in valuto. Če poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’ za valuto 705 SIT, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Podvrsta poročila’: poročevalec vpiše pri vrsti poročila:
– ’1. Račun v tujini’:
– I – za vse tiste transakcije, ki se nanašajo na izvajanje investicijskih del v tujini in /ali
– O – za vse ostale transakcije.
– ’2. Kontokorentni račun’:
– K – za vse transakcije, ki se nanašajo na poslovanje s plačilnimi karticami (o prometu s plačilnimi karticami poročajo samo rezidenti, ki so izdajatelji tujih plačilnih kartic v Sloveniji in tisti domači izdajatelji, ki imajo promet s plačilnimi karticami s tujino) in / ali
– O – za vse ostale transakcije.
– ’3. Razno’: O – za vse transakcije.
‘Šifra države’: vpiše se numerična šifra države nerezidenta po šifrantu ISO 3166, s katero je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi se nahaja devizni račun ali partner, s katerim se vodi kontokorentni račun.
Če se poročilo nanaša na priliv tolarske ali devizne gotovine v blagajno ali na račun rezidenta, je potrebno vpisati državo, iz katere je tuji kupec oziroma plačnik. Če se poročilo nanaša na odliv, pa je potrebno vpisati šifro države nerezidenta, ki mu je bila gotovina izplačana oziroma v katero rezident potuje.
‘Šifra transakcije’: poročevalec vpiše šifro iz šifranta plačil iz tujine in plačil v tujino (Uradni list RS, št. 50/99). Če ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše v stolpec ‘Opis transakcije’ besedilo, ki najbolj ustreza vsebini transakcije oziroma se informira v informacijski pisarni Banke Slovenije.
‘Registrska številka kredita evidentiranega pri Banki Slovenije’: poročevalec vpiše šestmestno številko, ki jo je dodelila Banka Slovenije ob prijavi kredita. Stolpec se izpolni samo v primeru povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja iz naslova odplačila kredita danega nerezidentu oziroma vračilo kredita najetega pri nerezidentu in je kredit evidentiran pri Banki Slovenije. Poročevalec vpiše šifro transakcije iz šifranta plačil (Uradni list RS, št. 50/99) oziroma iz spodnje razpredelnice.
Pri odplačevanju dolgoročnega komercialnega kredita, ki je bil najet ali dan v višini manj od 5 milijonov SIT in registrska številka ne obstaja, se vpiše šifro transakcije osnovnega posla (npr. 112, če gre za plačevanje blaga; če gre za plačevanje storitev, pa ustrezno šifro transakcije storitev).
Dolgoročni komercialni kredit, ki je bil najet oziroma dan v višini 5 milijonov SIT ali več, oziroma finančni kredit, ki še ni prijavljen pri Banki Slovenije, je potrebno obvezno prijaviti.
V primeru, da poročevalec odplačuje kredit najet v tujini z računa, ki ga ima odprtega pri banki v tujini, šifrira take transakcije z naslednjimi šiframi:
------------------------------------------------------------------
Vrsta kredita Vrsta transakcije Osnova
plačila
------------------------------------------------------------------
Kratkoročni kredit odplačilo glavnice 123
plačilo obresti 111
plačilo stroškov 128
plačilo zamudnih obresti 129
Dolgoročni kredit odplačilo glavnice 121
plačilo obresti 110
plačilo stroškov 128
plačilo zamudnih obresti 129
------------------------------------------------------------------
V primeru, da poročevalec prejme na račun, ki ga ima odprtega pri banki v tujini, sredstva iz naslova odplačila kredita, danega tujini, šifrira take transakcije z naslednjimi šiframi:
------------------------------------------------------------------
Vrsta kredita Vrsta transakcije Osnova
plačila
------------------------------------------------------------------
Kratkoročni kredit odplačilo glavnice 523
plačilo obresti 511
plačilo stroškov 528
plačilo zamudnih obresti 529
Dolgoročni kredit odplačilo glavnice 517
plačilo obresti 510
plačilo stroškov 528
plačilo zamudnih obresti 529
------------------------------------------------------------------
‘Opis transakcije’: poročevalec izpolni le v primeru, če ne pozna šifre transakcije. Opis transakcije, ki spreminja stanje na računu oziroma v blagajni podjetja, mora biti čimbolj natančen.
V nadaljevanju je opisano šifriranje nekaterih vrst transakcij:
– Nevtralne šifre transakcij:
· Račun v tujini: pri prenosu sredstev (dotacija) računa v tujini se uporabi na poročilu C šifra transakcije 530, na nalogu za plačilo v tujino preko poslovne banke pa šifra 130. Če se račun v tujini dotira preko drugega računa v tujini, se šifra 130 uporabi na poročilu C za račun, s katerega se sredstva nakažejo.
Pri prenosu sredstev z računa v tujini na račun pri poslovni banki v Sloveniji (dotacija) uporabi poročevalec na poročilu C šifro transakcije 130, na obvestilu o prilivu iz tujine pri poslovni banki pa šifro 530. Če gre za dotacijo med dvema računoma v tujini, se šifra 530 uporabi na poročilu C za račun, na katerega se sredstva dotirajo.
· Kontokorent: Če rezident poravnava obveznost do tujine s plačilom (pokrivanje negativnega salda rezidenta), to prikaže na poročilu C kot povečanje dobroimetja s šifro transakcije 532, na nalogu za plačilo v tujino preko poslovne banke pa je šifra transakcije 132. Šifra transakcije 132 se na poročilu C uporabi tudi, ko rezident negativni saldo na kontokorentu pokriva s plačilom preko računa v tujini.
Če nerezident poravnava obveznost do rezidenta s plačilom na račun rezidenta pri poslovni banki v Sloveniji ali račun v tujini (pokrivanje negativnega salda nerezidenta), se to prikaže na poročilu C za kontokorent kot zmanjšanje dobroimetja s šifro transakcije 132, na obvestilu o prilivu iz tujine pri poslovni banki v Sloveniji oziroma na poročilu C o računu v tujini pa je šifra transakcije 532.
· Plačilne kartice: pri poročanju o prometu s plačilnimi karticami pomeni dvig oziroma polog gotovine dvigovanje tuje efektive s plačilno kartico rezidentov v tujini oziroma nerezidentov v Sloveniji. V obeh primerih se uporabi šifra transakcije 897. Povečanje dobroimetja je poraba nerezidentov v Sloveniji, zmanjšanje dobroimetja pa poraba rezidentov v tujini.
· Netting: poročevalec mora vse transakcije, ki se izvedejo v okviru netting sistema, poročati po bruto sistemu, tako da prikaže vse transakcije uvoza in izvoza blaga in storitev in ne le neto tok. Izvoz in uvoz blaga se šifrirata s šifro transakcije 112, za storitve pa se uporabijo ustrezne šifre. Povečanje dobroimetja pomeni izvoz blaga ali opravljeno storitev rezidenta nerezidentu oziroma terjatev do nerezidenta. Zmanjšanje dobroimetja pa pomeni uvoz blaga ali opravljeno storitev nerezidenta rezidentu oziroma obveznost do nerezidenta.
‘Povečanje dobroimetja’: poročevalec vpiše vrednost prilivov na račun v tujini oziroma terjatve do nerezidentov na kontokorentnih računih oziroma transakcije, ki povečujejo stanje v blagajni rezidenta.
‘Zmanjšanje dobroimetja’: poročevalec vpiše vrednost odlivov z računa v tujini oziroma obveznosti rezidentov na kontokorentnih računih oziroma transakcije, ki zmanjšujejo stanje v blagajni rezidenta.
V posamezni vrstici je znesek lahko vpisan ali pod ‘Povečanje dobroimetja’ ali ‘Zmanjšanje dobroimetja’.
‘Končno stanje’: vpiše se stanje na računu ali v devizni blagajni na zadnji dan poročevalskega obdobja. Stanje na računu in devizni blagajni je praviloma pozitivno, to pomeni, da ima podjetje terjatev do tujine v primeru računa v tujini in devizne blagajne, oziroma ima terjatev do tujih partnerjev v primeru kontokorentnega računa. V primeru, da poročevalec poroča o vrsti poročila ‘3. Razno’ za valuto 705 SIT, podatka ni potrebno izpolniti.
‘Vezana sredstva’: poročevalec vpiše stanje vezanih sredstev na zadnji dan poročevalskega obdobja ves čas trajanja vezave.
Povečanje dobroimetja iz naslova vračila depozita se šifrira s 505, zmanjšanje dobroimetja zaradi vezave pa s šifro 105. Obresti iz tega naslova se šifrirajo s šifro transakcije 512.
Pojasnila pri vrsti poročila ‘3. Razno’ za tujo valuto
Za potrebe plačilne bilance države se podatki o plačilih blaga in storitev v tuji gotovini od nerezidentov oziroma nerezidentom, ter podatki o vseh stroških rezidentov v tujini v tuji valuti zbirajo na dva načina:
1. iz podatkov plačilnega prometa s tujino preko poslovnih bank (podatki o prejemu tuje gotovine oziroma o dvigu tuje gotovine),
2. iz mesečnih poročil o računih v tujini in kontokorentih ter gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v tolarjih z nerezidenti – C.
Z namenom, da bi bili podatki pravilni in da bi bilo čim manj naknadnega usklajevanja, se vsak rezident odloči samo za en način poročanja.
Če se rezident odloči za prvi način, so poročevalke poslovne banke, ki morajo rezidentu za vsak priliv iz tujine v gotovini izstaviti obvestilo o prilivu iz tujine. Za vsak posamezni dvig tuje gotovine v banki mora rezident banki predložiti nalog za plačilo v tujino. Rezident v tem primeru ne poroča, ker zanj poroča poslovna banka.
V drugem primeru pa rezident poroča o prometu in stanju v devizni blagajni za vsako valuto posebej. Za vse prejete prilive in vse izplačane odlive iz naslova plačil blaga, storitev, stroškov službenih potovanj in drugih poslov uporablja ustrezne šifre transakcij. Odvode in dvige tuje gotovine v/z banko(e) rezident prikaže na splošnem deviznem nalogu s šifro transakcije 712 ali 572.
Za rezidente, ki imajo v devizni blagajni vedno neko stanje, je poročanje na poročilu C obvezno.
III. POROČILO O KRATKOROČNIH TERJATVAH IN OBVEZNOSTIH IZ POSLOVANJA Z NEREZIDENTI – SKV
1. Predmet poročanja so stanja in spremembe kratkoročnih terjatev in obveznosti do kupcev in dobaviteljev nerezidentov iz poslovanja (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne).
2. Obvezniki za poročanje.
Banka Slovenije določi vzorec obveznikov za poročanje in jih o tem obvesti.
3. Rok za dostavo poročil Banki Slovenije: poroča se mesečno, najkasneje do zadnjega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
4. Način poročanja: na zadnji verziji predpisanega programa, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html oziroma ga Banka Slovenije poročevalcem na zahtevo pošlje na disketi. Poročilo se Banki Slovenije predloži na disketi oziroma po elektronski pošti.
5. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA SKV
5.1. ‘Poročevalec’: vpiše se firma družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestna matična številka poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestna davčna številka poročevalca.
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Sestavljavec poročila’: vpišeta se ime in priimek osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpišeta se kraj in datum sestave poročila.
‘Obdobje: mesec __ leto ____’: vpišeta se mesec (mm) in leto (llll), za katerega se poroča.
5.2. Podatki se vpisujejo v originalnih valutah v celih številih. V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve oziroma obveznosti (plačila, zapiranja danih in prejetih avansov) druga kot valuta nastanka terjatve oziroma obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve oziroma obveznosti.
5.3. V poročilu se ne upoštevajo stanja in spremembe prenosov tekočih zapadlosti dolgoročnih terjatev oziroma obveznosti med kratkoročne.
Dokler se kratkoročne terjatve in obveznosti ne spremenijo v dolgoročne s kreditno pogodbo z nerezidentom, so terjatve in obveznosti predmet poročanja na poročilu SKV, v nasprotnem primeru pa so predmet poročanja na poročilih o kreditnih poslih z nerezidenti.
5.4. Okvirni konti
V nadaljevanju navodila so navedeni okvirni konti, ki po Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, avgust 2000) pokrivajo to področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje.
Če gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik knjižita terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Kontnem načrtu za gospodarske družbe, morata prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebinski opredelitvi kontov, navedenih v tem navodilu.
Okvirni konti za terjatve
– del 006 Terjatve za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena dolgoročna sredstva, z dospelostjo krajšo od 1 leta (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 046 Terjatve za predujme za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, z dospelostjo krajšo od 1 leta (ki se nanašajo na nerezidente)
– 121 Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
– 123 Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v tujini
– del 130 Kratkoročne terjatve za dane predujme za obratna sredstva (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 142 Kratkoročne terjatve iz komisijske in konsignacijske prodaje (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 162 Kratkoročne terjatve iz prejetih čekov (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 163 Kratkoročne terjatve iz prejetih menic (ki se nanašajo na nerezidente)
Okvirni konti za obveznosti
– 221 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
– 223 Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini
– del 230 Kratkoročne obveznosti za prejete predujme (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 242 Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 264 Kratkoročne obveznosti na podlagi izdanih čekov (ki se nanašajo na nerezidente)
– del 265 Kratkoročne obveznosti na podlagi izdanih menic (ki se nanašajo na nerezidente)
5.5. Navodilo za ‘A. TERJATVE’
PODATKI SE PRIKAZUJEJO POSEBEJ PO RUBRIKAH A.1., A.2. in A.3.:
‘A.1. Terjatve do nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v družbi poročevalki’: vpišejo se podatki o terjatvah do direktnih vlagateljev – nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v gospodarski družbi (poročevalki).
‘A.2. Terjatve do nerezidentov, kjer je poročevalec udeležen z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev’: vpišejo se podatki o terjatvah do nerezidentov, v katerih sta gospodarska družba oz. samostojni podjetnik (poročevalca) udeležena z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev.
‘A.3. Terjatve do ostalih nerezidentov’: vpišejo se podatki o terjatvah do vseh ostalih nerezidentov, ki niso prikazani v rubriki A.1. in/ali rubriki A.2.
V STOLPCE OD 1 do 6 SE VPISUJEJO NASLEDNJI PODATKI:
‘Valuta’: vpišejo se numerične šifre originalnih valut po šifrantu ISO 4217, v katerih so prikazane terjatve.
‘Država’: vpišejo se numerične šifre držav nerezidentov – pogodbenih partnerjev po šifrantu ISO 3166.
‘Začetno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih terjatev do nerezidentov po originalnih valutah in državah na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.
V stolpca 4 in 5 se vpišejo podatki o spremembah med začetnim in končnim stanjem. Povečanje je prikazano s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
‘Neto transakcije’: vpišejo se spremembe terjatev do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah v mesecu, za katerega se poroča, razen prekvalifikacij kratkoročnih terjatev v neposredne naložbe, prekvalifikacij kratkoročnih terjatev v dolgoročne na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisov.
‘Ostalo’: vpišejo se podatki o prekvalifikacijah kratkoročnih terjatev v neposredne naložbe, prekvalifikacijah kratkoročnih terjatev v dolgoročne kredite na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisih terjatev (v primeru prisilne poravnave, stečaja tujega partnerja, zaradi odvzema blaga ipd.).
‘Končno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih terjatev do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
5.6. Navodilo za ‘B. OBVEZNOSTI’
PODATKI SE PRIKAZUJEJO POSEBEJ PO RUBRIKAH B.1., B.2. in B.3.:
‘B.1. Obveznosti do nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v družbi poročevalki’: vpišejo se podatki o obveznostih do direktnih vlagateljev – nerezidentov, ki imajo 10 ali več % vrednosti lastniških deležev v gospodarski družbi (poročevalki).
‘B.2. Obveznosti do nerezidentov, v katerih je poročevalec udeležen z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev’: vpišejo se podatki o obveznostih do nerezidentov, v katerih sta gospodarska družba oz. samostojni podjetnik (poročevalca) udeležena z 10 ali več % vrednosti lastniških deležev.
‘B.3. Obveznosti do ostalih nerezidentov’: vpišejo se podatki o obveznostih do vseh ostalih nerezidentov, ki niso prikazani v rubriki B.1. in/ali rubriki B.2.
V STOLPCE OD 1 do 6 SE VPIŠEJO NASLEDNJI PODATKI:
‘Valuta’: vpišejo se numerične šifre originalnih valut, v katerih so prikazane obveznosti, po šifrantu ISO 4217.
‘Država’: vpišejo se numerične šifre držav nerezidentov – pogodbenih partnerjev po šifrantu ISO 3166.
‘Začetno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih obveznosti do nerezidentov po originalnih valutah in državah na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.
V stolpca 4 in 5 se vpišejo podatki o spremembah med začetnim in končnim stanjem. Povečanje je prikazano s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.
‘Neto transakcije’: vpišejo se spremembe obveznosti do nerezidentov po državah v mesecu, za katerega se poroča, razen prekvalifikacij kratkoročnih obveznosti v neposredne naložbe, prekvalifikacij kratkoročnih obveznosti v dolgoročne na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisov.
‘Ostalo’: vpišejo se podatki o prekvalifikacijah kratkoročnih obveznosti med neposredne naložbe, prekvalifikacijah kratkoročnih obveznosti v dolgoročne kredite na podlagi kreditne pogodbe in enostranskih odpisih obveznosti (v primeru prisilne poravnave, stečaja tujega partnerja, zaradi odvzema blaga ipd.).
‘Končno stanje’: vpiše se vrednost kratkoročnih obveznosti do nerezidentov po posameznih državah in originalnih valutah na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.
IV. POROČILA O KAPITALSKIH NALOŽBAH MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI – SN
1. Predmet poročanja so:
– podatki o lastniških deležih rezidentov Slovenije v tujini (naložbe v prvem kolenu v tujini);
– podatki o lastniških deležih gospodarskih družb (v nadaljnjem besedilu: družbe) v prvem kolenu v tujini v drugih družbah v tujini (naložbe v drugem kolenu v tujini) pod pogojem, da so naložbe v prvem in drugem kolenu enake ali večje od 10 odstotkov;
– kazalci poslovanja družb v prvem kolenu v tujini pod pogojem, da so posamezne naložbe v prvem kolenu večje od 50 odstotkov;
– podatki o lastniških deležih nerezidentov v družbah v Sloveniji (naložbe v prvem kolenu v Sloveniji);
– podatki o lastniških deležih družbe v prvem kolenu v Sloveniji v drugih družbah v Sloveniji (naložbe v drugem kolenu v Sloveniji) pod pogojem, da so naložbe v prvem in drugem kolenu enake ali večje od 10 odstotkov.
2. Obvezniki poročanja (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) so:
– rezidenti – pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetniki), ki so v poročevalskem letu lastniki deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini, ustanovitelji podružnice v tujini oziroma posedujejo nepremičnino v tujini (Poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – SN11, SN44);
– rezidenti, v katerih so v poročevalskem letu nerezidenti (pravne in fizične osebe) lastniki deleža v kapitalu ali delnic ali ustanovitelji podružnice, (so)ustanovitelji zavoda ali fundacije na ozemlju Republike Slovenije (Poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – SN22, SN55).
3. Način poročanja
Poročevalec poročilo SN sestavi z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki se nahaja na spletnih straneh Banke Slovenije (http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html) ali mu ga ta na njegovo zahtevo pošlje. Poročilo mora predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
4. Rok za dostavo poročil SN je 20. 3. v tekočem letu za preteklo leto, ki se konča z 31.12 (v nadaljnjem besedilu: poročevalsko leto).
Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla obdobja, je potrebno v 30 delovnih dneh po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.
5. Valuta poročanja
Vsa poročila se izpolnijo v tolarjih (SIT) v celih številih.
6. Kapital
Upošteva se celotni kapital, kot je definiran v Slovenskem računovodskem standardu 8 (8.1.).
7. Delež kapitala
V primeru, da je delež kapitala manjši od 0,01%, ni potrebno poročati.
8. Uporaba kontnega načrta
V navodilu so navedeni okvirni konti, ki po Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, avgust 2000) pokrivajo to področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje.
Če poročevalec knjiži terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Kontnem načrtu za gospodarske družbe, mora poročevalec prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebinski opredelitvi kontov, navedenih v tem navodilu.
9. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KAPITALSKIH NALOŽBAH REZIDENTOV V TUJINI – SN11, SN44
‘Poročevalec’: vpiše se firmo družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca.
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Sestavljavec poročila’: vpiše se priimek in ime osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpiše se kraj in datum sestave poročila.
‘Stanje na dan 31. 12....’: vpiše se poročevalsko leto.
A. SEZNAM NALOŽB SN11, SN44
A.1. SN11 NALOŽBE POROČEVALCA V PRVEM KOLENU V TUJINI oziroma naložbe v kapital ali delnice pravnih oseb v tujini / v podružnice v tujini / v nepremičnine v tujini
‘Registrska številka naložbe v prvem kolenu’: poročevalec vpiše številko vpisa naložbe v register pri Ministrstvu za finance na osnovi 21. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99) in pravilnika o vpisu v register neposrednih naložb rezidentov v tujini (Uradni list RS, št. 54/99). Pri poročanju o naložbi v tujini, ki ni registrirana (npr. nepremičnine; naložbe, kjer je lastniški delež nižji od 10 %; ...), poročevalec vpiše evidenčno številko Banke Slovenije, ki mu jo ta posreduje pred rokom za sestavo poročil, razen v prvem letu poročanja, ko pusti to polje prazno.
‘Vrsta naložbe v prvem kolenu’: vpiše se ustrezna oznaka naložbe:
– 11/1 (naložba v obstoječo družbo) – v primeru, ko je poročevalec od dotedanjih lastnikov kupil delež v kapitalu ali delnice že obstoječe družbe v tujini ali je vplačal sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobil delež ali delnice že obstoječe družbe.
– 11/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je poročevalec vplačal delež v kapitalu ali delnice za ustanovitev nove družbe v tujini ali za dokapitalizacijo družbe, v kateri je bil (so)ustanovitelj. Poročevalec, ki je sodeloval pri ustanovitvi družbe v tujini kot (so)ustanovitelj, prikaže vrsto naložbe 11/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja.
– 11/3 (naložba v nepremičnino) – v primeru, ko je poročevalec (so)lastnik nepremičnine v tujini.
– 11/4 (družba v ustanavljanju) – v primeru, ko je poročevalec sklenil pogodbo o (so)ustanovitvi družbe v tujini in vplačal kapitalski vložek ali delnice za (so)ustanovitev družbe v tujini, družba pa še ni registrirana pri pristojnem organu v tujini.
– 11/5 (izvenbilančna naložba) – v primeru, ko ima poročevalec kapitalsko naložbo (delež ali delnice) in/ali nepremičnine v tujini vodene kot izvenbilančna sredstva.
– 11/6 (podružnica v tujini) – v primeru, ko ima poročevalec podružnico v tujini.
– 11/8 (družba v stečaju) – v primeru, ko ima poročevalec naložbo v družbi v tujini, ki je v stečaju ali likvidaciji.
– 11/9 (ostalo) – v primeru, ko je poročevalec družbo registriral pri Ministrstvu za finance, ni pa še vplačal lastniškega kapitala za (so)ustanovitev družbe v tujini.
‘Tuji partner v prvem kolenu’ pri vrsti naložbe:
– 11/1 , 11/2, 11/6, 11/8 se vpiše firmo in sedež družbe v tujini;
– 11/3 se vpiše vrsto nepremičnine (počitniški objekt, stanovanjski objekt, poslovna zgradba, zemljišče...) in kraj;
– 11/4, 11/9 se vpiše predvideno firmo in sedež družbe;
– 11/5 se vpiše firmo in sedež družbe oziroma vrsto nepremičnine (počitniški objekt, stanovanjski objekt, poslovna zgradba, zemljišče...) in kraj.
‘Država tujega partnerja v prvem kolenu’: vpiše se numerično šifro države, v kateri ima poročevalec naložbo, po šifrantu ISO 3166.
‘Dejavnost tujega partnerja v prvem kolenu’: vpiše se dejavnost tujega partnerja po Standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98, 12/99), npr.: 29.110.
‘Delež kapitala v prvem kolenu v %’: vpiše se delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti, ki ga ima poročevalec v celotnem kapitalu družbe v tujini ali v nepremičnini.
A.2. SN44 NALOŽBE TUJEGA PARTNERJA V PRVEM KOLENU V DRUGIH DRUŽBAH V TUJINI (lastniški delež >= 10%)
Ta del izpolnijo samo poročevalci, ki imajo 10 ali večodstotne lastniške deleže v tujih partnerjih, ti pa imajo ravno tako 10 ali večodstotne lastniške deleže v drugih družbah v tujini (naložbe v drugem kolenu).
‘Delež kapitala tujega partnerja v drugih družbah v tujini v %’: vpiše se delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti, ki ga ima družba v prvem kolenu v tujini v celotnem kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini. V primeru, da se naložba v poročevalskem letu zapre oziroma se zniža pod 10 odstotkov, se vpiše 0.
‘Registrska številka naložbe v drugem kolenu’: poročevalec vpiše evidenčno številko, ki mu jo Banka Slovenije posreduje pred rokom za sestavo poročil, razen v prvem letu poročanja, ko pusti to polje prazno.
‘Vrsta naložbe v drugem kolenu’: vpiše se ustrezna oznaka naložbe:
– 44/1 (naložba v obstoječo družbo) – v primeru, ko je družba v prvem kolenu v tujini od dotedanjih lastnikov kupila delež v kapitalu ali delnice v drugi že obstoječi družbi v tujini (v drugem kolenu), ali je vplačala sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobila delež ali delnice v drugi že obstoječi družbi v tujini (v drugem kolenu).
V primeru, ko poročevalec pridobi naložbo v obstoječi družbi v prvem kolenu v tujini, slednja pa že ima naložbo v drugem kolenu v tujini, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (44/1) ne glede na to ali je družba v prvem kolenu (so)ustanoviteljica družbe v drugem kolenu ali ne.
– 44/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je družba v prvem kolenu v tujini vplačala delež ali delnice za (so)ustanovitev nove družbe v drugem kolenu v tujini. Za družbo v prvem kolenu v tujini, ki je sodelovala pri ustanovitvi družbe v tujini kot (so)ustanoviteljica, poročevalec prikaže vrsto naložbe 44/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja.
‘Tuji partner v drugem kolenu’: vpiše se firmo in sedež družbe v drugem kolenu v tujini, v kateri ima družba v prvem kolenu v tujini 10 ali več odstoten kapitalski delež.
‘Država tujega partnerja v drugem kolenu’: vpiše se numerično šifro države družbe v drugem kolenu po šifrantu ISO 3166.
‘Dejavnost tujega partnerja v drugem kolenu’: vpiše se dejavnost družbe v drugem kolenu po Standardni klasifikaciji dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi Standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98, 12/99), npr.: 29.110.
B. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN11, SN44
B.1. SN11 NALOŽBE POROČEVALCA V PRVEM KOLENU V TUJINI oziroma naložbe v kapital ali delnice pravnih oseb v tujini / v podružnice v tujini / v nepremičnine v tujini
Glejte Sliko 1.
Poročevalec poroča o vrednosti naložbe v tujini po kapitalski metodi ne glede na to ali obračunava naložbo po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Kadar poročevalec v svojih knjigah vodi naložbo po naložbeni metodi in do 28.2. ni prejel bilance povezane družbe za poročevalsko leto, poroča vrednost kapitala po tisti bilanci tuje družbe, ki jo je kot zadnjo vključil v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto.
Če poročevalec za poročevalsko leto ni prejel bilance tuje družbe in je v svoje računovodske izkaze že vključil podatke iz bilance tuje družbe za preteklo leto, za poročevalsko leto poroča samo začetno in končno stanje vrednosti naložbe.
Poročevalec poroča knjigovodsko vrednost nepremičnin. Za nepremičnine, za katere ni na razpolago podatka o knjigovodski vrednosti, vpiše poročevalec ocenjeno tržno vrednost imetja, če z njo razpolaga, sicer pa nabavno vrednost.
Če je poročevalec v poročevalskem letu zaradi izgube, ki jo je prikazala povezana družba v tujini, knjigovodsko vrednost naložbe popravil na 0, mora v poročilu Banki Slovenije izkazovati dejansko vrednost naložbe, kot jo izračuna iz kapitala tuje družbe glede na svoj delež, čeprav je ta negativna.
Prenehanje poročanja
V primeru, da se naložba v poročevalskem letu zapre, se v del A.1. vpišejo vsi ustrezni podatki, v stolpec 7 ‘Delež kapitala v prvem kolenu v %’ pa se vpiše 0. V delu B.1. se pojasni način zapiranja naložbe. Stolpec 10 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’ mora biti enak 0.
Okvirni konti
– del 02 Nepremičnine (v tujini);
– del 03 Popravek vrednosti nepremičnin (del, ki popravlja del 02);
– 061 Naložbe v delnice delniških družb v tujini;
– del 062 Naložbe v delnice bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij (del, ki se nanaša na nerezidente;
– 064 Naložbe v deleže v podjetja v tujini;
– 066 Druge kapitalske naložbe v tujini;
– del 069 Popravek vrednosti dolgoročnih finančnih naložb (del, ki popravlja vrednost 061, dela 062, 064 in 066);
– del 170 Delnice, kupljene za prodajo (del, ki se nanaša na delnice tujih izdajateljev);
– del 171 Deleži, kupljeni za prodajo (del, ki se nanaša na deleže v nerezidentih);
– del 172 Celotni kapital, kupljen za prodajo (del, ki se nanaša na kapital v nerezidentih) ;
– del 179 Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb (del, ki popravlja del 170, del 171 in del 172).
‘Registrska številka naložbe’: glejte A. SEZNAM NALOŽB SN11, SN44 / ‘Registrska številka naložbe v prvem kolenu’.
‘ISIN koda’: vpiše se ISIN koda tujega lastniškega vrednostnega papirja (samo pri naložbah v delniške družbe). V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B.1. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’: vpišejo se podatki iz poročila predhodnega poročevalskega leta (stolpec 10, B.1.).
‘Povečanje deleža v kapitalu’ in ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’: vpišejo se povečanja in zmanjšanja s pozitivnim predznakom, razen v primeru zapiranja naložb z negativno vrednostjo lastniškega kapitala, ko se zapiranje prikaže v stolpcu ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’ z negativnim predznakom.
Vpišejo se spremembe vrednosti deleža poročevalca v kapitalu družbe v tujini, kot so:
– udeležba/zmanjšanje udeležbe domačega kapitala v družbah v tujini;
– blago kot vložek v kapital;
– raziskovanje in razvoj kot udeležba v kapitalu;
– tehnične storitve kot udeležba v kapitalu;
– nematerialna imetja kot vložek v kapital;
– povečanje osnovnega kapitala družbe za vpisani nevplačani kapital;
– vplačani presežek kapitala;
– povečanje rezerv pred oblikovanjem čistega dobička;
– priliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;
– sprememba kapitala (spremembe deleža, lastne delnice, pripojitve...) ;
– brezplačen prenos deleža med rezidentom in nerezidentom;
– nakup/prodaja nepremičnin v tujini;
– pobot obveznosti za vplačilo kapitala s terjatvijo do tretje osebe;
– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku preteklih let;
– povečanje celotnega kapitala za kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;
– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja;
razen:
– ugotovljenega čistega dobička oziroma ugotovljene čiste izgube poslovnega leta, ki pripada poročevalcu;
– izplačanega dobička poročevalcu;
– dobička, razporejenega za izplačilo poročevalcu a še ne izplačanega v poročevalskem letu;
– tečajnih sprememb;
– ostalih sprememb (revalorizacije, popravkov vrednosti, prekvalifikacij terjatev v kapital in obratno, odpisov...).
‘Čisti dobiček/izguba’: poročevalec vpiše vrednost svojega deleža v čistem dobičku/izgubi poročevalskega leta (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom), ki mu v tem letu pripada kot vlagatelju v celotnem dobičku/izgubi družbe v tujini po plačanem davku v skladu z njegovim deležem v kapitalu ali s posebnim dogovorom med družbeniki.
‘Izplačani dobiček in dobiček razporejen za izplačilo v poročev. letu ‘: poročevalec vpiše dobiček (s pozitivnim predznakom), ki mu je bil v tekočem letu izplačan oziroma razporejen za izplačilo ne glede na to, iz katerega poslovnega leta izvira:
– transfer dobička od udeležbe v kapitalu v državo skupaj z davkom ob transferu,
– dobiček tekočega ali preteklih let razporejen za izplačilo, a še ne izplačan v poročevalskem letu skupaj z davkom,
– izplačani dobiček kot akontacija v poročevalskem letu skupaj z davkom.
‘Tečajne spremembe’: vpišejo se spremembe (s pozitivnim ali negativnim predznakom), ki pojasnjujejo razliko med stanjem, preračunanim v tolarje konec predhodnega leta, in stanjem, preračunanim v tolarje konec tekočega leta, za katerega se poroča, in niso posledica poslovnih dogodkov oziroma transakcij, prekvalifikacij, odpisov ipd., temveč so posledica gibanja srednjih tečajev Banke Slovenije, ki se uporabljajo za preračun iz originalnih valut v tolarje.
‘Ostale spremembe’: vpišejo se podatki (s pozitivnim ali negativnim predznakom) o:
– prekvalifikacijah kratkoročnih oz. dolgoročnih komercialnih oz. finančnih kreditov v kapital in obratno,
– zmanjšanju celotnega kapitala za dobiček preteklih let, spremenjen v finančni kredit in obratno,
– povečanju celotnega kapitala za pokrivanje izgube, spremenjene v obveznost do nerezidenta
– morebitnem dobičku preteklih let, ki je bil v preteklih letih razporejen za izplačilo poročevalcu, vendar ni bil izplačan, ampak je bil v poročevalskem letu ponovno vložen v kapital nerezidenta,
– odpisu kapitala (likvidacija, stečaj),
– prenosih kapitala med dvema rezidentoma,
– povečanju/zmanjšanju celotnega kapitala za revalorizacijski popravek,
– zmanjšanju terjatev iz naslova kapitalskih poslov,
– zmanjšanju celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov v dobičku poročevalskega leta,
– popravkih vrednosti,
– drugem.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’: Vpišejo se podatki o vrednosti skupnega kapitala v tolarjih za poročevalsko leto. Podatki imajo lahko pozitivni ali negativni predznak.
‘Opombe’ vpiše se:
– vrsta in znesek transakcije, ki je poročevalec ne zna razvrstiti. Ob tem navede tudi stolpec, v katerega je uvrstil dvomljivo transakcijo;
– drugo
B.2. SN44 NALOŽBE TUJEGA PARTNERJA V PRVEM KOLENU V DRUGIH DRUŽBAH V TUJINI (lastniški delež >= 10%)
Ta del izpolnjujejo samo poročevalci, ki imajo 10 ali več odstotne lastniške deleže v direktno povezanih tujih partnerjih, ti pa imajo ravno tako 10 ali več odstotne lastniške deleže v drugih tujih družbah (v drugem kolenu).
Glejte Sliko 2.
Poročevalec vpiše celotno vrednost naložbe, ki jo ima družba v prvem kolenu v tujini v kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini in sicer po kapitalski metodi ne glede na to ali obračunava družba v prvem kolenu naložbo po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Podatki morajo biti usklajeni s potrjeno bilanco stanja in izkazom uspeha družbe v tujini v drugem kolenu, v kateri ima družba v prvem kolenu naložbo.
Kadar družba v prvem kolenu v tujini do 28.2. ni prejela bilance družbe v drugem kolenu v tujini za poročevalsko leto in je ni vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto, bo prišlo do zamika pri vključevanju naložbe posredno prek bilance družbe v prvem kolenu v tujini tudi pri poročevalcu. V tem primeru poročevalec poroča višino kapitala po tisti bilanci družbe v drugem kolenu v tujini, ki jo je družba v prvem kolenu v tujini kot zadnjo vključila v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto.
Če družba v prvem kolenu v tujini v poročevalskem letu ni prejela bilance družbe v drugem kolenu v tujini in je v svoje računovodske izkaze za poročevalsko leto vključila podatke iz bilance družbe v drugem kolenu v tujini za preteklo leto, ki jih je imela v bilanci že v preteklem poročevalskem letu in je torej o tem poročevalec že poročal, za poročevalsko leto poroča samo začetno in končno stanje vrednosti naložbe.
Če je družba v prvem kolenu v tujini v poročevalskem letu zaradi izgube, ki jo je prikazala družba v drugem kolenu v tujini, knjigovodsko vrednost naložbe popravila na 0, mora poročevalec v poročilu Banki Slovenije izkazovati dejansko vrednost naložbe, čeprav je negativna.
Prvo poročanje
V primeru, da naložbi v prvem kolenu in v drugem kolenu v poročevalskem letu dosežeta 10 ali več odstotkov, se za naložbo v drugem kolenu (del A.2.) izpolnijo ustrezni podatki, v delu B.2. pa se v stolpec 3 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’ vpiše 0. Spremembe, ki so povzročile nastanek naložbe, se pojasnijo v ustreznih stolpcih.
Prenehanje poročanja
V primeru, da se naložba v drugem kolenu v poročevalskem letu zmanjša pod 10 odstotkov, se v del A.2. vpišejo vsi potrebni podatki, v stolpec 8 ‘Delež kapitala tujega partnerja v ostalih družbah v tujini v %’ pa se vpiše 0. V delu B.2. se pojasni način zapiranja naložbe. Stolpec 10 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’ mora biti enak 0.
Če v poročevalskem letu pride do zapiranja naložbe v prvem kolenu, prek katere je vzpostavljena naložba v drugem kolenu, mora poročevalec zapreti naložbo v drugem kolenu v istem letu, kot je bila zaprta naložba v prvem kolenu.
‘Registrska številka naložbe’: glejte A. SEZNAM NALOŽB SN11, SN44 / ‘Registrska številka naložbe v drugem kolenu’.
‘ISIN koda’: vpiše se ISIN koda tujega lastniškega vrednostnega papirja družbe v drugem kolenu v tujini (samo pri naložbah v delniške družbe). V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B.2. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’: vpišejo se podatki iz poročila predhodnega poročevalskega leta (stolpec 10, B.2.).
‘Povečanje deleža v kapitalu’ in ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’: vpišejo se povečanja in zmanjšanja s pozitivnim predznakom, razen v primeru zapiranja naložb z negativno vrednostjo lastniškega kapitala, ko se zapiranje prikaže v stolpcu ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’ z negativnim predznakom.
Vpišejo se spremembe vrednosti deleža družbe v prvem kolenu v tujini v kapitalu družbe v drugem kolenu v tujini, kot so:
– udeležba/zmanjšanje udeležbe kapitala v družbah v tujini;
– blago kot vložek v kapital;
– raziskovanje in razvoj kot udeležba v kapitalu;
– tehnične storitve kot udeležba v kapitalu;
– nematerialna imetja kot vložek v kapital;
– povečanje osnovnega kapitala družbe za vpisani nevplačani kapital;
– vplačani presežek kapitala;
– povečanje rezerv pred oblikovanjem čistega dobička;
– priliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;
– sprememba kapitala (spremembe deleža, lastne delnice, pripojitve, ...) ;
– pobot obveznosti za vplačilo kapitala s terjatvijo tretje osebe;
– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku preteklih let;
– povečanje celotnega kapitala za kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;
– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja.
razen:
– ugotovljenega čistega dobička oziroma ugotovljene čiste izgube poslovnega leta;
– izplačanega dobička družbi v prvem kolenu v tujini;
– dobička, razporejenega za izplačilo a še ne izplačanega v poročevalskem letu;
– tečajnih sprememb;
– ostalih sprememb (revalorizacije, popravkov vrednosti, prekvalifikacij terjatev v kapital in obratno, odpisov ...).
‘Čisti dobiček/izguba’: poročevalec vpiše vrednost deleža družbe v prvem kolenu v tujini v dobičku/izgubi (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom), ki ji v poročevalskem letu pripada kot vlagateljici v celotnem dobičku/izgubi družbe v drugem kolenu v tujini po plačanem davku v skladu z njenim deležem v kapitalu ali s posebnim dogovorom med družbeniki.
‘Izplačani dobiček in dobiček razporejen za izplačilo v poročev. letu ‘: poročevalec vpiše dobiček (s pozitivnim predznakom), ki je bil v tekočem letu izplačan ali samo razporejen za izplačilo družbi v prvem kolenu v tujini s strani družbe v drugem kolenu v tujini ne glede na to, iz katerega poslovnega leta izvira:
– transfer dobička od udeležbe v kapitalu skupaj z davkom ob transferu,
– dobiček tekočega ali preteklih let razporejen za izplačilo, a še ne izplačan v poročevalskem letu skupaj z davkom,
– izplačani dobiček kot akontacija v poročevalskem letu skupaj z davkom.
‘Tečajne spremembe’: vpišejo se spremembe (s pozitivnim ali negativnim predznakom), ki pojasnjujejo razliko med stanjem, preračunanim v tolarje konec predhodnega leta, in stanjem, preračunanim v tolarje konec tekočega leta, za katerega se poroča, in niso posledica poslovnih dogodkov oziroma transakcij, prekvalifikacij, odpisov ipd., temveč so posledica gibanja srednjih tečajev Banke Slovenije, ki se uporabljajo za preračun iz originalnih valut v tolarje.
‘Ostale spremembe’: vpišejo se podatki (s pozitivnim ali negativnim predznakom) o:
– prekvalifikacijah kratkoročnih oz. dolgoročnih komercialnih oz. finančnih kreditov v kapital in obratno;
– zmanjšanju celotnega kapitala za dobiček preteklih let spremenjen v finančni kredit in obratno;
– morebitnem dobičku preteklih let, ki je bil v preteklih letih razporejen za izplačilo družbi v prvem kolenu v tujini, vendar ni bil izplačan, ampak je bil v poročevalskem letu ponovno vložen v kapital družbe v drugem kolenu v tujini;
– povečanje celotnega kapitala za pokrivanje izgube spremenjene v obveznost do družbe v drugem kolenu;
– odpisu kapitala (likvidacija, stečaj);
– povečanju/zmanjšanju celotnega kapitala za revalorizacijski popravek;
– zmanjšanju terjatev iz naslova kapitalskih poslov;
– zmanjšanju celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov v dobičku poročevalskega leta;
– popravkih vrednosti,
– drugem.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’: vpišejo se podatki o vrednosti skupnega kapitala v tolarjih za poročevalsko leto. Podatki imajo lahko pozitivni ali negativni predznak.
‘Opombe’ vpiše se:
– vrsta in znesek transakcije, ki je poročevalec ne zna razvrstiti. Ob tem navede tudi stolpec, v katerega je uvrstil dvomljivo transakcijo;
– drugo
C. KAZALCI POSLOVANJA TUJEGA PARTNERJA V PRVEM KOLENU SN11 (lastniški delež > 50%)
Poročevalec izpolni ta del samo za tiste družbe v prvem kolenu v tujini, v katerih ima več kot 50-odstotni delež v lastniškem kapitalu.
Podatki se nanašajo na celotno poslovanje družbe v tujini in ne samo na del, ki bi se nanašal na poročevalca.
Če v poročevalskem letu pride do zapiranja ali zmanjšanja naložbe SN11 na 50 ali manj odstotkov, dela C ni potrebno izpolniti.
‘Registrska številka naložbe v prvem kolenu’: glejte A. SEZNAM NALOŽB SN11, SN44 / ‘Registrska številka naložbe v prvem kolenu’.
‘Število zaposlenih’: vpiše se povprečno število zaposlenih delavcev v družbi v tujini v poročevalskem letu na podlagi delovnih ur v tem obdobju.
‘Proizvod’: vpiše se kosmati donos iz poslovanja družbe v tujini (kot v izkazu uspeha AOP 059), zmanjšan za nabavno vrednost prodanega blaga (kot v izkazu uspeha AOP 061) podjetja v tujini v poročevalskem letu.
– Če ima poročevalec večinski delež v banki v tujini, vpiše vrednost proizvoda, ki se nanaša na tujo banko in se izračuna na naslednji način:
– prihodki od obresti in podobni prihodki (+)
– prihodki – dividende iz tržnih vrednostnih papirjev (+)
– odhodki za obresti in podobni odhodki (-)
– prejete provizije (+)
– čisti dobički ali izguba iz finančnih poslov (+/-)
– drugi prihodki iz poslovanja (+)
Prihodki iz revalorizacijskega izida se ne zajamejo.
– Če ima poročevalec večinski delež v zavarovalnici v tujini, vpiše vrednost proizvoda, ki se nanaša na tujo zavarovalnico in se izračuna na naslednji način:
– obračunane kosmate premije (+)
– sprememba kosmatih prenosnih premij (+/-)
– portfolio prihodki od naložb (+)
– drugi čisti zavarovalni prihodki (+)
– prihodki od drugih pomožnih storitev (+)
– obračunani kosmati zneski škod (-)
– sprememba kosmatih škodnih rezervacij (+/-)
– neto znesek kapitalskih dobičkov in izgub – realiziranih in nerealiziranih (+/-)
– sprememba kosmatih matematičnih rezervacij (+/-)
– čisti odhodki za bonuse in popuste (-)
– sprememba izravnalnih rezervacij (+/-)
– sprememba drugih čistih zavarovalno-tehničnih rezervacij (+/-)
‘Vmesna poraba’: vpiše se stroške materiala (kot v izkazu uspeha AOP 062), stroške storitev (kot v izkazu uspeha AOP 063) in druge odhodke poslovanja (kot v izkazu uspeha AOP 071) podjetja v tujini v poročevalskem letu.
– Če ima poročevalec večinski delež v banki v tujini, vpiše vrednost vmesne porabe, ki se nanaša na tujo banko in se izračuna na naslednji način:
– stroški materiala (+)
– stroški storitev (+)
– drugi upravni stroški (+)
– drugi operativni stroški (+)
– Če ima poročevalec večinski delež v zavarovalnici v tujini, vpiše vrednost vmesne porabe, ki se nanaša na tujo zavarovalnico in se izračuna na naslednji način:
– pozavarovalna bilanca (izid)
– stroški pridobivanja zavarovanj – provizije (-)
– drugi zunanji izdatki za blago in storitve – ostali obratovalni stroški (-)
‘Izvoz blaga in storitev’: vpiše se vrednost celotnega izvoza blaga in storitev družbe v tujini v poročevalskem letu.
‘Uvoz blaga in storitev’: vpiše se vrednost celotnega uvoza blaga in storitev družbe v tujini v poročevalskem letu.
10. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KAPITALSKIH NALOŽBAH NEREZIDENTOV IZ TUJINE – SN22, SN55
‘Poročevalec’: vpiše se firmo družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra
Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca.
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Sestavljavec poročila’: vpiše se priimek in ime osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpiše se kraj in datum sestave poročila.
‘Stanje na dan 31. 12....’: vpiše se poročevalsko leto.
A. SEZNAM NALOŽB SN22 in SN55
A.1. SN22 NALOŽBE NEREZIDENTOV V POROČEVALCU
‘Registrska številka naložbe’: poročevalec vpiše evidenčno številko, ki mu jo Banka Slovenije posreduje pred rokom za sestavo poročil, razen v prvem letu poročanja, ko pusti to polje prazno.
‘Vrsta naložbe’: vpiše se ustrezna oznaka naložbe:
– 22/1 (naložba v obstoječo družbo) – v primeru, ko je nerezident kupil delež v kapitalu ali delnice od dotedanjega lastnika v domači družbi (poročevalki) ali jo je dokapitaliziral.
– 22/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je nerezident vplačal delež ali delnice za (so)ustanovitev ali povečanje lastniškega kapitala v domači družbi (poročevalki), če je bil (so)ustanovitelj te družbe. Če je nerezident sodeloval pri ustanovitvi družbe kot (so)ustanovitelj, mora poročevalec vnesti vrsto naložbe 22/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja.
– 22/3 (podružnica) – izpolnijo podružnice v Sloveniji, ki so jih ustanovile tuje družbe na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 84/98, 6/99).
– 22/4 (zavodi in fundacije) – izpolnijo zavodi in fundacije, pri katerih so nerezidenti udeleženi v kapitalu ali imajo pravico odločanja.
‘Tuji partner, ki ima naložbo v poročevalcu’: vpiše se firmo in sedež družbe v tujini oziroma priimek in ime nerezidenta-fizične osebe ter naslov stalnega prebivališča.
‘Država tujega partnerja’: vpiše se numerično šifro države nerezidenta po šifrantu ISO 3166.
‘Delež kapitala v %’: vpiše se delež naložbe v odstotkih na dve decimalni mesti, ki ga ima nerezident v celotnem kapitalu poročevalca.
A.2. SN55 NALOŽBE POROČEVALCA V drugih DOMAČIH DRUŽBAH
Ta del izpolnjujejo samo tisti poročevalci, ki imajo 10 ali več odstotne lastniške deleže v domačih družbah, pod pogojem, da imajo posamezni nerezidenti 10 ali več odstotne lastniške deleže v poročevalcu.
‘Registrska številka naložbe’: poročevalec vpiše evidenčno številko, ki mu jo Banka Slovenije posreduje pred rokom za sestavo poročil, razen v prvem letu poročanja, ko pusti to polje prazno.
‘Vrsta naložbe’ vpiše se ustrezna oznaka naložbe:
– 55/1 (naložba v obstoječo družbo): v primeru, ko je poročevalec v lasti nerezidenta kupil kapitalski delež ali delnice v drugi že obstoječi domači družbi ali jo je dokapitaliziral, ni pa bil njen (so)ustanovitelj.
V primeru, ko nerezident pridobi naložbo v poročevalcu, ta pa že ima naložbo v drugi domači družbi v Sloveniji, se naložba šteje za naložbo v obstoječo družbo (SN55/1) ne glede na to ali je poročevalec (so)ustanovitelj druge domače družbe ali ne.
– 55/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je poročevalec vplačal kapitalski delež ali delnice za (so)ustanovitev druge domače družbe ali jo je dokapitaliziral. V tem primeru prikaže vrsto naložbe 55/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja.
‘Domača družba, v kateri ima poročevalec naložbo’: vpiše se sedemmestno matično številko iz Poslovnega registra Slovenije, firmo in sedež družbe.
‘Delež kapitala v %’: vpiše se delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti, ki ga ima poročevalec v celotnem kapitalu druge domače družbe. V primeru, da se naložba v poročevalskem letu zapre oziroma se zmanjša pod 10 odstotkov, se vpiše 0.
B. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN22, SN55
B.1. SN22 NALOŽBE NEREZIDENTOV V POROČEVALCU
Glejte Sliko 4.
Če je poročevalec v poročevalskem letu zaradi izgube knjigovodsko vrednost naložbe popravil na 0, mora v poročilu Banki Slovenije izkazovati dejansko vrednost naložbe nerezidenta glede na njegov delež, čeprav je vrednost negativna.
Za fizične osebe iz iste države, katerih skupni delež kapitala ne dosega 10 odstotkov, lahko poročevalec predloži eno poročilo. Za fizične osebe, ki imajo delež v kapitalu manjši od 0,01 odstotka, ni potrebno poročati.
Prenehanje poročanja
V primeru, da se naložba v poročevalskem letu zapre, se v del A.1. vpišejo vsi ustrezni podatki, v stolpec 6 ‘Delež kapitala v %’ pa se vpiše 0. V delu B.1. se pojasni način zapiranja naložbe. Stolpec 9 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’ mora biti enak 0.
Okvirni konti
– del 90 Osnovni kapital (del, ki se nanaša na nerezidente);
– del 91 Vplačani presežek kapitala (del, ki se nanaša na nerezidente);
– del 92 Rezerve (del, ki se nanaša na nerezidente);
– del 93 Preneseni čisti dobiček ali izguba iz prejšnjih let (del, ki se nanaša na nerezidente);
– del 94 Revalorizacijski popravek kapitala (del, ki se nanaša na nerezidente);
– del 95 Nerazporejeni čisti dobiček ali izguba poslovnega leta (del, ki se nanaša na nerezidente).
‘Registrska številka naložbe’: glejte A. SEZNAM NALOŽB SN22, SN55 / A.1. / ‘Registrska številka naložbe’.
‘ISIN koda’: vpiše se ISIN koda domačega lastniškega vrednostnega papirja, ki jo določi Klirinško depotna hiša (samo pri naložbah v delniške družbe) – glejte seznam ISIN kod za domače vrednostne papirje, ki je objavljen na internet straneh KDD (http://www.kdd.si/). V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B.1. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’: vpišejo se podatki iz poročila predhodnega poročevalskega leta (stolpec 9, del B.1.).
‘Povečanje deleža v kapitalu’ in ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’: vpišejo se povečanja in zmanjšanja s pozitivnim predznakom, razen v primeru zapiranja naložb z negativno vrednostjo lastniškega kapitala, ko se zapiranje prikaže v stolpcu ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’ z negativnim predznakom.
Vpišejo se spremembe vrednosti deleža nerezidenta v kapitalu družbe poročevalke, kot so:
– vlaganje tujega kapitala v domače družbe / zmanjšanje deleža tujca v kapitalu domače družbe;
– blago kot vložek v kapital;
– raziskovanje in razvoj kot udeležba v kapitalu;
– tehnične storitve kot udeležba v kapitalu;
– nematerialna imetja kot vložek v kapital;
– povečanje osnovnega kapitala družbe za vpisani nevplačani kapital;
– vplačilo kapitala, ki ne povečuje osnovnega kapitala po 426. čl. ZGD;
– pridobitev deleža v domačem podjetju s certifikatom;
– vplačani presežek kapitala;
– povečanje rezerv pred oblikovanjem čistega dobička;
– povečanje naložb tujca v domačem podjetju z nakupom naložbe od druge domače osebe / prodaja deleža tujca v domači družbi drugi domači družbi;
– odliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;
– sprememba kapitala (spremembe deleža, lastne delnice, pripojitve, ...);
– brezplačen prenos deleža med rezidentom in nerezidentom;
– sprememba statusa rezident – nerezident;
– pobot terjatve za vplačilo kapitala z obveznostjo do tretje osebe;
– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku preteklih let;
– zmanjšanje terjatev iz naslova kapitalskih poslov;
– povečanje celotnega kapitala za kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;
– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja.
razen:
– ugotovljenega čistega dobička oziroma ugotovljene čiste izgube poslovnega leta;
– izplačanega dobička nerezidentu;
– dobička, razporejenega za izplačilo a še ne izplačanega v poročevalskem letu;
– ostalih sprememb (revalorizacije, popravkov vrednosti, prekvalifikacij terjatev v kapital in obratno, odpisov ...).
‘Čisti dobiček/izguba’: poročevalec vpiše vrednost deleža v čistem dobičku/izgubi poročevalskega leta (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom), ki v tem letu pripada nerezidentu vlagatelju v celotnem dobičku/izgubi poročevalca po plačanem davku v skladu z deležem nerezidenta v kapitalu, ali posebnim dogovorom med družbeniki.
‘Izplačani dobiček in dobiček razporejen za izplačilo v poročev. letu ‘: poročevalec vpiše dobiček (s pozitivnim predznakom), ki je bil v tekočem letu izplačan ali razporejen za izplačilo vlagatelju nerezidentu ne glede na to, iz katerega poslovnega leta izvira:
– transfer dobička od udeležbe v kapitalu skupaj z davkom ob transferu,
– dobiček tekočega ali preteklih let razporejen za izplačilo, a še ne izplačan v poročevalskem letu skupaj z davkom,
– izplačani dobiček kot akontacija v poročevalskem letu skupaj z davkom.
‘Ostale spremembe’: vpišejo se podatki (s pozitivnim ali negativnim predznakom) o:
– prekvalifikacijah kratkoročnih oz. dolgoročnih komercialnih oz. finančnih kreditov v kapital in obratno;
– zmanjšanju celotnega kapitala za dobiček preteklih let spremenjen v finančni kredit;
– povečanju celotnega kapitala za pokrivanje izgube, spremenjene v obveznost do poročevalca;
– morebitnem dobičku preteklih let, ki je bil v preteklih letih razporejen za izplačilo nerezidentu, vendar ni bil izplačan, ampak je bil v poročevalskem letu ponovno vložen v kapital poročevalca;
– odpisu kapitala (likvidacija, stečaj) ;
– povečanju/zmanjšanju celotnega kapitala za revalorizacijski popravek;
– zmanjšanju terjatev iz naslova kapitalskih poslov;
– zmanjšanju celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov v dobičku poročevalskega leta,
– drugem.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’: vpiše se celotno vrednost deleža nerezidenta v kapitalu poročevalca v tolarjih na dan 31.12. za poročevalsko leto. Podatki imajo lahko pozitivni ali negativni predznak.
‘Opombe’ vpiše se:
– vrsta in znesek transakcije, ki je poročevalec ne zna razvrstiti. Ob tem navede tudi stolpec, v katerega je uvrstil dvomljivo transakcijo;
– drugo
B.2. SN55 NALOŽBE POROČEVALCA V DRUGIH DOMAČIH DRUŽBAH (lastniški delež >= 10%)
Ta del izpolnjujejo samo tisti poročevalci, ki imajo 10 ali več odstotne lastniške deleže v domačih družbah, pod pogojem, da imajo posamezni nerezidenti 10 ali več odstotne lastniške deleže v poročevalcu.
Glejte Sliko 5.
Poročevalec poroča o vrednosti naložb v domačih družbah po kapitalski metodi ne glede na to ali obračunava naložbe po kapitalski metodi (equity method) ali po naložbeni metodi (cost method).
Če je poročevalec v poročevalskem letu zaradi izgube, ki jo je prikazala druga domača družba, knjigovodsko vrednost naložbe popravil na 0, mora v poročilu Banki Slovenije izkazovati dejansko vrednost naložbe, kot jo izračuna iz kapitala domače družbe glede na svoj delež, čeprav je ta negativna.
Okvirni konti
– 060 Naložbe v delnice delniških družb v državi;
– del 062 Naložbe v delnice bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij (del, ki se nanaša na drugo domačo družbo);
– 063 Naložbe v deleže v podjetja v državi;
– 065 Druge kapitalske naložbe v državi;
– del 069 Popravek vrednosti dolgoročnih finančnih naložb (del, ki popravlja vrednost 060, dela 062, 063 in 065);
– del 170 Delnice, kupljene za prodajo (del, ki se nanaša na delnice domačih izdajateljev);
– del 171 Deleži, kupljeni za prodajo (del, ki se nanaša na deleže v drugih domačih družbah);
– del 172 Celotni kapital, kupljen za prodajo (del, ki se nanaša na kapital v drugih domačih družbah);
– del 179 Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb (del, ki popravlja del 170, del 171 in del 172).
Prvo poročanje
V primeru, da naložbi v prvem kolenu in v drugem kolenu v poročevalskem letu dosežeta 10 ali več odstotkov, se za naložbo poročevalca (v drugem kolenu) v drugi domači družbi (del A.2.) izpolni ustrezne podatke, v delu B.2. pa se v stolpec 3 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’ vpiše 0. Spremembe, ki so povzročile nastanek naložbe, se pojasnijo v ustreznih stolpcih.
Prenehanje poročanja
Če v poročevalskem letu pride do zapiranja naložbe v prvem kolenu na poročilu, prek katere je vzpostavljena naložba v drugem kolenu, mora poročevalec zapreti naložbo v drugem kolenu v istem letu, kot je bila zaprta naložba v prvem kolenu.
V primeru, da se naložba v drugem kolenu v poročevalskem letu zmanjša pod 10 odstotkov, se v del A.2. vpišejo vsi ustrezni podatki, v stolpec 6 ‘Delež kapitala v %’ pa se vpiše 0. V delu B.2. se pojasni način zapiranja naložbe. Stolpec 9 ‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’ mora biti enak 0.
‘Registrska številka naložbe’: glejte A. SEZNAM NALOŽB SN22, SN55 / A.2. / ‘Registrska številka naložbe’.
‘ISIN koda’: vpiše se ISIN koda lastniškega vrednostnega papirja poročevalca, ki jo določi Klirinško depotna hiša (samo pri naložbah v delniške družbe) – glejte seznam ISIN kod za domače vrednostne papirje, ki je objavljen na internet straneh KDD (http://www.kdd.si/). V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B.2. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. preteklega leta’: vpišejo se podatki iz poročila predhodnega poročevalskega leta (stolpec 9, del B.2.).
‘Povečanje deleža v kapitalu’ in ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’: vpišejo se povečanja in zmanjšanja s pozitivnim predznakom, razen v primeru zapiranja naložb z negativno vrednostjo lastniškega kapitala, ko se zapiranje prikaže v stolpcu ‘Zmanjšanje deleža v kapitalu’ z negativnim predznakom.
Vpišejo se spremembe vrednosti deleža poročevalca v kapitalu drugih domačih družb, kot so:
– vlaganje kapitala v domače družbe / zmanjšanje deleža v kapitalu druge domače družbe;
– blago kot vložek v kapital;
– raziskovanje in razvoj kot udeležba v kapitalu;
– tehnične storitve kot udeležba v kapitalu;
– nematerialna imetja kot vložek v kapital;
– povečanje osnovnega kapitala družbe za vpisani nevplačani kapital;
– vplačilo kapitala, ki ne povečuje osnovnega kapitala;
– pridobitev deleža v domačem podjetju s certifikatom;
– vplačani presežek kapitala;
– povečanje rezerv pred oblikovanjem čistega dobička;
– povečanje naložb v domačem podjetju z nakupom naložbe od druge domače osebe / prodaja deleža v domači družbi drugi domači družbi;
– odliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;
– sprememba kapitala (spremembe deleža, lastne delnice, pripojitve, ...) ;
– pobot terjatve za vplačilo kapitala z obveznostjo tretje osebe;
– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku;
– zmanjšanje terjatev iz naslova kapitalskih poslov;
– povečanje celotnega kapitala za kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;
– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja;
razen:
– sorazmernega deleža ugotovljenega čistega dobička oziroma ugotovljene čiste izgube poslovnega leta;
– izplačanega dobička poročevalcu;
– dobička, razporejenega za izplačilo a še ne izplačanega v poročevalskem letu;
– ostalih sprememb (revalorizacije, popravkov vrednosti, prekvalifikacij terjatev v kapital in obratno, odpisov...).
‘Čisti dobiček/izguba’: poročevalec vpiše vrednost deleža v dobičku/izgubi (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom), ki v poročevalskem letu pripada poročevalcu v celotnem dobičku/izgubi druge domače družbe po plačanem davku v skladu z deležem poročevalca v domači družbi ali s posebnim dogovorom med družbeniki.
‘Izplačani dobiček in dobiček razporejen za izplačilo v poročev. letu’: poročevalec vpiše dobiček (s pozitivnim predznakom), ki je bil v tekočem letu izplačan ali razporejen za izplačilo poročevalcu ne glede na to, iz katerega poslovnega leta izvira:
– transfer dobička od udeležbe v kapitalu skupaj z davkom ob transferu,
– dobiček tekočega ali preteklih let razporejen za izplačilo, a še ne izplačan v poročevalskem letu skupaj z davkom,
– izplačani dobiček kot akontacija v poročevalskem letu skupaj z davkom.
‘Ostale spremembe’: vpišejo se podatki (s pozitivnim ali negativnim predznakom) o:
– prekvalifikacijah kratkoročnih oz. dolgoročnih komercialnih oz. finančnih kreditov v kapital in obratno;
– zmanjšanju celotnega kapitala za dobiček preteklih let, spremenjen v finančni kredit;
– morebitnem dobičku preteklih let, ki je bil v preteklih letih razporejen za izplačilo poročevalcu, vendar ni bil izplačan, ampak je bil v poročevalskem letu ponovno vložen v kapital druge domače družbe;
– povečanju celotnega kapitala za pokrivanje izgube, spremenjene v obveznost do domače družbe;
– odpisu kapitala (likvidacija, stečaj) ;
– povečanju/zmanjšanju celotnega kapitala za revalorizacijski popravek;
– zmanjšanju terjatev iz naslova kapitalskih poslov;
– zmanjšanju celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov v dobičku poročevalskega leta,
– drugem.
‘Vrednost deleža v kapitalu 31.12. poročevalskega leta’: poročevalec vpiše celotno vrednost svojega deleža v kapitalu v drugi domači družbi v tolarjih na dan 31.12. za poročevalsko leto. Podatki imajo lahko pozitivni ali negativni predznak.
‘Opombe’ vpiše se:
– vrsta in znesek transakcije, ki je poročevalec ne zna razvrstiti. Ob tem navede tudi stolpec, v katerega je uvrstil dvomljivo transakcijo;
– drugo
V. POROČILO O POGODBENIH NALOŽBAH MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI (JOINT VENTURE) – JV
1. Predmet poročanja so podatki o pogodbenih naložbah med rezidenti in nerezidenti.
2. Obvezniki poročanja (v nadaljnjem besedilu: poročevalci) so rezidenti – pravne osebe in podjetniki, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbo o skupnem vlaganju.
3. Način poročanja
Poročevalec poročilo JV sestavi z zadnjo veljavno verzijo programa za poročanje, ki se nahaja na spletnih straneh Banke Slovenije (http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/index.html) ali mu ga ta na njegovo zahtevo pošlje. Poročilo mora predložiti Banki Slovenije na disketi ali po elektronski pošti.
4. Rok za dostavo poročil JV je 20. 3. v tekočem letu za preteklo leto, ki se konča z 31.12 (v nadaljnjem besedilu: poročevalsko leto).
Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla obdobja, je potrebno v 30 delovnih dneh po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.
5. Valuta poročanja
Vsa poročila se izpolnijo v tolarjih (SIT) v celih številih.
6. Prekvalifikacija pogodbene naložbe v kapitalsko naložbo
Če se obveznost oziroma terjatev za neodplačani del po pogodbeni naložbi spremeni v vlogo v osnovni kapital, poroča poročevalec na ustreznem poročilu SN kot povečanje vrednosti deleža v kapitalu družbe, v polje ‘Ostale spremembe’, na poročilu JV pa kot zmanjšanje vrednosti pogodbene naložbe.
7. Uporaba kontnega načrta
V navodilu so navedeni okvirni konti, ki po Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana, avgust 2000) pokrivajo to področje. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi konti, ki so predpisani za poročanje.
Če poročevalec knjiži terjatve in obveznosti, ki so predmet tega navodila, na kontih, ki se razlikujejo od priporočenih v Kontnem načrtu za gospodarske družbe, mora poročevalec prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebinski opredelitvi kontov, navedenih v tem navodilu.
8. Prenehanje poročanja
Ko je poročevalsko leto enako zadnjemu letu odplačila, je potrebno poročilo zapreti. V A del se vpišejo ustrezni podatki, v B delu pa se pojasni način zapiranja pogodbene naložbe. Vrednost pogodbene naložbe poročevalskega leta v stolpcu 7 mora biti enaka 0.
9. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O POGODBENIH NALOŽBAH MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI – JV
‘Poročevalec’: vpiše se firmo družbe ali podjetnika.
‘Sedež’: vpiše se naslov sedeža družbe ali podjetnika.
‘Matična številka’: vpiše se sedemmestno matično številko poročevalca iz Poslovnega registra Slovenije.
‘Davčna številka’: vpiše se osemmestno davčno številko poročevalca..
‘Odgovorna oseba’: vpiše se priimek in ime odgovorne osebe.
‘Telefonska številka odgovorne osebe’
‘Sestavljavec poročila’: vpiše se priimek in ime osebe, ki je sestavila poročilo.
‘Telefonska številka sestavljavca poročila’
‘Elektronski naslov sestavljavca poročila’
‘Kraj in datum’: vpiše se kraj in datum sestave poročila.
‘Vrsta poročila’: poročevalec opredeli vrsto poročila, za katerega poroča in sicer:
– 1 (pogodbene naložbe v tujini) – vpišejo rezidenti, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbeno naložbo izven ozemlja RS.
– 2 (pogodbene naložbe v Sloveniji) – vpišejo rezidenti, ki imajo z nerezidentom sklenjeno pogodbeno naložbo na ozemlju RS.
‘Stanje na dan 31. 12....’: vpiše se poročevalsko leto.
A. SEZNAM NALOŽB
‘Registrska številka naložbe’: poročevalec vpiše evidenčno številko, ki mu jo Banka Slovenije posreduje pred rokom za sestavo poročil, razen v prvem letu poročanja, ko pusti to polje prazno.
‘Tuji partner’: vpiše se firmo in sedež družbe nerezidenta oziroma ime in priimek nerezidenta-fizične osebe z naslovom stalnega prebivališča.
‘Država tujega partnerja’: vpiše se numerično šifro države nerezidenta po šifrantu ISO 3166.
‘Zadnje leto odplačila’: vpiše se leto, v katerem bo pogodbena naložba v celoti odplačana. Če se zadnje leto odplačila naknadno spremeni z aneksom k pogodbi, se to pojasni v polju ‘Opombe’.
B. STANJE IN SPREMEMBE
Poročevalec vpiše vrednost dolgoročne terjatve/obveznosti iz financiranja v tolarjih na dan 31.12. za poročevalsko kot tudi za predhodno leto.
Konti:
– del 076 – Druga dolgoročno vložena sredstva (če je poročevalec vložil sredstva z nerezidentom izven ozemlja RS);
– del 976 – Dobljene dolgoročne vloge (če je nerezident vložil vlogo na ozemlju RS).
Poleg tega je potrebno upoštevati tudi terjatve/obveznosti za neizplačani dobiček poročevalskega leta in preteklih let.
‘Registrska številka naložbe’: glejte A. SEZNAM NALOŽB / ‘Registrska številka naložbe’.
‘Vrednost pogodbene naložbe 31.12. preteklega leta’: vpišejo se podatki iz poročila predhodnega poročevalskega leta (stolpec 7, del B).
‘Povečanje pogodbene naložbe’ in ‘Zmanjšanje pogodbene naložbe’: vpišejo se vsa povečanja in zmanjšanja (s pozitivnim predznakom), ki so vplivala na spremembo stanja pogodbene naložbe v poročevalskem letu glede na preteklo leto, kot so:
– udeležba/zmanjšanje domačega/tujega kapitala;
– blago kot vložek/vračilo;
– raziskovanje in razvoj kot udeležba;
– tehnične storitve kot udeležba;
– ugotovljeni dobiček po pogodbeni naložbi;
– dobiček tekočega ali preteklih let razporejen za izplačilo a še ne izplačan v poročevalskem letu skupaj z davkom;
– izplačani dobiček skupaj z davkom ob transferu;
– pobot;
– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja;
razen:
– tečajnih in ostalih sprememb (revalorizacije, popravkov vrednosti, prekvalifikacij pogodbenih naložb v kapital, odpisov...).
‘Tečajne spremembe’: vpišejo se spremembe, ki pojasnjujejo razliko med stanjem, preračunanim v tolarje konec predhodnega leta, in stanjem, preračunanim v tolarje konec tekočega leta, za katerega se poroča, ki niso posledica poslovnih dogodkov oziroma transakcij, odpisov ipd., temveč so posledica gibanja srednjih tečajev Banke Slovenije, ki se uporabljajo za preračun iz originalnih valut v tolarje.
‘Ostale spremembe’: vpišejo se podatki (s pozitivnim ali negativnim predznakom) o:
– prekvalifikacijah pogodbenih naložb v kapital;
– odpisih (likvidacija, stečaj);
– drugem.
‘Vrednost pogodbene naložbe 31. 12. poročevalskega leta’: poročevalec vpiše vrednost dolgoročne terjatve/obveznosti iz financiranja v tolarjih na dan 31. 12. za poročevalsko leto.
‘Opombe’ vpiše se:
– vrsta in znesek transakcije, ki je poročevalec ne zna razvrstiti. Ob tem navede tudi stolpec, v katerega je uvrstil dvomljivo transakcijo;
– drugo.
VI. VELJAVNOST
To navodilo začne veljati 1. 7. 2001 in se uporablja za poročilo C za poslovne dogodke nastale od 1. 7. 2001 dalje, za poročila SKV za poslovne dogodke nastale od 1. 9. 2001 dalje in za poročila SN ter JV za poslovne dogodke nastale v letu 2001 in dalje.
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS 50/99, 70/99, 12/00).
Ljubljana, dne 17. maja 2001.
Guverner
Banke Slovenije
Mitja Gaspari l. r.
Priloge:
Evidenca računa v tujini - C ev
POROČILO O RAČUNIH V TUJINI IN KONTOKORENTIH ter
gotovinskih transakcijah in določenih transakcijah v
tolarjih z nerezidenti - C
POROČILO O KRATKOROČNIH TERJATVAH IN OBVEZNOSTIH IZ
POSLOVANJA Z NEREZIDENTI - SKV
POROČILO O KAPITALSKIH NALOŽBAH REZIDENTOV V TUJINI
- SN11, SN44
POROČILO O KAPITALSKIH NALOŽBAH NEREZIDENTOV IZ
TUJINE - SN22, SN55
POROČILO O POGODBENIH NALOŽBAH MED REZIDENTI IN
NEREZIDENTI (JOINT VENTURE) - JV
